76. Ham.
V llnklisil, i prti*, I. aprila 1913.
XMI. isto.
I
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani rta dom dostavljen:
celo leto....... K 24 —
pol leta........ 12 —
četrt leta   ••••••   9  6 —
na mesec   »•••«•   . 2'—
v upravništvu prejeman: celo leto .   ...... K 22 —
pol leta ...... .   . 11*—
četrt leta •   . 550
na mesec   •••«••   . 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova nilca st. 5 (v pritličju levo.) telefon 8t 34.
Ixha)a vsak dan svećer ix*iemJl nedelje In praulke.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvari.
—— Posamezna številka veila 10 vlnarlev. —_
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 81.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
pol leta .*•••••   , 13*—
četrt leta    ••••••   . 6*50
......2-30
na mesec
za Nemčijo: celo leto .  . » . • K 30*—-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto .......  K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova nliea it 5, telefon št 85.
Napeta struna.
Dunaj, 3. aprila.
Oficijozni »Fremdenblatt- naznanja danes, da je smatrati brodov-no demonstracijo proti Crni gori kot zadnje se diplomatično sredstvo, katerega se poslužujejo velesile, da priinorajo Crno goro obustaviti na-daljne operacije pred Skadrom. Velesile da so trdno odločene realizirati svoje soglasne sklepe in demonstracija brodovja dokazuje Crni gori jasno, da so podvzele velesile akcijo, ki omogoča brez odlašanja odreditev nasilnega postopanja, čim bi se brodovna demonstracija izkazala neuspešno.
Tako »Fremdenblatt«, ki torej jasno in javno naznanja, da se bo rroti Crni gori postopalo z oboroženo silo, ako ostane kralj Nikolaj trdovraten. Londonska poročila govorijo o nekakem »deložiranju« srbskih in črnogorskih čet, ako bi Skader padel v roke oblegovalcev, naši politični krogi prorokujejo okupacije črnogorskih mest in navajajo že regimente, ki so pripravljeni, da vde-rejo iz Budue in iz Krivošije na črnogorsko ozemlje.
Žal da »Fremdenblatt« ne odgovarja točno na vprašanje, ki se nam mora samo od sebe vsiljevati. Kdo ho izvršil ono nasilno postopanje, katerega predpriprava je baje demonstracija internacionalnega brodovja ?
Evropa, vse velesile? Angleški Reuterjev biro poudarja poluradno, da je zaenkrat vprašanje nadaline akcije, ki bi presegala mere brodov-ne demonstracije hipotetičnega značaja, in da se o tem sploh še ne razpravlja. Angleška vlada, na katere 5otrudništvo proti Crni gori so naši diplomati tako ponosni, je torej glede nadaljnih korakov mnogo skromnejša in jasno je, da - Fremdenblatt« v svojem današnjem članku nikakor ni podal mnenja evropejskega koncerta. Imamo pa Še drugo pričo. - VVcstminster Gazette-, organ angleške Foreign Office, pripominja dmes izrecno, da je Rusija pristala na brodovno demonstracijo pod izrecnim pogojem, da se ne bo izvršila nikaka   vojaška   operacija, razven
■ -- --^=—---irg~i— --------■----
one, ki bi bile za podporo brodovja na obali neobhodno potrebne. Znano je, da soglaša Francija popolnoma z ruskimi nazori v tem vprašanju.
Cela tripleententa se torej izključuje od vseh korakov, o katerih sanjajo oni naši politiki, ki pred mislijo avstrijsko-črnogorske vojne ne zardijo.
In trozveza? Nemčija sodeluje ut aliyuid fieri videatur. Italija ima stotere ozire rodbinskega in političnega značaja, ki ji branijo, da bi se proti Crni gori na kakršenkoli način preveč eksponirala. Ostaja torej Avstrija. Naši diplomati so kakor se zatrjuje odločeni, izstopiti iz evropejskega koncerta, ako ostane Crna gora trdovratna in ako se ve'esile ne odločijo k ostrejšemu postopanju. Tako je interpretirati »Frcmden-blattova« izvajanja, ki hočejo dokazati, da daje tako ostro z internaci-jonalno demonstracijo izražena volia Evrope eni ali drugi velesili pravico postopati z nasilnimi sredstvi. Ni dvomiti, da hoče biti ta velesila Avstrija, ki pa bi si rada angažirala še pomočnico. V dunajskih krogih se danes trdi, da nameravajo naši diplomati evropskim kabinetom predlagati, da naj se poveri Avstrijo in Italijo z evropejskim mandatom ter jima da carte blanche proti Crni gori.
Že danes se lahko zatrjuje, da bi ta zahteva izzvala med velesilami razpore, katerih neizogibna konsek-venca bi bila razbitje evropejskega koncerta in s tem neposredna nevarnost evropejskega konflikta. »Westminster Gazette« svari v resnem tonu Avstrijo pred prenagljenimi in samolastnimi koraki ter poudarja, kako odlične važnosti je, da se drže vse velesile skupnega agre-menta, ki pa vsebuje le demonstracijo brodovja in ničesar več.
Ta članek »Westminster Gazette« pravi dovolj. Stvar ni taka kakor trdijo dunajski listi, da se nahaja Anglija v popolnem sporazumu z vsemi našimi koraki, marveč je ta, da igra angleška vlada danes >e vlogo posredovalca in pomirjeval ca, katero pa bi v trenutku odložila, čim bi se pojavila od naše strani zopet »separatistična stremljenja«.
Internacionalna demonstracija brodovja ob črnogorski obali je sicer
poudarek jasno izražene volje Evrope proti kralju Nikolaju, pa morda ne v prvi vrsti. Primernejša se nam marveč'zdi karakterizacija: avstrijske ladje so demonstranti, ostale policaji.
Tako stojijo stvari danes. Tem manj moremo vedeti, kaj se zgodi, kadar pade Skader. Zdi se da so tako v Belgradu in na Cetinju prepričani, da bo Evropa v tem slučaju svoj prvotni sklep reasumirala.
Treba pa poudariti, da Skader ni le vojaško, temveč tudi politično in diplomatično albanska trdnjava. Ako pade, ako ga obdrie Crnogorci, tedaj pade tudi avtonomija Albanije.
Padec Skadra pomenja politično restitutio in integrum celega evropejskega položaja,
Vse težkoče in nevarnosti, vsa vznemirjenja pričenjajo znova. Struna je tako napeta, da lahko poči vsak hip. _m
Shod na Poljanaii.
Za včeraj zvečer je sklicalo »Napredno politično in gospodarsko društvo za I. mestni (Poljanski) okraj« javen društven shod »Na klavnici«, katerega so se udeležili poleg prebivalcev iz okraja samega tudi prebivalci iz Most in Štepanje vasi, ki so se shoda udeležili, ne da bi bili osebno vabljeni.
Shod je otvoril predsednik društva g. Kozak, ki je pozdravil navzoče in pred vsem glavnega govornika državnega poslanca g. dr. Ravniharja, kateremu je dal takoj besedo. Državni poslanec
dr. Ravnihar
je izvajal v svojem govoru sledeče: Rad sem se odzval vašemu vabilu, ker stojim na stališču, da morajo ostati poslanci vedno v stiku s svojimi volilci. To sem obljubil tudi še predno sem bil izvoljen za državnega poslanca. Bilo bi treba govoriti na javnih shodih o mnogih zadevah, ki se tičejo mestne občine ljubljanske, tako na primer
o državni policiji.
Prebivalstvo je državno policijo, lahko rečem, prijazno pozdravilo, le nekak odpor se je pojavil v občinstvu
proti uniformi te nove oblasti. (Klic: Pikelhaube!) Ta medklic je bil popolnoma pravilen, ker je videti oprem-Ijenje s tem pokrivalom, kakor bi nas hoteli po sili spraviti pod prusko nadzorstvo.^ Upravičeno se govori, da so se Cehi v Pragi lahko uprli proti taki noši, in resnično državna policija v Pragi nima takih pokrival marveč klobuke, kakršne je imela prej naša mestna policija. Slovencem pa se vsiljuje taka noša. (Klic: Škandal!) To so stvari, ki nam, kot zastopnikom osrčja slovenskih dežel ne morejo biti všeč in o katerih je treba izpregovoriti ostro javno kritiko. To se vidi, kakor bi hotela vlada na vsak način že od pričetka ustvariti neko nasprots*vo med občinstvom in novo oblastjo. Mi ne želimo tega, krivda pade edino le na vlado, če se ustvari umetno na-sprotstvo. Želim, da se to izpremeni v interesu občinstva in tudi državne policije. Glavni predmet današnjega shoda pa tvori razprava o vodnih silah na Ljubljanici.
Električna centrala na Ljubljanici.
Prvotno se je bilo v svrho hitrejšega odtoka vode nameravalo samo poglobiti in zožiti strugo Ljubljanice in Gruberjevega kanala. Nastali so pa pomisleki, da bi se vsled tega preveč osušilo ljubljansko Barje ter bi to utegnilo škoditi umnemu obdelovanju rodovitnega sveta, ki ga pridobimo na Barju. Zategadelj se je sklenilo, napraviti jezove, ki bodo zlasti ob plitvi vodi zadržavali hitrejši odtok ter omogočali racijonalno .namakanje Barja. Ob jezovih nastane potemtakem vsled izdatnega padca precejšnja vodna sila in le samo ob sebi umevno je, ako se je za vodno silo ob jezu pri Ambroževem trgu potegnila ljubljanska mestna občina.
Sedanja mestna parna elektrarna kmalu več ne to mogla zadoščati zahtevam, ki jih stavimo do nje. — Ljubljana se veča in širi, s tem pa se širi tudi krog odjemalcev električne sile, bodisi da jo potrebujejo v svrho razsvetljave, bodisi kot gonilno silo pri obrtnih obratih. Misliti torej moramo, da razširimo sedanjo centralo. Razširiti parno centralo pa bi se reklo, zopet investirati ogromne vsote in z ogromnimi izdatki vzdržavati razširjeno elektrarno. Ob takem po-
ložaju bi sic=r z razširjeno parno elektrarno zadostili zahtevam odjemalcev, toda cene električnemu toku ne bi mogli znižati. Zato si ne moremo misliti lepše prilike, kakor se nudi mestni občini z izkoriščanjem vodne sile na Ljubljanici. Splošno znana stvar je, da je voda najcenejša gonilna sila. Odpadejo dragoceni parni kotli in odpade draga kurjava. Tako n. pr. samo kurjava v sedanji elektrarni stane okrog 80.000 K na leto. Ob Ljubljanici bi torej nastala nova centrala. Zgradba bi stala na mestnem svetu in bi že s tega razloga bili manjši stroški. Veščaki so izračunali, da bi se z izkoriščanjem te vodne sile moglo priklopiti za 300% več motorjev in za 80% več luči, nego do sedaj. In pri tem bi ne bilo čisto nič rabiti sedanje parne centrale. Ta bi ostala samo za rezervo za slučaj, da bi bila suša, ali pa da bi bila prevelika voda v Ljubljanici. Na ta način bi bilo mestni občini prihranjenih velikanskih izdatkov, kar bi omogočilo, ne samo, da bi občina v kratkem času amortizirala novo investicijo, ampak, kar je glavno, izdatno znižala cene električnemu toku
S pomočjo vodne sile bi torej na naj varčnejši način proizvajali električni tok in bi ga zlasti v industrijske in obrtne namene dajali po neprimerno nižjih cenah, nego sedaj. Na drugi strani pa bi mestna občina si še povišala dobiček, ki ga ima danes pri elektrarni. Z eno besedo: bilo bi velikega gospodarskega pomena tako za občino kakor za njeno prebivalstvo, ako se ljubljanski občini izda vodopravno privolilo za izkoriščanje vodne sile v svrho pridobivanja električne energije. Eminentna dolžnost mestne občine je torej bila, ako se ie potegnila za to privolilo in le zahvaliti moramo župana
in napredno večino občinskega sveta, da sta pravočasno storila primerne korake. Nasprotno, ako bi tega ne bili storili, bi jih upravičeno zadelo očitanje, da niso vedeli in znali varovati koristi mestne občine in njega prebivalstva.. Ako pa so sedaj narasli stroški zlasti vsled potrebe vo-dopravne razprave, je temu kriv edino le deželni odbor, ki se hoče polakemniti vodnih sil naše Ljubljanice.
LISTEK.
Veselega kljunača žalostni roman.
Spisal Rado M urni k.
(Dalje.)
*Kaj pa gospa Lačenpergarje-\y . se je zanimala baronica. »Držala se je prav kislo, kaj?<'
»Ojej — kdo bi to opisal! Urša pa jo je gledala tako debelo in neumno kakor tele nov avtomobil. Užaljena Lačenpergarica pa se je okrenila k meni in zapihala kakor vščipnjen gad: »Kave — ff — pa smetane imam — fff — sama dosti doma. Košama-dinur!« Pogledala me je strupeno — Da je odšumela. Kako sem se reva že-nirala ob tem mučnem prizoru! Naj-rajša bi se bila pogreznila skozi parket v temno klet. Izprva nisem mogla ziniti ne bev, ne mev — saj pa tudi ne bi bilo nič pomagalo.«
»Zdaj pride pa spet Uršula na vrsto, kajne?« se je veselila baro-novka Grillenkitzlerjeva.
»Zdaj pa Uršula. Še sem lovila sapo, vendar sem za vpila: »Urša, Urša, kaj si mi spet naonegavila! lak škandal v moji hiši! V dveh tednih se preseliš od mene, ti pokora grda, ti nadgos, ti . . . Oponašala sem ji vse, kar mi je prišlo grdega in
slabega na misel — pojedla je vse. To me je srdilo še huje in v svoji strasni jezi sem ji očitala: »Urša, noben diplomat ni tako neumen, kakor si ti!« To je bilo pa celo zabiti Urši preveč! In kaj mi je zabrusilo bedasto dekle v obraz? »Gospa, le počasi,« je žužnjala, »če ne se peljem s prvim tramvajem k okrajnemu sodišču in vas zatožim zaradi diplomata in razžaljene časti!« Baronica, ali ste slišali že kaj takega?«
»Še nikoli ne. Impertinenca prvega razreda!«
»Akotudi se je kuhala divja jeza v meni, sem se vendar premagala in ji aejala mirno: »Vidiš, Urša, ali vidiš, kako si neumna? Kje pa imaš pričo? Žalitev brez prič ne velja pri sodišču prav nič. In če ti rečem stokrat na dan, da si trapasta kakor diplomat, nimaš prav nobenega dobička od tega in me ne moreš tožiti.«
Dosti mi je bilo tega pogovora. Popihal sem jo domov. Grillenkitz-lerica je bila kriva, da sem odgodil snubitev za jutri. Žalostno taščo bom imel, taščo, ki klepeta najrajša o poslih.
Laetare —
slej zaljubljene pare! Drugo jatro, v nedeljo 17. marca, sem vstal s škrjančki in se letel izprehajat. Nad zahodnimi hribi so rdeli nežni oblački. Še nisem videl nobene vijolice; bledozelena trava je še jako kratka. Na osojah je Še mnogo  ledu in snega. Na leskah in
vrbah vise mačice in abranki. Žabe še spe.
Vrnil sem se domov, pokrtačil izposojeni cilinder in se napotil zopet v Slokavkino vilo. Ob enajstih sem potrkal v prvem nadstropju. Bilo je vse tiho. Potrkal sem iznova in stopil v mali salon.
Sobica je bila opremljena z dragocenim pohištvom, pa jako neokusno: gospa Slokavka očitno zaničujejo enotni slog. V levem kotu pri vratih je stal rjav klavir. Note na pultu so bile odprte in kazale introdukcijo Beethovnove Sonate pathetique. Moja ljubica zna prijetno migati po klavirju. Izredno me veseli, da goji klasično godbo in da ne brenketuza kakšnih omlednih valčkov.
Sedel sem precej dolgo in ponavljal svoj snubaški govor. Gospa Slokavka so zajtrkovali kar v kuhinji. Slišal sem jih, kako so sans gene cmakali in vmes godrnjali nad deklo.
»To je slabo znamenje!« sem se preplašil. »Častitljiva dama bo slabe volje. Toda cilinder je že drugo pot izposojen — nič, le kar pogumno naprej!«
Nehote sem zabasiral po odprtih notah: »Drum! Trara ta rara? — Drum! trara ta rara? — Dr —«
Tedaj so se odprla manjša vrata in zagledal sem svojo zlato ljubico Slokano. Bila je že omita in v kiklji-cah, samo sfrizirana Še ni bila. O kako fletkana je bila njena Čarobna razkuštrana glavica!   Brzojavila mi
je par brezžičnih poljubov in izginila. Ti presneta punca, ti!
Kar so zaškripala večja vrata in priracali so gospa mama v veličastni gloriji jutranje toalete. Bili so precej debeli in težki, na nogah pa so nosili — o kako nobel! — svilnate copate. Pohajala mi je sapa in srce mi je udarjalo, kakor bi za stavo mlatili v prsih.
»Kako dobro, da imam cilinder in oprane rokavice s sabo!« sem si mislil in izpregovoril na glas: »Dobro jutro in dober dan van; nakloni spoštovana Diana in vsi drugi obrajta-ni svetniki!«
Ustavila se je pred mano. Glas mi je trepetal pričo nenavadne no-blese in elegance te dame, ki je dišala par metrov naokoli po pačuliju. Vendar sem se osokolil in nadaljeval:
»Milostna, poljubljam vam copate! Sveti Hubert pa sveti Anton pu-ščavnik vam pomagajta, da bi imeli vsekdar izboren apetit in vedno poln krof in da bi bila vaša cenjena senca zmeraj bolj okrogla in široka, amen! «
Lepše nisem mogel govoriti. Prijazne besede niso nikoli od muh. Tudi na ozlovoljeno gospo Slokavko so vplivale blagodejno in narkotizi-rale njeno jezo. Mnogo je menda tudi koristil sijajni cilinder in prebele rokavice.
Priklonil sem se. Tcliko da nisem padel čez preprogo, ki pa ni bila perzijska.  O kako neroden je pošteno
zaljubljen mladenič pričo svoje bodoče tašče! Poljubil sem ji kremplje. Dehteli pa niso po pačuliju, ampak po cikoriji. Gospa se je prijazno na-mrdala in odeopatala k zofi, ki je bila tako pisana, da je kar vriskala.
Šele zdaj sem se domislil, da nisem bil oddal niti posetnice niti oznanil svojega imena. Požuril sem se, da bi popravil grdo zamudo:
»Prosim, dovolite, milostna, da vam predstavim svojo pohlevno malenkost! Moje ime je Krilatnik, ver-mologiae universae doctorandus.«
»Me strašno veseli,« je odvrnila, se naslonila na zofo in me gledala kritično. »Prosim, mladi gospod, izvolite sesti in mi razodeti, kaj je povod vašemu nepričakovanemu obisku!«
»Te copate! Te fraze!« sem pomislil. »Slokavka je bila vzgojena gotovo v francoskem zavodu, morebiti celo v Švici!« Držal sem se kakor lipov bog. Bilo mi je, kakor bi mi bil hudoben demon zavozlal jezik. Kar nobene nisem mogel spraviti iz svojega sicer tako dobro namazanega kljuna. Samo vzdihnil sem parkrat in mencal rokavico.
Gospa Slokavka so me motrili osuplo — Kaj bi me pa tudi ne? In odprli so svoj častitljivi kljun; pogledal sem jih hvaležno, ker sem upal, da mi z rešilno besedo pomagajo iz mučne zadrege. In nisem se motil, zakaj že so izpustili krilate besede: »Kal bi pa rada?«        (Dalje prih.)
Kakor hitro je namreč deželni odbor izvedel, da hoče ljubljanska občina izkoristiti vodno silo, je vložil tudi s svoje strani projekt z zahtevo, da se vodna sila prisodi deželi.
Kaj s tem namerava deželni odbor, je za vsakega izmed nas jasno: okoristiti se na škodo Ljubljane in njenega prebivalstva.
Da je ta trditev resnična, je dokazala prav izvršena vodopravna razprava, dokazujejo to trditve in izvajan/a zastopnikov deželnega odbora, podana tekom razprave, in dokazujejo zlasti mnenja zaslišanih ve-ščakov.
Veščaki, ne izvzemši državnih tehnikov, so izrekli mnenje, da se po projektu ljubljanske občine najinten-zivneje izrabi predmetna vodna siia, ter da najde tu vdobljena električna energija več in boljše vporabe, tako, da producira več gospodarskih vrednosti in več blagostanja — prav v korist ljubljanski občini.
S tem pa je zahtevam zakona popolnoma ustreženo, zakaj bistveno samo to in nič več ne zahteva zakon.
Nasprotno pa so bili veščaki mnenja, da projekt deželnega odbora v vsakem oziru zaostaja za važnostjo projekta mestne občine.
Deželni odbor se je skliceval na »velikopotezno akcijo- svoje takozvane električne politike. Kazal je na Završnico, toda prav tu so ga pustili veščaki na cediiu. Izrekli so, da o rentabiliteti hidroelcktrične naprave ob Završnici danes niti govora biti ne more, oziroma da nihče kakega rentabilitetnega računa danes sestaviti ne more. In tej imaginerni vrednosti naj žrtvujemo vodno silo, ki jo mestna občina takoj in s popolnim uspehom lahko izrabi v velike gospodarske koristi ene desetine vsega deželnega prebivalstva?!
Veščaki so dalje ugotovili, da bo tudi dežela za vodno silo. ki jo hoče vzeti ravno Ljubljanici, morala imeti svojo reservo, bodisi da zgradi parno elektrarno, bodisi da zveze Završnico z Ljubljanico. V obeh slučajih bi imela dežela velikanske stroške. Koliko stane nova parna elektrarna, o tem se deželni odbor lahko pouči iz računov na ljubljanskem i magistratu. Daljnovod od Završnice 1 do Ljubljane pa bi veljal, ne glede na to, da bi morala dežela električne naprave ob Završnici izdatno povečati, najmanje en milijon kron. V nobenem slučaju torej ne moremo govoriti o tako cenenem in racijonelnem izrabljanju vođine sile, kakor bo to mogla storiti ravno mestna občina. Stroški dežele, !:i bi jih izdala za zgradbo vodne sile ob Ljubljanici, bi bili tako neprimerno veliki, da bi preteklo več let. predno bi mogli govoriti o amortizaciji, ne glede na to, da bi morala dežela odjemalcev še le iskati, dočim jih mestna občina že ima. Velika far-barija — po domače povedano — je torej, ako utemeljujejo svoj vse graje vreden nastop proti mestni občini s tem, da bo deželna elektrarna cenejša. Mogoče, da bi bila cenejša, ako bi dežela ne imela druge naprave kakor ono ob Ljubljanici, toda naprava ob Ljubljanici bi bila le del -velikopotezne akcije<, le majhen del vseh deželnih električnih naprav. Račun bo skupen in o ceneni elektriki bodo gospodje mogli govoriti še le takrat, kadar nas bodo razveselili s suhoparnimi računskimi številkami, da so vse te naprave rentabel vsaj v toliko, da moremo govoriti o amortizaciji investicijske glavnice in vzdrževalnih stroškov.
Toda prav fanatična gonja za okupiranje vodne sile na Ljubljanici nam je dokaz več, da so gospodje sami oričeli dvomiti o dogledni ren-tabiiiteti završniške električne naprave. Stoprav, če bodo Završnico zvezali z Ljubljanico, smejo tudi v Ljubljani in okolici upati na toiiko število odjemalcev, da bo Završnica količkaj rentabel. Torej samo za to, da morebiti postani njihova zavožena »velikopotezna akcija« na Gorenjskem rentabel, naj trpi Ljubljana ogromno škodo. Deželna blagajna naj bogati na stroške ljubljanske občine!
Mestna elektrarna je danes mestni občini lep vir dohodkov. Nosi nekako 120.000 K čistega dobička. Napraviti v Ljubljani konkurenčno elektrarno, čije dohodki se ne bodo stekali v mestno blagajno, se pravi, mestni občini snesti ta dobiček. In kaj bo posledica temu: mestna občina bo morala dobiti nadomestilo za odšli dobiček, za odvzete dohodke, v zvišanju občinskih doklad. Ce bi torej vsled konkurenčne električne naprave na eni strani prebivalstvo res dobivalo cenejšo elektriko, bode pa za to moralo plačevati višje doklade. Ali je to kak »dobiček« za Ljubljančane? V enem kakor drugem slučaju gre potemtakem za občutno oškodovanje koristi ljubljanskega mesta. In pri tem nečednem poslu na] klerikalcem skoči na pomoč slavna vlada? Pričakujemo, da se bo vlada postavila na edino pravilno objektivno stališče, opustila vsako simpatijo do
njej tako blizu stoječe stranke ter zadevo pre motrila z gol z nje gospodar« ske strani. Ako stori to, potem za njo rešitev zadeve ne bo pretežavna.
Pa gospodje pri deželnem odboru, videvši, kako se sučejo stvari, da zlasti po zmislu zakona je pritrditi stališču mestne občine ljubljanske, so ukrenili neko silno — pametno. Se med razpravo je stopil deželni odbor k posvetovanju ter sklenil, da iz gospodarskih ozirov ni v stanu pritrditi nameri občine ljubljanske, zgraditi na Ljubljanici elektrarno, in ne bo dovolil sredstev v ta namen. To se pravi z drugimi besedami: vemo in prepričani smo, da je mestna občina V pravici in da utegne zmagati, pa to ji ne bo nič pomagalo, deželni odbor ne bo dal na razpolago sredstev, da bi mestna občina mogla postaviti od vlade ji dovoljeno elektrarno. Ta sklep, gospoda moja, govori cele knjige, ki se je mogel poroditi samo v glavi onega deželnega odbornika, ki ga vsi poznate, kaže o vsej sovražnosti deželnozborske večine napram mestni občini ljubljanski. S tem sklepom so se izdali, tu so pokazali konjsko kopito: izstradati mestno občino ljubljansko in ji škodovati za to, ker je napredna. Mislim, da bi prav ta sklep moral prepričati vlado, kje je pravica, in jo opozoriti, da ne sme ugoditi zahtevi, nagajivi in izvirajoči iz brutalnega stranskarske-ga boja. Radoveden sem pa, kako bo ta sklep deželnega odbora opravičeval deželni odbornik dr. Zajec napram občinskemu svetniku drju. Zajcu?
(Viharno odobravanje!)
Koncem   shoda je bila sprejeta
sledeča
resolucija.
Na shodu Političnega in gospodarskega društva za I. mestni (Poljanski) okraj zbrani volilci, ogorčeno protestirajo proti sklepu deželnega odbora, ki odreka mestni občini kredit za zgradbo elektrarne ob Ljubljanici, ko e:a ta še niti ni zaprosila, ter poziva občinski svet ljubljanski, oziroma leželno vlado, da stori vse korake, da zagotovi mestni občini vodne sile ob Ljubljanici, ki bi bile za prebivalstvo in za občinsko upravo največjega gospodarskega pomena.
(Konce prihodnjič.)
Vojna na Balkanu.
Skader in njegova usoda.
Udeležba Francoske na demonstraciji vojnih ladij pred črnogorsko obaljo oficijalno še ni zagotovljena. V dunajskih diplomatičnih krogih so vendar prepričani, da se bo Francoska udeležila te akcije. Velesile so med tem storile še en podoben korak. Protestirale so proti transportu srbskih čet, toda zelo dvomljivo je, če bo imel ta protest kak uspeh. Pred Skadrom samim miruje boj, toda ne ve se ali je to mir pred zadnjim naskokom, ki ga pričakujejo jutri ali pa se Črna gora pogaja z velesilami. Verjetnejše je prvo. Z Dunaja poročajo, da je Rusija izkrcala /a zaveznike v Sv. Ivanu topove in municijo, radi česar seveda sedaj strahovito vpijejo v nemških listih. Spomniti pa se je treba, da so se gotovi nemški listi, kar se tiče Slovanov, hudo skregali z resnico. Pa tudi nemški politični krogi so že prišli do prepričanja, da demonstracija vojnih ladij ne bo imela zaželjenega uspeha.
Med tem se vozijo avstro-ogrske ladje med Barom in Sv. Ivanom.
O bojih na Tarabošu prihajajo le pičla poročila. Potrjuje se vest, da so Turki začeli z ofenzivo, na kar so Crnogorci Martinovičeve divizije takoj odgovorili z živahnim ognjem. Dva bataljona iz Čenice in en bataljon s Cetinja pod poveljništvom polkovnika Gojniča sta z nepopisno hrabrostjo naskočila zapreke iz bodečih žic in vzela tri redute. Število mrtvih in ranjenih ni znano, glasom poročil, ki so prišla na Cetinje, pa je p»del v teh bojih eden najboljših črnogorskih častnikov, polkovnik Plamenac, šef generalnega štaba divizije Martinovič.
Praški »Venkov« zopet poroča iz Kotora: »Upanje, ki so ga stavili Srbi in Črnogorci na generalni naskok na Skader, se ni v polni meri izpolnilo. Zavezniki *so pač močno napredovali, glavne turške pozicije na Tarabošu pa niso zavzeli. Po krvavem boju, v katerem so imeli zavezniki 3000 ranjenih, se je moral generalni naskok prekiniti in se je sklenilo počakati na ojačenja. Z ozi-rom na demonstracijo vojnih ladij in na eventualno izkrcanje Čet je položaj zaveznikov zelo kritičen ter se je bati, da pride v novih bojih do obupnega klanja. Turki se z zadnjimi silami branijo in imajo velikanske izgube.
Glavni poveljnik črnogorskih in srbskih čet pred Skadrom general Bojović je dospel 2. t. bl na Cetine,
kjer ga je sprejel kralj, na kar se je general Bojović vrnil k vojski.
Mnogo vesti, ki se ne dajo kontrolirati, kroži še po raznih časopisih. Najvažnejša in najznačilnejša med njimi je ona, ki jo prinaša »Cor-riere della sera« iz Brindizija. To poročilo pravi, da so avstro-ogrske vojne ladje, ki križarijo med Valono in Dračem ustavile grški transportni parnik s srbskimi vojaki in mu prepovedale nadaljno vožnjo. Vest je zelo neverjetna, ker ni pričakovati, da bi poveljniki avstrijske vojne mornarice tako očitno kršili ne samo mednarodno, marveč popolnoma človeško pravo. Med Valono in Dračem ni proglašena niti demonstracija, še manj pa blokada in zelo čudno bi bilo postopanje naših vojnih ladij, če bi storile tak korak. Po mednarodnem pravu bi bilo to tudi kršitev mednarodnega prava, ki izrecno določa:
Proti mednarodnemu pravu je intervencija, t. j. avtoritativno vmešavanje v notranje ali zunanje zadeve druge države. Tako vmešavanje zahteva, da se zagrozi z oboroženo silo, ki naj podpira zahtevo, da druga država nekaj stori ali opusti.
Ali se ta določba mednarodnega prava ne da uporabiti tudi proti Skadru?
Toda velesile so se že tudi pritožile v Atenah zaradi transporta srbskih vojakov. Ali se diplomacija še ni navadila smatrati Grško, Črno goro, Srbijo in Bolgarijo v vojni proti Turčiji za Balkansko zvezo?
*
Srbska skupščina.
Srbska skupščina se je včeraj sestala ter je na predlog predsednika sklenila izreči grški zbornici povodom smrti kralja Jurja najglobje sožalje. Ministrski predsednik Pa-sić se je zahvalil v daljšem govoru ter končno orisal zmagoviti pohod srbske vojske. Zahvalil se je častnikom in vojakom in izjavil, da bo srbska vlada v večen spomin na padle junake postavila na Kosovem polju spominsko cerkev. Srbska vlada bo tudi skrbela za rodbine padlih in za invalide. (Burni klici živio armadi!)
Nacionalistični vodja Stojan Ri-barac je interpeliral ministrskega predsednika, da pojasni, ali obstoja med balkanskimi državami zvezna pogodba ali ne, ali določa ta pogodba, kako se razdeli med zavezniki ozemjle in ali bodo ostale pokrajine, ki so jih Srbi zasedli, tudi Srbom. Nadalje zahteva interpelacija, da pove ministrski predsednik koliko srbskih vojakov pod generalom Ste-tanovićem se je udeležilo naskoka na Odrin in koliko utrdb so zavzeli • tam Srbi.
* * *
Mir?
V dunajskih merodajnih krogih zatrjujejo, da so velesile pri balkanskih državah urgirale odgovor na svojo zadnjo kolektivno noto. Dunajski krogi pripisujejo Črni gori in Srbiji krivdo, da se je odgovor zakasnil. Za jutri je baje napovedana konferenca veleposlanikov v Londonu, da veleposlaniki demonstrirajo proti vestem, kakor da bi konferenca ne mogla delovati.
* *
Nemški državni tajnik Jagovv o balkanskih vprašanjih.
V proračunski komisiji nemškega državnega zbora je državni tajnik Jagovv odgovoril na celo vrsto interpelacij poslanca Bassermanna glede balkanskih vprašanj. Rekel je, kar je vendar znano, da je Balkanska zveza prav za prav neturška Balkanska zveza. Vojna je tudi Nemčijo presenetila. V albanskem vprašanju je stala Nemčija vedno na strani svojih zaveznikov ter je porabila vsako priliko za posredovanje. Vedno pa je zvesto stala ob strani Avstrije. Pripravljena je bila tudi sodelovati pri demonstraciji vojnih ladij na .črnogorski obali. Kako se bo ta zadeva razvila, še ni znano. Tudi Nemčija stoji na stališču, da naj pripade Skader Albaniji. Zadnja nota velesil glede sklepa miru med Balkansko zvezo in Turčijo ima namen ohraniti Turčiji kolikor je le mogoče. Financijalna vprašanja se bodo rešila v Parizu. Turčija je že sprejela mejo Enos-Midia. Balkanske države še niso odgovorile. Vprašanje Egejskih otokov so si pridržale velesile, to vprašanje je zelo težavno. Nemčija hoče preprečiti, da bi se ogrožala azijska posest Turčije. Glede azijske posesti Turčije stoji Nemčija na stališču status quo. Vprašanje Dardanei ni v razpravi.
Štajersko.
Prestavljenje naborov iz Celja.
Glede Maribora se je doseglo že pred več leti, da so se prestavili nabori za
slovenske kmečke občine v Pesnico in Račje. Mariborska policija je imela namreč posebno piko na kmečke fante, ki so se poftazali s kakim slovenskim trakom ali pa klicali »živijo«. Ravno ista stvar je s Celjem. Tudi tu se radi izkazujejo naši junaški nemški policaji napram kmečkim fantom. Te dni so se vršili nabori za okraj Celje-okolica, in videli smo nekatere prav ogavne prizore pri nastopih policije napram slovenskim kmečkim fantom. Ce nemški Celjani ne marajo gledati slovenskih nabornikov, se temu na prav enostaven način lahko odpomore; nabori se naj prestavijo za okraj Celje-okolica v Žalec in Št. Jur. Tam ne bo kmečkih fantov nikdo preganjal. Nasvetovali smo že lani to prestavitev in mislimo, da bi se po intervenciji državnih poslancev prav lahko dosegla. Po kaj bi pa nosili fantje svoje groše tistim, ki jih dado po svoji policiji suvati, vezati in zapirati?
Iz Celja. Občni zbor Zveze narodnih društev se vrši v nedeljo dne 8. junija v celjskem Narodnem domu. Natančni spored še priobčimo.
Zadružna zveza v Celju ima svoj občni zbor v četrtek dne 17. apriia ob 10. uri dopoldne v dvorani celjskega Narodnega doma z običajnim sporedom.
Iz Brega pri Celju. Preteklo nedeljo je irnelo svoj občni zbor Bralno društvo na Bregu, ki je zadnji čas že skoraj zaspalo, dasi ne po krivdi Brežanov, temveč so tuji vplivi škodovali njegovemu ugledu. Postojanka Breg je za nas važna in želeti je bilo, da se poleg mlade Ciril Metodove podružnice oživi tudi Bralno društvo. Oni niso imeli prav, ki so predbacivali narodnjakom Brežanom krivdo, da društvo ni delovalo. Zadnji občni zbor je dokazal, da se vsi narodni Brežani zavzemamo za svoje društvo. Novi odbor nam daje zagotovilo, da bo društvo zopet začelo delovati na kulturnem polju in bo knjižnica zopet začela z dne 13. t. m. redno poslovati. Vsakdo, kdor uvidi važnost našega položaja na Bregu, bo pa tudi k našemu narodnemu delu pripomogel. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Fr. V o gl a r, predsednik; M. K o 1 š e k, D. K r a 1 j, gdč. L. Pleterski, Fr. P o d r -žaj, V. Rade j, I. Povše, Odon Cajnko in M. Leskošek; Iv. B o v h a in T. Radej kot revizorja.
Iz Središča. Dne 25. marca je imela naša vzorno delujoča hranilnica in posojilnica svoj občni zbor. Iz tajniškega poročila smo razvideli, da je posojilnica tudi v minulem letu rcljub splošni, hudi denarni krizi lepo napredovala. Število zadružnikov se je zvišalo, ravno tako hranilne vloge in skupni promet. V načelstvo so bili izvoljeni razen enega vsi do sedaj delujoči, v vsakem oziru ugledni gospodje in sicer: Josip Sinko, načelnikom; Ivan Kočevar, veleposestnik v Središču, njegovim namestnikom, za odbornike pa: Maks R o bi č, trgovec, Jakob Klemen-č i č , Juri P o 1 a n e c . posestnika v Središču, J. R a u š 1, župan v Obrežu ter Ivan T o m a ž i č , posestnik na Vitanu. Nadzorstvo obstoji iz sledečih gospodov: predsednik naduči-telj Kosi, odborniki: Fr. L u k a -č i č , Franc Š k o r j a n^e c, posestnik v Središču, Anton Š u 1 e k, posestnik in gostilničar na Grabah in Jakob Z a d r a v e c. Imena članov načelstva so nam porok uspešnega delovanja Središke hranilnice in posojilnice. Nadzorstvo vrši revizije točno in vestno.
Iz Podsrede. (Kaj je s Podsre-do?) Pred par leti se je toliko in toliko čitalo po časopisih o Podsredi. A sedaj je pa vse utihnilo. Podsredčani! Kaj delate? — Vpraša bivši Pod-sredčan.
Iz Ormoža. Učiteljsko društvo za ormoški okraj je pri svojem letošnjem občnem zboru sprejelo enoglasno predlagano resolucijo, ki se glasi: Vedno rastoča draginja teži posebno na nas ljudskih učiteljih s premajhnimi plačami in nič se ni zgodilo, da bi se nam olajšal položaj. Popolnoma obupani nad tem vednim zapostavljanjem pravičnih zahtev, ki so sicer v pičli meri pripoznane, pričakujemo danes zbrani društveniki ormoškega okrajnega učiteljskega društva, da vendar enkrat delavni deželni zbor uresniči vsaj te obljube in da že letos izgine kakor najprej mogoče naše žalostno gospodarsko stanje.
Iz Ormoža. Naša podružnica c. kr. kmetijske družbe Štajerske izvolila si je pri občnem zboru sledeči odbor: načelnik dr. Fr. Strelec, c. kr. notar, hišni in zemljiški posestnik v Ormožu; njegov namestnik Tomaž K o r p a r, posestnik v Oslu-ševcih; blagajnik Franc Hanže-1 i Č , veleposestnik in župan na Har-deku; tajnik Anton P o r e k a r , nad-nčitelj na Humu (27. leto); odbornik Martin I v a n u š a, posestnik in obč, svetovalec na Humu. Zadnji je bil izvoljen častnim članom podružnice.
Cm* kr. živinozdravnik Pirnat iz Slo-venjgradca je pri tej priložnosti imel izvrsten poučljiv govor o živinoreji. Vsi navzoči so mu bili hvaležni poslušalci, ki se bodo ravnali po njegovih nasvetih in navodilih.
Iz Zgornje Radgone poročajo tole čedno historijo: Orehovska VVratschka kot kavalirja. Kdor je že imel čast videti orehovskega Wratschka, ta častiti vzor naših šta-jercijancev, si je rnorda mislil, da sedi ta mož na samih cekinih. Tako je sodilo tudi ubogo dekle M. Z., ko se je seznanilo z Wratschkotovim 301et-nim sinom. Zatrjeval ji je, da ima oče več ko 100.000 K premoženja in trdil, da jo vzame v zakon, kjer bo najsrečnejša od Evinih hčera. Ko pa se je dekle čutilo mater, je mladi Wratschko ni več hotel poznati. Ošabno in trdovratno je zavračal vsako dekletovo prošnjo za pomoč, tako, da si je dekle iskalo pomoči pri okrajni sodniji v Zg. Radgoni. Pred razpravo se je mladi Wratschko hvalil, da naj dekle le toži, a opravila da ne ho ničesar, ker da sta se on in sodnik dr. Meschitz že zmenila v očetovi kleti, kako bo s to stvarjo. (Ako je to res, bo pa treba proti znanemu ncniškonacijonalnemu sodniku Me-schitzu napeti druge strune. Dolžnost dr. Meschitza je vsekakor, da pojasni tisti pogovor v Wratschkovi kleti, ako se je res tako vršil ali pa nastopi proti VVratschku mL, kakor je njegova dolžnost. Op. ur,) Pri razpravi je VVratschko star. izjavil, da ima kvečjemu 14.000 K premoženja, sin pa da je pri njem hlapec, ki nič ne zasluži. Dekle si naj sedaj pomaga kakor zna in more! Stari VVratschko je notabe-ne načelnik okr. zastopa — pa s svojim sinom tak kavalir!
Drobne novice. V k o n k u r z je prišel Vincenc \V e i s s, trgovec z južnim sadjem v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem. — Umrl je v Mariboru vpokojem skladiščni nadzornik J. ž. Jakob J u r i č, 64 let stai. — VEggenbergu pri Gradcu so bili pri občinskih volitvah v 3. razredu zopet izvoljeni socijalisti. — Iz R o g a t c a poročajo, da je zgorela te dni hiša posetnika Potočnika pri Sv. Roku ob Sotli. Zgorel je tudi triletni otrok, ki ie spal v zibeli.
Koroško.
Ubegli vojak. Iz hužarske vojašnice pri Beljaku je pobegnil huzar Florjan Pasai zaradi krutega ravnanja. Kam je vojak pobegnil, še ni znano. Oblečen je bil v delavno uniformo in je bil brez orožja.
Tatinski krojaški pomočnik. V okolici Malnice je sprejel v delo krojaški mojster Franc Jobsa popotnega krojaškega pomočnika. Toda že drugi dan je novi pomočnik pobegnil in si je vzel za enodnevno delo iz mojstrove denarnice 340 kron. Kam je tatinski pomočnik pobegnil, ni znano.
Nesreče. Hlapec posestnika A. Pirkerja v Št. Vidu, Alojzij Aichol-zer, se je vračal pijan domov. Na poti, bilo je je zvečer, ga napade neki neznanec, s katerim se je hlapec na cesti spri, in ga ranil z nožem na glavi in po životu. Rane so smrtno nevarne. — Skoraj na istem mestu je padel 121etni učenec Sv. Glerrenhof pod voz, ki je bil naložen z deskami. Kolo je zdrobilo dečku nogo. — Pri razkladanju tovornega voza je padel hlapec Martin Hojzl s 50 kg težko vrečo na rami in si zlomil nogo. Odpeljali so ga v bolnico.
Otroci, požigalci. V Starem dvoru so zanetili otroci, ki so se igrali na skednju z vžigalicami, ogenj, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Zgorela je vsa zaloga pridelkov, 1 konj in 8 glav goveje živine. Škoda znaša 22.312 kron, zavarovalnina pa 5200 kron.
MuRko.
Iz finančne službe. Za davčnega asistenta v XI. čin. razredu v Trstu je imenovan podčastnik Anton S c h e 11, za carinskega asistenta praktikant Franc K u g 1 e r in za davčna asistenta praktikanta Mihael F a j t in Andrej T r o m b a.
Slovensko gledališče v Gorici. Igralsko osobje slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani priredi pod vodstvom režiserja g. A. V e r o v -š k a iudi letos svojo običajno turnejo po slovenski zemlji. — V nedeljo 6. aprila t. 1. otvori svoje gostovanje v Gorici z vprizoritvijo vele-zabavne trodejanske burke »Pred poroko«, ki je ob svojih letošnjih prvih vprizoritvah na ljubljanskem deželnem odru dosegla najlepše uspehe in izzvala salve presrčnega smeha. Nadaljnji repertoar goriškega gostovanja obsega med drugim te-le letošnje uspele novitete ljubljanskega odra: »Vrag«, »Tiha sreča«, »Ljubezen treh kraljev«, »Mala Čokolada-rica« i. dr. Želeti je, da turneja v kar najobilnejši meri doseže svoj namen: iinancijelno pomagati gledališkemu
76. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran S.
osobju, ki se mora v izven sezonskih mesecih zadovoljevati s prav skromnimi plačami.
Davek za javne predstave in veselice. Včeraj smo poročali, da je priobčil deželni odbor v Trstu zakonski načrt glede uvedbe davka za javne predstave in veselice. V načrtu stoji tudi določilo, da so tega davka prosti javni muzeji, predavanja znanstvenega in umetniškega značaja, prireditve ljudskih izobraževalnih tečajev in prireditve v dobrodelne namene. Pri poslednjih odločuje vsakikrat občinski odbor, ali naj se te prireditve oproste davka ali ne. — K temu odstavku se oglaša »Edinost«, ki smatra ta predlog popolnoma opravičeno za atentat na Slovane in pravi: »Že sedaj povzdigamo najodločneje svoj glas najprej proti načrtu samemu, v kolikor hoče uvesti ta davek tudi za prireditve z notoriČno kulturnim in vzgojevalnim namenom, a v drugo in še posebno proti določbi, da bi občinski odbor odločeval, kedaj naj se kaka prireditev v dobrodelne namene oprosti od tega davka. Za to določanje mora biti merodajna instanca, »Jo katere ne segajo vplivi naših narodnih in političnih bojev, torej instanca, ki nam bo jamčila za popolno objektivnost.
Canadian Pacific in Pool. Pred kratkem so se razširile vesti, da se je dosegel med Poolom in med Ca-nadian Pacific popoln porazum. Te vesti pa nc odgovarjajo resnici. Res pa je, da je Canadian Pacific znižala vožnjo na sto kron iz Trsta v Que-hcc, ki je pred konfliktom znižala 165 kron. To rapidno in tako obsežno /nižanje cen Canadian Pacific je pre-netilo vse prizadete kroge in go-; v o je, da bo moral Pool tudi cene nižati, kajti s tem korakom je napo-^ edala Canadian Pacific brezobziren tarifni   boj,   v   katerem mora ena ranka podleči. če se ne doseže spo-um. Kaj bo odgovorila na to Au-*ro-Americana. še ni znano.
Stavka na Reki.    335 delavcev tovarne za svinčene izdelke v Mar-•šici je pričelo stavkati, ker je hotelo podjetje podaljšati delavni čas za eno uro.
Državna policija na Reki. — Odpor občinskega zastopa. Kakor smo poročali, namerava ogrska viada razširiti delokrog   državne policije • idi na mesto Reko.    Mestni zastop , županom na Čelu je že ukrenil žc \ eč korakov proti temu. Češ, da se s -Lin krši mestna avtonomija.    Ko je .1 ogrski ministrski predsednik Lu-... s ob jadranski obali na letovišču, I pri njem reški župan dr. Franc \    Jede tega vprašanja. Lukacs je \ iu odgovoril, da vlada od te na-■ere ne bo odstopila, pač pa odredi-tako, da avtonomija mesta ne bo ena. Predvčerajšnjem sta bila gle-tega vprašanja reški župan dr. Vio in njegov sin. poslanec dr. ). zopet :vi ministrskem predsed-u Lukacsu v Budimpešti. Reški pari je med drugim tudi izjavil mi-:r>kemu predsedniku, da bo odsto-če uvede vlada državno policijo, liim bo odstopila tudi večina mest-; i občinsega   sve-a. Ministrski edsednik   jima   je   odgovoril, da • ija vlada na svojem stališču. Za .čaj pa, če bi župan in z njim večina stnega občinskega sveta odstopila vlada takoj pripravljena, da raz->ti  mestni občinski svet in pošlje Reko vladnega komisarja.
Dnevne vesti.
Ljubljanski občinski svet bo
'niel v torek, dne 8. aprila ob 6. zve-er v mestni dvorani redno sejo. Na Inevnem redu javne seje so: Nazna-la predsedstva, volitev pet članov ^plinarne komisije; volitev enega ana kvalifikacijske komisije in pola:   o odloku   deželnega odbora .Je odklonitve  odobrila eventualna posojila za hidro-clektrične na-c   na   Ljubljanici:   o službeni igmatiki   za pomožne uradnike, ■ ;e itd. mestne občine ljubljanske;
šnji   mestnih   šopkih   slug za rščenje v status magistratnih slug; proračunu   mestnega   zaklada za ■o 1013; o dopisu magistrata glede neska   mestne   občine   za obruie idaljevalne sole;   o prošnji Marije ar   za   določitev   cene nekaj .tnega   sveta   regulirane Zelene ►ti; o dopisu magistrata glede opu-Ozke ulice   ter prodaje mest-sveta v tej   ulici;   o prošnjah /mii najemnikov stanovanj v mest-poslopjih za /nižanje zvišane jim išči ne; o prizivu občine Moste ri odloku mestnega magistrata v I odprave raznih zdravstvenih ostatkov   pri tovarni za lim; o i deželnega   odbora glede zadnja ve   zemljišč ob Orubarjevem alu   v svrho   povečanja domobranske vojašnice, odnosno zgradbe ladaHšča   za   živino pri mestni ivnici;  o dopisu magistrata glede ■Dave   nasipalnega   materijala za mestne  ceste  ter  nakupa nekega '•mnoloma v ta namen; o prošnji
Gospodarskega naprednega društva za Št. Jakobski okraj za napravo lesenega mostu čez potok Galjevico; o dopisu magistrata o samost. predlogu obč. svetovalca Jožefa Reisner-ja glede regulacije ceste na Barju od Rdečega križa« do šole; o dopisu magistrata glede regulacije Pražako-ve ulice; o prošnji Marije Klopčar in Leopolda Legata glede popolnitve regulačnega načrta za Trnovsko predmestje zapadno od Zelene poti; o ponudbi I. Ogorelca glede odkupa njegovega hleva v svrho regulacije Igriške ulice; o ponudbi Jerneja Je-leniča glede odstopa nekaj sveta ob njegovi posesti na Stari poti v svrho regulacije te poti; o ponudbi Alberta Zeschko za brezplačen odstop sveta ob cesti v Rožno dolino v svrho uravnave te ceste; o dopisu deželnega šolskega sveta glede prepustitve primernega prostora za dijaško igrišče za dijake c. kr. višje realke; o prošnji mesarske zadruge za napravo shramb za shranjevanje orodja malih mesarjev v mestni klavnici; o prizivu Ane Regalijeve proti odmeri vodarine in gostaščine pri njeni hiši na Slovenskem trgu št. 3 in samostalni predlog obč. svetovalca Ivana Štefcta glede uvedbe veseliškega davka Na dnevnem redu <:ajne seje so naznanila predsedstva in poročila: o prošnji nekega uradnika za definitivno nameščen je; o prošnji za zvišanje pavšala za nadzorovanje vodovodne zajemalnice v Klečali; o računskem sklepu ter letnem poročilu o poslovanju mestnega užitninskega zakupa za leto 1912; o prošnjah za razne obrtne koncesije.
-f- Kako prodaja deželni odbor svoje bike. Kakor znano, je uvedel kranjski deželni odbor na škofovem posestvu v Goričanah bikorejo. Duši tega podjetja sta grof Barbo in pa Legvart. Če se hoče s to bikorejo pomagati našemu kmetovalcu ter povzdigniti našo kranjsko živinorejo, je to vse hvale vredno podjetja. Toda te dni se je dogodil v tem zavodu slučaj, ki zelo smrdi in ki postavlja voditelje tega zavoda, obenem pa tudi deželni odbor v jako slabo luč. V zavodu imajo namreč tudi več bolnih bikov, eden izmed teh je skrajno tuberkulozen in se le komaj zdrži na nogah, in tega bika bi zdaj radi na nepostaven in kazniv način prodali. Ponudili so ga nekemu mesarju za vsoto — dvajset kron. Obenem pa so ga zagotovili, da ga lahko kar na mestu pobije ter ponoči odpelje. Dotični mesar si je bika ogledal, toda ko je spoznal, da je bik bolan in da bi bilo tako postopanje, kakor so ga nasvetovali v Goričanah, kaznivo, je kratkomalo zavrnil naravnost nesramno ponudbo. Znano pa je, da obstoje v tem oziru jako strogi predpisi in da je pobijanje bolne živali strogo prepovedano in zelo kaznivo. Kaj bi se zgodilo s kmetom ali mesarjem, ki bi pobil ter prodajal bolno ž:vino? Upamo, da bodo merodajne oblasti energično posegle v to zadevo ter poučile deželni odbor, oziroma njegove zastopnike, da je do zdaj še vedno prepovedano in kaznivo prodajati bolno živino. Kajti če bi te oblasti zdaj ne nastopile, tedaj se je bati, da se bodo v Goričanah še vnaprej prodajali bolni biki, kakršnih imajo več. Škandal pa je tudi, da se prodaja bik, ki je stal deželo morda tristo kron, — za dvajset kron. Prizadeti krogi tega slučaja pač ne bodo mogli tajiti, ker imamo priče, ki so bile prisotne, ko so zastopniki dež. odbora delali ponudbe.
+ Svarilni glasovi. Tudi v nemški javnosti se rnnoži število tistih, ki so jeli misliti s svojo glavo in ki ne odobravajo brezpogojno nesrečne politike, ki jo uganjajo naši državniki nasproti balkanskim narodom. Dunajska korespondenca »Die Information- spada med tista glasila, ki so do zadnjega časa brezpogojno odobravala vsak korak, ki so ga storili naši diploinatje proti sosednim balkanskim državam. V najnovejšem času se je tudi to spremenilo in :> Information« je jela priobčevati prav umestne kritike o naši notranji in zunanji politiki. Nedavno tega smo priobčili njeno sodbo o naši notranji politiki, kjer se poudarja, da je jugoslovansko vprašanje za Avstro-Ogrsko to, kar je bilo vprašanje reform v Makedoniji za Turčijo pred Izbruhom balkanske vojne. Danes hočemo navesti, kako sodi ta vele-konservativna korespondenca o najnovejšem konfliktu s Orno goro. »Die Information« piše: »Odklanjajoče stališče Orne gore sili Evropo k resnim akcijam in vršila se bo pomorska demonstracija. Nesporno vsebuje ta demonstracija resne nevarnosti, ker je sloga velesil izpostavljena hudi izkušnji. Nadejati se je, da bodo velesile prestale to izkušnjo. Bolj bi morda učinkovalo, ako bi se albansko obrežje zatvorilo, da bi se s tem preprečilo nadaljno pošiljanje srbskih in drugih balkanskih čet. Navdušeni za to politiko pač nismo. Ta politika
bo Črno goro spravila k pameti, to je gotovo, imela pa bo žal tudi to posledico, da bo obremenila Avstrijo s smrtnim sovraštvom balkanskih narodov. Mi igramo vlogo nepridiprava, ki vse odlanja in odbija, in prepuščamo drugim vlogo dobrohotnih dobrotnikov. To je za bodočnost zelo nevarna stvar.« — To je odkritosrčna ni povsem pravilna sodba, toda kaj pomaga, ko imajo naši državniki in diplomatje za pametne nasvete gluha ušesa!
-t Kako postopajo oblasti v Dalmaciji? Splje.ska »Sloboda« piše: »Radi vzklika »Živio župan Katali-nič« pri manifestacijah na dan razpusta občinskega sveta v Spljetu je doživel neki odvetniški kandidat tole: 1. en dan preiskovalnega zapora; 2. pri okrajnem glavarstvu je bil obsojen na 3 dni zapora; 3. ko je bil poklican kot reservni častnik na orožne vaje, so ga degradirali; 4. dasi je doslužil svoja vojaška leta, vendar ga niso izpustili iz vojaške obveznosti in 6. državno pravdništvo je vložilo proti njemu tožbo. Vse to se mu je zgodilo, ker je zaklical »živio župan Katalinić«. — V istem listu čitamo še to-le notico: »Povodom nedeljskih manifestacij v prilog balkanskim bratom je bilo aretiranih 9 oseb in sicer, pravnik Bavčevič, medicinec Ivič, privatni uradnik Vr-doljak, Radica, Bulic, Britvic, bančni uradnik Bego, posestnik Mikačič in dijak Kosiček. Vseh devet so pridržali v zaporu in okrajno glavarstvo jih je včeraj obsodilo po »priigelpa-tentu« enega na 1 dan, enega na 2 dni, enega na 7 dni in pet na 6 dni zapora. Poleg tega so še vse izročili državnemu pravdništvu.« — Ne vemo, ako so to primerna sredstva, da se vzbudi in ohrani ljubezen do monarhije v deželi, s katero so doslej z Dunaja postopali kakor s pastorko. Vemo, da je prebivalstvo v Dalmaciji skrajno nezadovoljno s sedaj vladajočim sistemom, toda to nezadovoljstvo se pač ne da odpraviti s policijskimi sredstvi in s »priigelpa-tenti«,marveč le s pametno in dobrohotno politiko. To si naj gospoda zapomni, sicer se je res bati, da nastane v Dalmaciji ognjišče iredentistič-nega gibanja, o katerem še sedaj — nota bene — ni prav nobenega sledu!
+ Uničujoča sodba o nemški vojaški vzgoji. Berolinska revija »Nord und Sud« priobčuje odlomek iz memoarjev bivšega turšKega sultana Abdul liamida, v katerem sultan izreka svojo sodbo o vrednosti vojaške vzgoje onih turških častnikov, ki so bili poslani v Nemčije, da se izvežbajo v vojaških poslih. Abdul liamid piše: »Moj prijatelj, nemški cesar hvali napredek naših častnikov, ki študirajo v Nemčiji. Bojim se, da se nemški cesar moti, zakaj po poročilih mojega poslanika v Be-rolinu se ti mladi gospodje ne mučijo j posebno s študijami. Njihovi pred- I stojniki, pruski generali, jim dajejo izvrstna spričevala, toda moje mnenje je, da se v Nemčiji zatisne eno oko. ako se sodi o naših mladih ljudeh, na koncu pa se zatisneta celo obe oči. Ta pouk naših častniških sinov v pruski vojaški znanosti stane ogromne vsote, deia dober vtisk v tujini in laska našim nemškim prijateljem, toda k nesreči pozabijo ti naši mladi ljudje, poslani v Nemčijo, na stare lepe osmanske lastnosti — na skromnost in treznost. Nauče se samo piti šampanjca in druge take stvari. Vrnejo se domov polni domišljavosti in zro s prezirom na naše stare izkušene generale. Osman paša se ni nikoli učil vojne umetnosti od Prusov, a je bil vkljub temu dober, izvrsten general in vojskovodja ...« To je pač huda obsodba nemške vojaške vzgoje: mladi častniki se ne nauče ničesar drugega, kakor piti šampanjca!
r Nova prečinska afera. Poroča se nam: Občina Prečina je majhna, a razpravljalo se je o njej že mnogo v listih. Zaslovela je po veliki volilni slepariji, ki se je tam zgodila. Zdaj, ko je stvar zastarana, je lahko kar od glavnega matadorja tiste družbe izvedeti, kdo je vlomil v šolo, kjer je bil shranjen volilni akt z glasovnicami, kdo ga je prenesel v brajtenavsko grajščino, kdo vse je bil takrat navzočen, ko so šteli glasovnice ter konstatirali, da je pri tisti volitvi zmagala s pretežno veČino narodno - napredna stranka. Sam gospod Franc Vintar, takratni župan vam pri Količkaj dobri volji pove natančno, koliko glasov je dobil kateri naprednih kandidatov več, kakor njegov klerikalni nasprotnik. Samo tega Vintar še ni povedal, kdo je sprožil »srečno« misel, vlomiti v šolo in se polastiti volilnega akta. — Zdaj imamo novo prečinsko afero, ki je morda še bolj umazana, kakor je bila prva. Pravijo, da so občinski računi v velikem neredu. Klerikalci sicer že proglašajo svoje za to odgovorne somišljenike za »nedolžne žrtve liberalne nagajivosti«, pa to ni
noben dokaz za red v občinskih računih. Stvar z obč. računi se mora dognati. Še pred računi pride na vrsto še druga afera bolj osebnega značaja. Obč. odbornik Drčar je v javni seji obč. odbora razžalil tedanjega obč. tajnika nadučitelja Zupančiča. Predlagal je namreč: Dokler občina ne dobi poštenega tajnika, naj to službo prevzame župan sam. To je žaljenje, ki ga noben pošten človek ne prenese in ki ga učitelj in šolski vodja Zupančič tem manj ne more prenesti, ker je bilo izrečeno o priliki, ko se je razpravljalo o občinskih računih. Napad na učitelja je bil dogovorjen na tajnem sestanku in sklenili so, iznebiti se moža, ker se dobro spozna v obč. računih. Pa tudi župan se čuti žaljenega, ker mu je eden poslušalcev na zahtevo, da se morajo odstraniti od občinske seje, rekel: »Škoda, da si župan, pa še ne poznaš postave«, ali »kaj si pa ti za en župan, ki ne poznaš postave«. Le želeti je, da bi Turk za to »žaljenje« iskal zadoščenja pri sodišču. Kajti, da župan r^s ne pozna postav, zato je dokazov iz njegovega uradovanja dovolj na razpolaganje, vrh tega pa se ga bo lahko vprašalo, kaj je s tistimi glasovnicami in pooblastili od napredne stranke, ki so se pri zadnjih volitvah nekam izgubile.
+ Imenovanje. Policijski kanc-list Franc Fink je bil imenovan za policijskega oficiala.
— Šarže pri ljubljanski državni policiji so razdeljene ako - le: Stražnik z eno rozeto je »stražnik na po-skušnjo«; stražnik z dvema rozetama je »stražnik«, stražnik s tremi roze-tami je »nadstražnik«, stražnik s tremi rozetami in s trakom na levem rokavu je »posta jevodja«, podrejen nadzorniku nižje kategorije, pravemu vodji postaje, ki ima tri rozete in srebrni našitek na ovratniku. S šar-žami je bila uprava zelo radodarna, kako pa je s prejemki, vedo stražniki sami. Vse te nadzira kontrolni nadzornik z enako obleko, le svetlo, dolgo sabljo ima. Potem pridejo pa višji nadzorniki, ki so v statusu uradnikov.
— Preplašene mlekarice. Tržno
nadzorstvo je danes zjutraj ob pol 6. na Dunajski cesti s svojim uradnim poslovanjem presenetilo mlekarice. Preiskalo je z laktodencimetrom mleko pri 112 mlekaricah, ki so ga imele skupno okoli 1200 litrov. Ker je bilo v 10. slučajih o pristnosti dvomiti, se je tem mlekaricam odvzelo vzorce za nadaljno preiskavo. Le 10 dvomljivih slučajev priča, da so začele mlekarice v Ljubljano voziti boljše mleko in se bodo morale vse-kako tudi ostale poboljšati. Pri tem se je pa pripetilo nekaj drugega. Ko se je preiskava začela, je bržkone neki »dober prijaelj« vse to opazil in proti mestu prihajajoče ženske opozoril na pretečo nevarnost. Mesto, da bi šle s svojim blagom naravnost, so nekatere krenile s svojimi »baterijami« še pred mestom čez njive na levo in desno in se na ta način izognile preiskave. To se pravi za sedaj, a pridejo pa še gotovo svoj čas na vrsto. Ker je imelo uradno osobje dovolj posla na cesti, ni moglo za be-žečimi »poljskimi težkimi baterijami«. — Ko so ženske mleko v mestu oddale in se zopet vrnile proti domu, je tržno nadzorstvo preiskalo tudi posodo. Mnogo mlekaric je imelo zelo snažno posodo, mnogo je bilo tudi takih, ki so do skrajnosti nemarne. Tržno nadzorstvo ni odvzelo nič manj kakor 40 komadov mlekarske posode, ki je bila zarjavela, oluščena in taka, da ni odgovarjala zakonskim predpisom. Kaj tukaj ne velja: »Snaga je bogu in ljudem ljuba.«
— Izpit za zidarskega mojstra so napravili pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani sledeči gg.: Vinko Štrukelj iz Ozeljana pri Gorici, Josip Jurca iz Volčjega grada pri Komnu, Anton V o 1 i Č iz Skrilj pri Ajdov-, ščini. Ivan ŠtepanČič iz Renč pri Gorici, Peregrin Žandar iz Prapore pri Kamniku. — Za tesarskega mojstra pa je napravil izpit gospod Andrej Peterka iz Dol pri Moravčah. Vsi absolventi c. kr. obrtne Šole v Ljubljani.
— Nogometna tekma. Letošnja nogometna sezona se otvori prihodnjo nedeljo s tekmo, ki se vrši popoldne ob 4. ur* na igrišču poleg Latter-mannovega drevoreda, med I. in II. moštvom »Ilirije«. Tekma obeta biti že radi tega zanimiva, ker nastopilo v obeh moštvih nove moči.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v svečanu 1912 zastavljenih dragocenosti! (zlatnine, srebmine in draguljev) in v aprilu 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v Četrtek, dne 10. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2.
— Na ljubljanskem Gradu so tekom pomladi uravnali, popravili in posipali razna pota in stezice, da je hoja po grajskih višinah prav mikav-
na in vabljiva in to še posebno, ker, je razgled naravnost krasen. Tudi občinstvo se je začelo tega zavedati, zato rado zahaja na Grad.
Mrtvo našli. 31. t. m. je šla 501et-na čevljarjeva žena Antonija Loboda iz Kamnika od doma in se ni več vrnila. Naslednjega dne so jo našli v dotoku Bistrice utopljeno. Najbrže se ji je zmešalo.
Roparski napad v Beli Krajini. Kdor se je vozil kdaj iz Novega mesta, ve, da ponoči ni bolj dolgočasne vožnje nikjer, kakor od Stranske vasi blizu do Črnomlja. Cesta pelje namreč po samotni, čez dve uri daleč se raztezajoči »Krupski lozi«, in ves čas ni ne ene hiše blizu. Enakomerni klančki in ovinki v monotonim šumi utrudijo oči in duh in človek se oddahne, ko pride do tako-zvanega »Vragovega kamna«, ker je potem kmalu konec gozda. Po tej samotni ceste si je vračala s počitnic v Črnomelj dne 25. marca gospodična učiteljica Milka Bukovic iz Črnomlja. Blizu »Vragovega kamna« pa stopita pred njo nenadoma dva kot delavca oblečena možka, ki sta pre-žala do takrat skrita v grmovju ob cesti. Eden ji šiloma izmakne iz rok ročno torbico, drugi pa ji je segel v žep in potegnil s tako silo, da ji je razparal vso vrhnjo vbleko. Bogve, kaj bi se bilo še zgodilo, če bi ne bil pridrdral takrat kakor nalašč voz po cesti. Rokovnjača sta popustila svojo žrtev in jo urno pomaknila v gosto grmovje. Odnesla sta seveda s seboj ročno torbico z vso vsebino.
Avtomobil: Žiri - Gorenja vas -Škofja Loka. Delavni napredni ekonomi v Žireli — njim na čelu gosp. Tine Poljanšek — se že oo nekdaj trudijo za osamosvojitev žirovske občine na narodnem in gospodarskem polju. Z neumornim delom so si postavili posojilnico in hranilnico, oskrbeli so žirovsko občino z električno razsvetljavo in zastavili svoje moči v razne panoge narodnega gospodarstva. Jasni so njih nameni, velika je voija in žilavost pridnih delavcev. Stremljenje, povzdigniti svoj okoliš na gospodarskem polju, postaviti ga v vrsto napredka s produkti svojega dela, rodi sadove. Voditelji naše občjne, prepojeni s srednjeveškim duhom, fanatični podanikt nazadnjaške klerikalne stranke, jih ovirajo pri njih svetem delu! Se - li morejo imenovati ti ljudje sinove slovenske zemlje, ko ubijajo celo na gospodarskem polju slovenski narod? Toda naši napredni ekonomi se ne ozirajo na nečuveno oviranje v svojem delu od strani nekaterih klerikalnih fanatikov, temveč oni podajajo roko razsodnim, gospodarskim ljudem iste stranke v skupno delo za povzdigo narodnega gospodarstva in za blagor občine. V skupnem delu je moč! — V zadnjerh času je imenovati nov sad gospodarskega dela. Po inicijativi in prizadevanju gosp. Jelovčana iz Gorenje vasi in žirovskih ekonomov se je osnoval v Žireh konzorcij petih udov, z namenom, kupiti avtomobil, ki naj veže Žiri s Škofjo Loko. Isto se je zgodilo. Konzorcij si je kupil avtomobil, ki stane nad 25.000 K. Po Veliki noči je pričel z redno vožnjo. Odhaja iz Žirov dvakrat na dan: zjutraj ob 5. in popoldne ob 1. Vodi gc. domačin — Žirovec. Po celi Poljanski dolini vlada veliko navdušenje za prepo-trebno prometno sredstvo. Cesta, o katere neprikladnosti za avtomobilsko vožnjo so nasprotniki toliko govorili in pisali, se izkazuje odgovarjajoča vsem pogojem za imenovano vožnjo. Z avtomobi'om so odpravljene mnoge neprilike, na katerih je preje trpelo v prometnem oziru prebivalstvo Poljanske doline, ki naj izreka po gospodarskem napredku str-mečemu konzorciju zahvalo za pridobitev važnega prometnega sredstva. Naša sveta dolžnost pa bodi, vsestransko podpirati domače gospodarske naprave, da izgine iz naše dežele tuji gospodarski vpliv!
Vlom. Iz Knežaka poročajo: Na Veliko soboto zj'utraj med 2. in 3. so vlomili neznani zlikovci v trgovino Josipa Čučka ter ukradli iz miznice 300 K. Tatovi so se pa najbrže zbali, ker so pustili v miznici še večjo vsoto denarja.
Kinematograf »Ideal«. Pri današnjem »Specialnem večeru«, nadaljevanje velezanimive drame »Ljudje med ljudmi« po znamenitem Hugoje-vem romanu »Les Miserabies«. Prvi del je jako ugajal gledalcem, a drugi del je veliko bolj zanimiv in vlada za to sliko veliko zanimanje med občinstvom. Glavno vlogo igra najboljši pariški igralec g. Etivan. Ostali spored je poln zanimivih, naravnih in komičnih slik in se priporoča v obisk. — Jutri nov spored s krasno kolorirano dramo »Lorailka src«.
Otrok v juhi. Ko se je te dni igrala v Veliki čolnarski ulici št. 10 štiriletna Ana Gabrovškova pri štedilniku, kjer je kuhala njena stara mati kosilo, se je usedla na poleg štedilnika, z vročo juho napolnjen pokrit lonec, je pri tem pokrivalka z lonca; spodrsnila in je dekletce padio v ju-
ho ter se tako opeklo, da so Jo morali takoj prenesti v deželno bolnišnico. Prestavljene stojnice. Ker začno
sedaj v Ijubljartični strugi ob Šolskem drevoredu z delom, so morali mesarji prestaviti svoje stojnice. —. Prestavili so za sedaj samo zgornje t. J. one, ki so stale od semenišča do Jubilejskega mostu, druge so pa še ostale na svojem mestu. Namestili so jih na Vodnikov trg ob semenišču.
Neprevidnost. K tozadevni včerajšnji notici se nam še poroča, da se je Bachmaierjev kurjač Fran Amt-man, ko je ležal v postelji z gorečo svalčico, od tlečega posteljnega perila tako opekel, da so ga morali oddati Še isti dan v deželno bolnišnico.
Najdeno. Dne 3. aprila popoldne je našel učenec Iv. Menart v bližini mestnega magistrata večjo vsoto denarja s Črno usnjato denarnico, nekaj znamk in koledarček. Izgubitelj dobi jo nazaj pri pisarniškem siugi kurilnice Južne železnice Ivanu Menartu. Bohoričeve" ulice št. 29.
Koncert »Slovenske Filharmonije«. »Slovenska Filharmonija« priredi jutri, v soboto, dne 5. aprila v veliki dvorani hotela »Union« koncert pri pogrnjenih mizah pod vodstvom gosp. kapelnika C. M. Hrazdl-re. Začetek ob 8. zvečer; vstopnina 60 vin.
Občinstvo opozarjamo, da začne jutri v Šolskem drevoredu prodajati F. Golob hrenovke, kranjske klobase, safalade in drugo prekajeno meso. Tvrdka je edina domača tvrd-ka, ki izdeluje hrenovke in safalade, vsled česar jo topio priporočamo.
Narodno obramba.
Ne zamudite priti na veselico, lii jo priredi moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Postojni, dne 0. t. m. Spored bo nudil izreden užitek v vsakem oziru; posebno burka s petjem »Moč uniforme« obeta zbujati obilo zabave in smeha, ker so vloge v rokah naših priznano izvrstnih igralcev - diletantov. Notranjci, pokažite, da znate ceniti delavnost naše dične družbe.
Razne stvari.
* Nesreča na morju. Iz Madrida
poročajo: Na kaniabrijski obaii je razsajal velik vihar. Dve ladjici str. se potopili, več oseb pa utonilo.
* Obsojena sufragetka. Iz Londona poročajo: Gospa Bankhurst, ki je povzročila napad na hišo ministra Lloyd - Georgeja, je bila obsojena na tri leta.
* Železniška nesreča. Iz Barcelone poročajo: Pri Št. Poldemerju sta trčila dva osebna vlaka skupaj. Eden zavirač je bil ubit, štirje potniki pa ranjeni.
* Zastrupljenje s konjskim mesom. Iz Solingna poročajo, da je tam zaradi zavžitja konjskega mesa zbolelo 86 oseb na znakih zastrupljenja. Dvajset oseb je v smrtni nevarnosti, tri osebe so že umrle.
* Rodbinska drama. Iz Berolina poročajo: Podpolkovnikovi vdovi pl. Schuiz se je zgodila težka nesreča. Njena 21 letna hči se je igrala z revolverjem, ki se je pri tem izprožil. Dekle je bilo usmrćeno. Nato se je mati iz žalosti ustrelila.
* Grozen čin očeta. Iz Berolina poročajo: Grozna rodbinska drama se je dogodila v Rostocku. V reki Varnov so naili dve deški trupli, ki ste imeli na rokah privezano težko kamenje. par ur nato je vlak povozil trgovca Otona Blatta. Iz pisma, ki ga je Blatt, zapustil, je razvidno, da je utopil svoje tri sinove. Tretjega sina še niso našli.
* Razredna loterija. Prvo sreč-kanie razredne loterije je določeno na 7. ali 8. oktober. Kakor se poroča, bo načrt kolektume instrukcije še ta mesec objavljen. V svrho razširjenja in vpeljave razredne loterije se bo razpisalo tudi okrog 150 zasebnih kolektur. Zaloge srečk bodo imele banke in bančne trvdke, tobačne zalege in eventualno ustanovljene družne z omejeno zavezo in zgoraj navedene privatne kolekture.
* Velika stavka. Iz Madrida poročajo: Guverner v Huelwi je sporočil vladi, da nameravajo vsi železničarji proge tluehva - Zafra stavkati. Tudi med delavci bližnjega distrikta Rio Tinto je veliko razburjenje.Vlada se boji, da se bo tudi 22.000 rudarjev izreklo solidarne z železničarji. Vlada meni, da se vmešavajo borzni špekulanti, in pripravlja vse potrebno. Vlada bo odposlala orožnistvo in \ ojaštvo.
* Zagoneten roparski napad. Iz Draždan poročajo: Na samotnem gozdnem potu blizu sanatorija »Wei-sser Hirsch« se je izvršil roparski napad na dve Rusinji. Roparja, dva elegantno oblečena moža, sta iztrgali eni dami briljantaste uhane, torbico s kreditnim pismom in drugimi dragocenostmi. Splošno menijo, da je bil eden izmed roparjev neki do-
zdevni italijanski aristokrat, ki je v zadnjem Času stanoval v sanatoriju in ki je po napadu izginil.
4i Hrvat — izumitelj novega zrakoplova. Hrvat Vladimir Kvakan je iznašel nov zrakoplov, iznajdbo je že prijavil pri patentnem uradu na Dunaju. Ta zrakoplov se sam vzdržuje v ravnotežju in je posebno varen proti pritiskom vetra. To dvoje je, kakor znano, za zrakoplovce ravno največje važnosti, kajti veter je eden najhujših sovražnikov zrakoplovstva.
* Najstarejše drevo na svetu je po dosedanjih poročilih prirodopi-scev drevo, ki so je pred kratkim zasledili v nekem gozdu v Kaliforniji in ki je tudi najvišje drevo na svetu, kajti visoko je 11( metrov. Kakor pravijo znanstveniki, je to drevo raslo že v času, ko je Salomon dal sekati libanonske cedre za zgradbo jeruzalemskega templja.
* Zarubljeno mesto. Pred kratkim je bila obsojena mestna občina v Neaplu na plačilo odškodnine. Tožil jo je hišnik, ker se je zaradi slabe kanalizacije podrla hiša in je bila njegova družina podsuta. Občina ni hotela plačati, zato je hišnik dal 10. marca zarubiti po svojem odvetniku, sodrugu Fasulu zlate mestne ključe, slike kraljevske dvojice in neka] umetnin. Vse mesto je spravila ta rubežen v veliko veselost.
* Vojaki in manifestacije povodom padca Odrina. Iz Josefovega poročajo, da so priredili Čehi povodom padca veliko manifestacijo. Hodili so po mestu, peli narodne pesmi in izražali v navdušenih klicih veselje nad zmago balkanskih držav. Te manifestacije so se udeležili tudi češki vojaki. Zaradi tega je odredil garnizijski poveljnik preiskavo, končno pa je kaznoval celo ganiizijo s tridnevnim »Kasernarestoin-.. Minulo nedeljo je bilo mesto obdano z močnim kordonom straž, ki so imele paziti, da ne gre kak vojak iz mesta.
* Največja mesta na svetu. Po izvestjih zadnjih ljudskih štetev je na vsem svetu skoraj 60 mest, ki imajo več kakor pol milijona prebivalcev. V Evropi jih je največ, namreč 29, v Aziji IS, v Ameriki 10, v Avstraliji dve mesti. Pravili orjaških mest z nadmilijonskim prebivalstvom je na vsem svetu 20, in sicer so sledeča, razvrstena po visokosti prebivalstva: London, Novi Jork, Pariz, Tokio, Chicago, Berlin, Dunaj, Peter-burg, Moskva, Hamburg, Carigrad, Filadeltija, Buenos - Aires, Rio de Janeiro, Kalkuta, Bombav, Peking, Sinangfu, Kanton in Osaka. V teh mestih prebiva ogromno število ljudi, namreč nad 38 milijonov.
Javen društveni
priredi
Politično in izobr. društvo za dvorski okraj
v ponedeljek, dne 7. t. m. ob V2 9. uri zvečer v gostilni pri Perlesu ::        v Prešernovi ulici.
DNEVNI RED:
Deželni odbor proti ljubljanskemu prebivalstvu.
Na shodu govori deželni poslanec g.
dr. Fran Novak.
Vabimo vse one, ki se zanimajo za našo občinsko in gospodarsko politiko, naj se tega shoda polno-številno udeleže in naj agitirajo zanj, da bo udeležba na shodu važnosti ==   stvari primerno velika. -
Telefonska in brzojavna
Vojna na Balkanu.
Skader.
Dunaj, 4. aprila. Po poročilih iz Cetlnja je generalni naskok na Skader tudi včeraj miroval. Uspeh zadnjih napadov je zadovoljiv. Iz Brdi-cef utrdb na Tarabošu, in iz Velikega Bardanjola, ki so v rokah oblegovalne armade se vrši še vedno obstreljevanje turških pozicij. Turkom pa so ostale še nekatere važne redu-te. Izgube oblegovalne armade so velikanske. V zadnjih dneh je padlo nad 4000 mož. Za.o čakalo oblego-valci na nove srbske čete, ki so svoj prihod že naznanile. Včeraj so name ščali nove težke havbice v pozicijah srbske in črnogorske vojske in danes so te že pričele streljati. Turki se naravnost obupno branilo. Kakor poročamo na drugem mestu je bil sprejet vrhovni poveljnik general Bojović od črnogorskega kralja v avdijenci, nato pa se Je vojni svet v katerem se Je vojni načrt izpremenil ter se le sklenilo, da se naskok obnovi
danes ali Jutri. Kralj Nikolaj Je imel nato dolgo konferenco z ruskim poslanikom, ter se Je po ti konferenci sestal tudi z ruskim vojaškim atašejem.
London, 4. aprila. »Times« poroča iz Cetinja, da naskoka na Tara-boš ni zamenjati s splošnim naskokom na Skader. Srbi so sicer zavzeli Taraboš, morali so se pa umakniti, imeli so velikanske izgube. Sedaj 'čakajo na srbska ojačenja 12.000 mož, ki so ra poti in bodo v ponedeljek nameščeni v pozicijah pred Skadrom. Zatrjuje se, da demonstracija brodovja ob črnogorski obali ni napravila nobenega vtiska. Črnogorci hočejo Skader zavzeti le bolj iz ponosa in jim ne gre toliko za to, da ga tudi obdrže.
Kotor, 4. aprila. Črnogorske in srbske čete so izgubile v zadnjih bitkah 2000 mrtvih in imele skoraj ravno toliko ranjencev. Po celi deželi se zopet pripravljajo bolnišnice, katerih protektorat so prevzele kraljica, ruska velika kneginja in prestolona-slednikova žena.
Pogajanja s Črno goro.
Berlin, 4. aprila. »Lokal Anzei-ger« poroča iz Pariza, da so došle tja vesti, du. bi bila črna gora voljna proti prepustitvi pristanišča Medo-vanskega na eventuelen aranžma glede Skadra. To kompenzacijsko vprašanje razmotrivajo že diplomati.
Dunaj, 1. aprila. Politični krogi zatrjujejo, da se bo današnja konferenca veleposlanikov v Londonu bavila z zelo važnimi zadevami. Tri-pelententa predlaga velesilam, da naj ponudijo Čnio gori za Skader odškodnino, tako, da dobi Črna gora obal Jadranskega morja do Medo-ve. Tudi Avstrija je baje pripravljena privoliti v tako rešitev.
Konferenca bo poskusila doseči tozadevni sporazum.
Nemški politični krogi dvomijo, da bo konferenca ta predlog sprejela.
Dunaj, 4. aprila. »Reichspost« piše, da so vesti glede pogajanja velesil s Črno goro zaradi Medove neutemeljene. Veleposlaniki se s tem vprašanjem sploh ne bodo pečali.
Cetinje, 4. aprila. Včerajšnje konference so se udeležili poleg Bo-joviča še šef srbskega generalnega štaba Popović, šef srbske artilerije Paviovič, črnogorski vojni minister Martinovič in general Vukotić, ki so se posvetovali o* podrobnostih generalnega 'naskoka?
Srbska narodna skupščina.
Belgrad, 4. aprila. (Izvirno poročilo.) V včerajšnji   seji narodne skupščine je imel ministrski predsednik Nikola Pašić govor, v katerem je naglašal med drugim: Prepričani smo, da Čuti z nami vsakdo dolžnost, da izrečemo svojo globoko, neizmerno zahvalo bre£primerni požrtvovalnosti   in   jekleni hrabrosti častnikov, podčastnikov in vojakov, ponosnim osvetnikom Kosova, osvoboditeljem starih srbskih dežel. Srbski narod smatra za svojo prvo skrb, da ublaži izgube braniteljev rodbin in da posvedoči, da je znal vzgojiti sinove, iz katerih krvi je z novim sijajem zasinila svetlost srbskega orožja. Srbski narod bo zgradit na Ko-sovem večen hram v spomin padlim zmagovalcem.   Od dneva, ko se je srbska skupščina razšla, je srbski narod izvršil veliko zgodovinsko delo, zakaj njegova vojska je v enem mesecu premagala Turčijo, osvobodila brate, osvetlila in oveselila Kosovo tužno z eno samo slavno bitko. Tej bitki je z bliskovo hitrostjo sledila druga bitka na Kumanovem. Kasneje je donesla pri Prilepu svobodo prestolnici kraljeviča   Marka.   V bitki pri Bitolju je pokazala vsemu svetu s svojo sijajno, brezprimerno zmago, da ni mej v požrtvovanju in vojaških vrlinah pri srbski vojski.   Te njene lastnosti so jo dovedle do Egejskega morja. Na krilih svojjh je priletela s Prizrena, slavnega, preko malisor-skih in miriditskih skalin  na našo staro in zeleno Adrijo. Ivršivša svojo nalogo ni počivala, marveč je hitela na pomoč svojim zaveznikom, ki so se istotako hrabro borili na poljanah reke Marice.  Z bratsko bolgarsko vojsko je osvojila trdnjavo prve vrste, prvo turško prestolnico v Evropi in svoje ime vklesala v ta zgodovinski svetli dogodek. — Poslanci so z nepopisnim navdušenjem ploskali Pašičevemu govoru in mu prirejali ovacije, zlasti   ko je omenjal bitke pri Prilepu in Bitolju, osvojitev Oarina in odstavek o srbski zeleni Adriji.
Nove železnice v Srbiji.
Belgrad, 4. aprila. (Izvirno poročilo.) Ministrstvo javnih del je izdelalo zakonski načrt o zgradbi železniških prog Kragujevac - Kraljevo - Raška, nadalje Niš - Mrdarje in Kruševo. Te proge bodo del jadranske železnice, ki bo vezala Donavo z Jadranskim morjem.
Turški ujetniki v Srbiji.
Belgrad, 4. aprila, (Izvirno poročilo.) Vojni minister je odredil, da se puste domov vsi turški ujetniki, brez razlike vere, ki so rojeni na ozemlju, ki so je osvojile zavezniške vojske, Predno se ujetniki odpošljejo domov, jih bodo zdravniki preiskali.
Srbske zahteve ob Jadranskem morfii in Bolgarija.
Belgrad, 4. aprila. Oficijelna »Štampa« piše, da bi bila Srbija pri-l pravljena odstopiti Bolgariji Bitolj, Ohrido in Prilep, če bi Bolgarska podpirala srbske zahteve glede obali Jadranskega morja.
Bolgarsko - romunski spor.
Bukarešta, 4. aprila. V senatu je odgovoril ministrski predsednik Ma-zorescu glede bolgarsko - romunskega spora vodji liberalne stranke Bra-tianu, da tozadevna konferenca v Petrogradu še ni končana. Gotovo pa je, da bo dobila Romunska pri rešitvi bolgarsko - romunskega vprašanja veliko moralično zadoščenje.
Grška proti Italiji. — Samozavestne besede.
Atene, 4. aprila. Časopisje piše zelo razburjeno proti Italiji zaradi obmejitve Albanije. Listi naglašajo, da se Grška v Epiru ni bojevala, da bi prišli njegovi prebivalci, ki so bili prvobojevniki za grško idejo, pod gospostvo neciviliziranega albanskega naroda, ki je Epir vedno pustošil. Prebivalstvo v Epiru se bo temu protivilo do skrajnosti. Grška vojska zavzetih pokrajin ne bo zapustila, niti če bi se ji to zapovedalo in se bo ustavila v bran vsaki vojski in naj pride ta iz Rima aH Trsta. Italija je sovražnik Grške ravno tako, kakor je bila to prej Turčija.
Atene, 4. aprila. Snočna konferenca grških trgovcev in industrijalcev je sklenila opozoriti zvezo italijanskih trgovcev in industrijalcev na napeto razmerje med obema državama, koje napetost more biti splošni bojkot italijanskega blaga na grškem trgu. Grški trgovci poživljajo italijanske industrijalce, da naj se potrudijo, da Italija izpremeni svojo dosedanjo politiko.
Hujskanje nemškega časopisja.
Dunaj, 4. aprila. Z ozirom na vest, ki smo jo prinesli tudi mi, da je pripeljala velika transportna ladja za Srbe in Črnogorce pred Skadrom vojni materijal, ščuvajo,nemški list proti Rusiji, ter jo dolže, da igra dvojno igro.
Listi pravijo, da Avstrija ne bo mogla dolgo vzdržati solidaritete z ostalimi evropskimi državami, marveč bo morala akcijo proti Črni gori izvršiti na svojo roko.
Nesoglasja med poveljniki mednarodnega brodovja
so danes že tako velika, da ni upati na pozitiven uspeh demonstracije evropskega brodovja.
Angleške in francoske vojne ladje.
Krf, 4. aprila. Angleške vojne ladje in francoska vojna ladja Ed-gard V. so se danes zjutraj odpeljale pred Bar.
Zopet Hamidie.
London, 4. aprila. Iz Aten poročajo, da je turška vojna ladja Hamidie v Jadranskem morju potopila izpred Drača se vračajočo grško transportno ladjo Leros.
Francoska in demonstracija.
Pariz, 4. aprila. Francoska vlada je uradno razglasila, da se udeleži demonstracije brodovja ob črnogorski obali.
K padcu Odrina. — Zarobljenje Šukri paše.
Belgrad, 4. aprila. Poveljnik 20. srbskega pehotnega polka je osebno poročal o akcijah tega polka pred Odrinom. Predložil je protokol podpisan od višjih bolgarsih častnikov, ki dopazuje, da je 20. srbski pehotni polk ujel Šukri pašo.
Dr. Danev v Odrinu.
Petrograd, 4. aprila. Dr. Danev je prispel danes v Odrin, da poroča carju Ferdinandu o uspehih svojega potovanja.
Srbske izgube pred Odrinom.
Zagreb, 4. aprila. Zagrebški zdravnik dr. Milan Pigatna, ki se nahaja v Belgradu, je sporočil zagrebškemu županu Holjcu, da so Srbi pri naskoku na Odrin imeli 1800 mrtvih in nad 500 ranjenih. Neprestano prihajajo novi vlaki, ki dovažajo v. Srbijo in Belgrad ranjence.
Mir.
Berolin, 4. aprila. Iz Carigrada poročajo,da Je dobil poveljnik turških čet pred Čataldžo ukaz, da ustavi vse sovražnosti, ker Je sklep miru toliko kakor gotov.
Zvišanje rekrutnega kontingenta.
Dunaj, 4. aprila. »Nemško - na-cijonalna korespondenca« poroča, da izdeluje vojna uprava vladno predlogo glede zvišanja rekrutnega kontingenta. Zvišanje znaša skupaj 15 tisoč mož. Kdaj se predloži ta predlog, še ni znano.
Izprememba v dunajskem veleposlaništvu Severne Amerike.
Dunaj, 4. aprila. Vsled zmage demokratične stranke pri volitvi severnoameriškega predsednika, se pri tukajšnjem veleposlaništvu ne bo izvršila samo izprememba v vodilnih krogih, marveč se najbrže nadomesti celo osobje z drugim
Češko - nemška sprava.
Dunaj, 4. aprila. V kratkem s* češko - nemška spravna pogajanja zopet prično. Včeraj popoldne so imeli Člani nemškega odseka osme-rice posvetovanje. V kratkem se skliče splošna nemška konferenca.
Praga, 4. aprila. Mladočehi računajo s tem, da se posreči spravna akcija v Galiciji. To bo imelo posledice tudi v državnem zboru, mogoča je celo nemško - poljsko - rusinska večina. Treba bi bilo tedaj, da se češko - nemška sprava dovrši še pred poljsko - rusinsko, kar bi bilo za Češko velikega pomena, sicer se ustanovi večina 174 nemških, 70 poljskih, 28 rusinskih in 21 italijanskih poslancev, kar da 293 glasov. Zato je treba skleniti spravo.
Nižjeavstrijskl deželni zbor proti Srbiji.
Dunaj, 4. aprila. V nižjeavstrij-skem deželnem zboru so krščanski socijalisti stavili interpelacijo, zakaj pripušča vlada, da kupuje Srbija v Avstriji seno.
Zveza ogrskih industrijcev in nabava vojaških potrejščtn.
Budimpešta, 4. aprila. Zveza ogrskih industrijcev je vložila na trgovinsko ministrstvo protest proti akciji avstrijskih industrijcev, ki zahtevajo, da naj se pripiše naročilo vojne uprave za vojaške potrebščine kvoti one države, ki ni stavila za nabavo vojaških potrebščin nobenega primernega oferta. V vlogi se pravi, da sme vlada naročiti vojaške potrebščine v inozemstvu samo takrat, če tudi druga polovica države ni izrabila možnosti dobave. V tem slučaju sta odgovorni industriji obeh držav in nepravično bi bilo, v inozemstvu naročena naročila pritegiti v kvoto ene rame države.
Lukacs - Desv.
BudlmpeŠta,4. aprila. Sodišče se je v zadevi Lukacs - Desv postavilo na stališče, da je samo parlament kompetenten, končati afero med Lu-kaesem in Desvjem.
Izpremembe v ruskih političnih krogih.
Pariz, 4. avprila. Listi poročalo, da odstopi v kratkem Sazonov, nadomesti ga veleposlanik v Carigradu pi. Giers. V Carigrad pride ruski poslanik v Belgradu Hartwig. Naslednik Kokovceva bo baje poljedelski minister Krivošein.
Francoski Častniki med Arabci.
Neapolj, 4. aprila. Poštni parnik »Adria« je priplul iz Tobruka v Tri-polisu in pripeljal s sabo več laških oficirjev generalnega štaba. Ti so pripovedovali, da so ujeli Italijani v bitki pri Assabi tudi tri bivše francoske častnike, ki so vežbali arabske čete in jih vodili proti Lahom. Vsi trije častniki pridejo pred vojno sodišče.
Velik požar v Gradcu.
Gradec, 4. aprila. V veliki papirnici Levkam - Josefstal je izbruhnil danes požar. Zgorelo je več poslopij in 100 vagonov papirja.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismo«, kateremu Je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kretsko pisarno narodno - napredne stranke v LJubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. -
m
76. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Sjian 5.
Društvena naznanila.
»Sokol L« priredi v nedeljo, dne
6. aprila 1913 društveni izlet v civilu na Sv. Katarino. Odhod ob 9. un 09 min. dopoldne z vlakom do Medvod. Povratek v Ljubljano peš. Odbor vabi bratsko Članstvo in prijatelje, da se obilno udeleže tega izleta. Na bratsko svidenje! Na zdar!
Za »Sokola L« je podaril brat Kovačič, gostilničar na Marije Terezije cesti, 10 K. — Hvala!
Zadruga gostilničarjev, kavar-narjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani je imela včeraj popoldne v veliki dvorai »Mestnega doma« redni občni zbor. — Zborovanje je otvoril načelnikov namestnik gosp. Fran Kavčič. Pozdravil je precej številno navzoče zborovalce, med katerimi je bilo tudi več članic, posebno pa je pozdravil načelnika zveze obrtnih zadrug g. Franchetti-j a, zastopnika obrtne oblasti g. dr. Berceta in namestnika obrtnega inštruktorja gosp. dr. B 1 o d i g a, g. komisarja dr. S t e s k o. Opravičil je odsotnost načelnika gosp. Stritarja, ki se je vsled bolezni v rodbini odpovedal naeelništvu in je njegove posle vodil on kot njegov namestnik. Dalje se je spomnil med letom umrlih članov, in sicer Ivana Z e n k o t a, Ivana M e r z e 1 j a, Fr. S a 111 e r j a, Ivana Hrena, Marije Zalaznikove in Iv. Slobodni k a. Zborovalci so se v znak soža-lja dvignili s sedežev. Nato je prebral tajnik zapisnik lanskega občnega zbora, ki je bil brez ugovora sprejet. — Temu je sledilo letno poročilo, ki podaja jasno sliko o delovanju zadruge v letu 1912. Posebno se je bavila zadruga z vprašanji glede ustanovitve nadaljevalne šole za gostilničar-sko obrt, glede nedeljskega počitka za uslužbence, o nastopu proti pivovarnam glede prodaje piva v steklenicah zasebnikom in glede več drugih zadružnih vprašanj. — G. Jos. L e n č e t u prvemu načelniku zadruge, je izdala zadruga priznalno in zahvalno pismo: g. Fr. Anzlinu pa povodom praznovanja 401etnice v postilničarski obrti diplomo. Zadruga je štela koncem leta 253 članov, in sicer 140 moških in 113 ženskih. Nanovo je pristopilo k zadrugi 43 članov, izstopilo pa jih je 83. in sicer 17 zaradi opustitve obrti, 11 zaradi koncesije in 6 zaradi smrti. Vajencev je bilo priglašenih med letom 9, oproščenih 11, priglašenih pa kon-eem leta 26. — Zadruga je član de-
le zveze in dveh državnih zvez g stiiničarskih zadrug in deželne zveze obrtnih zadrug za Kranjsko. Zadružna posredovalnica je posredovala v pretečeneni letu v 386. slu-lajih. Računski zaključek izkazuje 4<\7 K dohodkov, 3564 K 94 Vin. izdatkov, torej 1252 K 06 vin. prebitka. Premoženje zadruge je znašalo koncem leta 6202 K 95 vin. — Obe poro-čili sta bili z odobravanjem sprejeti. Pri volitvi so bili izvoljeni sledeči gospodje: za načelnika   Franc Kav-
.; za podpredsednika Pogačnik Leon;   za odbornike Polak
e, M rak Valentin in Belič Iv., rd namestnika pa K r a p e š Fran in S o k 1 i č Matko; za delegate v »rOni zbor zveze pa zopet cel odbor in namestniki. S tem je bil dnevni red izčrpan, na kar se je vršil občni zbor bolniške blagajne članov gosti!-ničarske zadruge. — Zborovanje je otvoril načelnik g. Fr. Kavčič. Po preČitanem in sprejetem poročilu občnega zbora lanskega leta je podal tajnik svoje poročilo, iz katerega posnamemo, da se je priglasilo med letom 167 bolnikov, bolnih dni je bilo 792, blagajniški zdravnik je gosp. dr. R u s, sme pa si član izbrati eventualno tudi kakega drugega zdravnika, razsodiščj je dobilo 2 vlogi, o kate-r h se ni obravnavalo, ker so stranke same umaknile svoje zahteve; umrlo je med letom 5 članov, poro-dov pa je bilo 9. — Blagajniško po-r »čilo izkazuje 8504 K 51 vin. dohodkov, 7992 K 45 vin. izdatkov, tori 512 K 06 vin. prebitka. Premoženje blagajne znaša 11.475 K 15 vin., , terjatvami vred pa 11.711 K 67 vin.
Obe poročili so zborovalci odobrili. Nato so bili izvoljeni za račun-ske pregledovalce gg. S t e i n e r, K r i s c h in Krivec; za namestni-
pa B a n k o, K o r b a r in A m a n, nakar je načelnik zaključil zborovanje.
Obrtna zadruga na Bledu. Občni
/bor pomočniškega zbora te zadru-i, _ bo dne 13. aprila v hotelu »Mangart« na Rečici ob 2. popoldne.
Cercle franco - illyrlen bo imel r\oj redni občni zbor v sredo, dne 16. aprila ob 6. zvečer v svoji dru-vveni učilnici.
»Adrija.« Prvi redni občni zbor letnega semestra »Adrije« je v soboto, dne 5. aprila ob 8. zvečer v restavraciji »U divadla« pri Knochu na Vinogradih z običajnim sporedom. — Gostje dobrodošli!
Frosveta.
Slovensko gledališče. Včeraj večer se je vršila po končani gledališki sezoni druga   benefična predstava
dramskega ensembla. Vprizcrili so burko s petjem »On in njegova sestra«, kjer se mešajo osebe druga preko druge brez odločnih motivacij in pri kateri človek po vsakem končanem dejanju ne ve, ali bo še kaj naprej, ali ne bo ničesar" več. Da je zabave več, gredo igralci v parter, v lože, na balkon in kriče vse križem. Gledalci vijejo vratove in se smejejo. Smešnega je namreč v tej burki, ki je že iz prejšnjih sezon znana, prav v izobilju. Nastopa v njej znani baron, ki vzdržuje mlade igralke, žurnalist, ki je primerno nadut in »katerega kritik igralci ne berejo«, starejša igralka, ki krade sladkor, mlada simpatično naivna debitant-ka in njen kratkočasni brat pismonoša. To mlado debitantko, ki sem jo omenil v prejšnjem stavku, je igrala gdč. Vera Danilov^ mestoma z naravnost presenetlj. vervo in šegavo ljubkostjo. To je .ilo letos najboljše izmed vsega tistega, kar nam je podala ona v letošnji sezoni. Kadar poje, ga seveda nemudoma polomi. Ona drvi, drvi, orkester zaostane, ona je že s petjem pri kraju, orkester ima še daleč do konca. Ali je tako razburjena, da ne vidi taktirke, ne sliši godbe in ne čuti takta? Včeraj je šla vsa logika v znamenju kratkega stavka, ki ga je ponavljala gospodična Danilova z uspešno komiko, pa naj se še to poročilo ž njim zadovolji: »Kaj pa češ, če ni drugač!« Prav dober je bil tudi gospod Povhe, gospod Danilo, gospa Bukškova itd. Umevno je, da gospodje te preproste osebe, ki nastopajo v tej burki, poznajo iz vsakdanjega življenja do dna in jih zato lahko brez napora postavijo žive, krepke in plastične na oder. Tu ni treba študirati, to so najpreprostejši tipi s ceste, ki nimajo nobenih individualnih posebnosti. Pa je človek vendar vesel, ko gleda enkrat resničnost na našem odru in ne tistih znanih patetičnih junakov in junakinj, ki so iz slame. Koliko lepše bi bilo. če bi človek mogel gledati v dobrih dramah žive in plastične junake! — Obisk je bil včeraj boljši, kakor pri prvi benefični predstavi. Gospodična Vera Danilova in gospod Povhe sta dobila šopke, g. Grom pa lovorjev venec s trakovi. P.
6ospodaF5fyŠL
— Giede s?dnega drevja se vse
družbene ude ljubljanske okolice opozarja, da naj takoj pošljejo po drevesa. Dne 7. aprila se oddaja konča in se bode potem drevesa prodajalo članom po 80 vin., nečlanom po 1 K 20 v. V zalogi je še nekaj sto visokodebelnih jablan in hrušek. — Oskrbništvo drevesnice c. kr. kmetijske družbe kranjske.
— Pozor na vlomilce! V zadnjem času prinašajo časopisi skoro vsak dan poročila o predrznih vlomih. Tako n. pr. o velikem vlomu v zlatarsko delavnico v Trstu, o več slučajih tatvine na poštnih uradih., kakor tudi v trgovinah in privatnih stanovanjih. V največ slučajih je oropani skoro ob vse svoje premoženje; kaj pomagajo posamezni čuvaji, ali društva, psi itd.? Kdo povrne poškodovanemu škodo? Edino pravo varstvo je le zavarovanje. Banka »S!a-vija« v Ljubljani povrne za majhno premijo škodo v vsakem slučaju tat-vinskega vloma, ter daje za to vsa potrebna pojasnila.
01^11^!
»Domovina« je prejela meseca marca letne prispevke od sledečih dobrotnikov: po 20 kron: notar Rahne na Brdu, »Slov. Narod« (nabral); po 10 kron: prof. Je raj, Kal-mus, dr. Repič, Št. Vid pri Stičini; po 6 kron: ga. Hanuševa, Zakotnik, župan Seidl, ga. Kalistrova; po 5 K: H., ga. Zupančičeva, ga. Magdičeva, notar Orožen, P. Majdič, Jarše, Ign. Šlajpah, živinozdravnik na Brdu; po 4 K: ga. Podkrajšek, ga. Biber, prof. llešič, prof. NVester, Bergant, prof. Jeršinovič. ga. ravnatelja Pirčeva, prof. Sinkovic. dr. Krajec, župnik Škrjanc, Ravnihar, dr. Rutar, Ter-ček, Prelovšek, Koch, Krofta, ga. Janušekova, ga. Nitscheva, prof. Koran, vodja Dimnik; po 3 K: Gjud, ravnatelj Pros; po 2 K: ga. Ulrich. ga. Tomanova in Smole. Iskreno prosimo, da nabiralca za »Domovino delo ustaviti. Dosedanjim daro-kajti drugače moramo človekoljubno«, nikjer ne odslovite praznih rok, valcem srčna hvala!
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tlak »Narodne tiskarne«,
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. aprila: Mihca Zupančič, rejenka, 4 mesece, Streliška ulica 15. — Josipina Jerman, zasebnica, 51 let. Gradišče 1. — Anton Pucelj, čevljar, 77 let, Karlovška cesta 16.
Dne 2. aprila: Franc Hiti, gozdni čuvaj, 80 let, Radeckega cesta 9.
Dne 2. aprila: Franc Hiti, gozdni čuvaj, 80 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 29. marca: Ivan Stayer, vratar v deželni blaznici, 71 let.
Dne 31. marca: Ignacij Ribni-• kar, čevljar, 46 let. — Josip Markič, ubožec, 83 let. — Anton Mušič, bivši zidarski pomočnik, 35 let.
Dohodki in stroški „Družbe sv. Cirila in Metoda".
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca marca 1913. sledeči promet:
I. Prejemki:
a) Uedni prejemki:
1.) Prispevki iz nabiralnikov      503 K 13 v
2. ) Prispevki podružnic i. s.
a) Kranjska   478 K 35 v
b) Štajerska  684 „ 73 „
c) Koroška      25 „ 20 „
d) Primorska 880 „ 08 „
e) Niž. Avstr.  — ,—.
Skupaj ....    2068 K 36 v 3.) Razni prispevki   ...  .    5631 K 87 v
Skupaj ....    8203 K 42 v
b) Izredni prejemki:
Bonna poročila.
LJtiblfanska
»Kreditna banka v Ljubljani*.
Ortial karti -iaaajske torte 4. aprila 1913
■alolfceel paplrll. ■
4*/9 majeve renta . . • . 4*2*/, srebrna renta .... 4*/« flvitr. kronska renta . . 4c/i ogr. „ „ . . 4*/4 kranjsko deželno posojilo 4*/« k. o. £e$ke def. banke .
Sr«ftko.
Srečke Iz L 1860 '/■    - -
,i 1384 ••••«
tiske......
zemeljske T. izdaje .
ogrske hlnotečne . . dan. komunalne avstr. kreditne . . . ljubljanske .... avstr. rdeč. krfža   . .
0£r*    .»     m     . • bazilika ..... h turške ......
oelnloa.
ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družba . .
Južne železnice.....
Dr?r.vne železnice ....
Alpfne-Montari.....
Ceske sladkorne družbe . . Zivnostenske banke.  .  . .
tt
i»
u
H II
n tt it tt »»
Valut«.
1390 K
Skupaj
ZZ. Izdatlii
a) Redni izdatki:
plače, remune-racije učiteljskemu osobju, razni računi itd. 21597 K 26
b) Izredni izdatki: naložitev na glavnico, ozir.
obrambni sklad   1390 K — v
Skupaj  .   22987 K 26 v
torej primenjkliaia  .  .  .    13393 K 84 v
Opomba: Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1913.
.   9593 K 42 v	J aprila [j	te S" »etra vanja   v mm	Temperatura? C	Vetrovi	i i Nebo l 1
	3. >»	2.pop. 7326 9. zv. 733 0	16-4 11-7	sr. jvzh. si. szah.	! oblačno del. jasno
v	4.	7. zj. ' 734*1	55	brezvetr.	i jasno
Cekin! Marke Franki Lire .
Rub!}I.
83-45 83 65
8640 8669
83 55 83 75
82'50 8270
—*— 94-50
8725 8825
448— 460 —
644-— 656 —
294— 306•—
281 — 293 —
252-50 26450
238 50 243 50
477*—i 489 —
482-— j 494 —
65 .r0 I 70 50
52 — j 56 —
32-25 i 36 ?5
27 101 3110
22525 j 228*25
418_; 420 —
633 60J 634 60
519— S20 —
115 50! 116 50
703-75! 704 75 1057-25 ! 1058 25
360| 365-—
266-50 i 267-50
vseskozi zanesljivega sprefme dr. Jo« sip Furian, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št 18. 1224
11-41 11780 9555 9370 253*75
11-46 118*10 95 70 93 90 254-50
HeteOTOIoglčno
Višina nad n-orjem 305-2 Srednji Tračni tlalc 736 mm
Srednja včerajšnja temperatura 121% norm. 73° Padavina v 24 urah 0*0 mm.
izir. trgovci
ol debeli!
Redka prilika 2     Redka prilika!
Prodajam vsakovrstne
razglednice
5"       o v, sortiranih,.....K 12*—
£• » boljše vrste •» 18*—
51 »        samo finejše » 25*—
tPri večjem odjemu še ceneje).
Na željo pošilja m tudi na izbiro poštni zavoj s 5 kg, (približno 1000 kosov) ter naj naročnik naznani, kakšne želi imeti, vendar je primoran vsaj 500 kosov obdržati. — Dalje priporočam vsakovrstni papir, od-jemalne knjižice ter sploh vse v trgovino s papirjem spadajoče predmete po najnižjih cenah. SaflT" Vsakovrstne tiskovine i vizitke, pisma, račune, kuverte itd. najceneje izvršuje 920
, S.PBPfilBli, Ljubijo^
Židovska ulica št. 4,
m -sv
1199
event.   prodajalka z   večletno prakso
Cenj. ponudbe pod l9Zaaeslfivalc na
upravništvo    »Slovenskega Naroda««
V večjem mestu ua Notranjskem se iakoi odda v nafem 1145
pod izcedno ugodnimi pogoji. Reflek-tanti morajo imeti na razpolago najmanj K 1000 kapitala. Naslov pove aprav-ništvo »Slovenskega Naroda«.
moderno aaMiese,
obilice, kakor vse potreHioe za motilstke
prodaja najceneje
orvai
Ljubljano, Stari trg 21.
Popravila točna in cena.
Antikvarično
se kupiš Jupčičs
III.] Viti- in XI. zv. — Ponudbe na
„Narodno knjigarno"
v Ljubljani.
		
	- * -	
XXX. kralj, ogrska
I! ve lika steklenica K.2--mala      - K.l^
državna dobrodelna loterija
za splošnokoristne in dobrodelne namene. Ta denarna loterija obsega 14885 dobitkov v skupnem znesku 475.000 K, ki se izplačajo
v gotovini. 1101
Glavni dobitek 200.000 IC v gotovini.
Dalje:
dobitkov s po K 1000
• m      m     m 500
l glavni dobitek 1 . 1 . 1
5 5
K
K
30.000 20.000 10.000 5.000 5.000 2.500
10 dobitkov s po K 250 . K 2.500
20 , .   , . 200 * . 4.000
40 , ,   , . 150 . . 6.000
100 „ J   , . 100 . 9 10.000
200 » ■ ". ■ 50 . . 10.000
2500 . .   , . 20 . , 50.000
12000 . .   . . 10 . . 120.000
14885 dobitkov skupaj . .
Žrebanje bo nepreklicno dne 15. maja 1913. —— Srečka stane 4 krone. ——3
K 475.000
Srečke se dobivajo pri kr. ogrskem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu v
Budapesti (glavni carinski urad), pri c. kr. avstr. loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu na Dunaju, dobivajo se pa srečke tudi pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postajah in pa skoro vseh trafikah in menjalnicah itd. na Ogrskem in po avstrijskih kronovinah. Igralni načrti se pošljejo na zahtevo gratis in franko.
Bral}, ogrsko loterijsko dohodarstveao ravnateljstvo.
tns
Poizkusite enkrat 1 : Pazite na ime :
LTSOFORM
in na original, zavoj.
mora zanimati vsakega izobraženega človeka. To morate vedeti, ako polagate važnost na higieno svojega telesa, da je v vaši hlSi zanesljivo razkuževalno sredstvo neutrpljivo. Bolezni kakor kolera, vročinska bolezen, ošpice, Škrlatinka, koze, ranitve, opečenine se zgode pogosto; za desinfekcijo ob bolniški postelji, za antiseptične obveze ran in oteklin« za irigacijo telesa in ubranitev naleze« nja pri vseh vrstah desinfekcij in razdušitev je najboljši znanstveno mtgokrat preiskušeni in po vsem svetu za nslbol|*o desinfekcijo sedanjosti pripoznani
LYSOFORM
kzr učinkuje hitro in zanesljivo, ker ga skoro vsakdo iahko rabL prl|etoo aromantično diši, ne vpliva dražljivo na kožo in je naposled lako ceno, ga priporočajo skoro vsi zdravniki in povsod radi rabijo. V originalnlk steklenicah (zeleno steklo) z navodilom se dobiva steklenica po 100 gra« m«v sa M vtaarfev po vseh lekarnah in drogerijah monarhije.
Pomnite, da :ysoform zoprni duh in pot hitro in zanesljivo odstrani J Poučno in od odličnega zravnika spisano brošuro »Zravje in dezinfekcija« a o-« bite zastonj od kemika C. A. Hubmann, referent »Lysoformwerke«, Dunaj XX., Petraschgasse 4»
188939
Povest. — Spisal Blat Pobila.
Cena broš. 1 K 60 vin., ve«. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
:: ipiv«0lšl. : I P0Sl0V0d]O
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., ve*. 2 K 70 vin., s poŠto 20 viuarjev več.
Ti najnovejši   zabavni  in  veseli  knjigi  priporoča najtopleje
prodna knjigarna v £jubijani.
z večletno popolno trgovsko prakso in dobrim sigurnim nastopom,
išče   primerne službe.
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro „Merkur 1913" na upravništvo 9Slovenskega Naroda".
irn (Hrvafko) zdravijo protiojovinatizem ishias.
Prospekte   in pojasnila daje zastonj ravnateljstvo.
Priporoča se
ANTON SARO
trgovinu s perilom, pralnica in likalnica
Ljubljana« Selenburgova ulica •>.
874
Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
:::::::::: Ljubljana s
priporoča svoje Izborne 'zdelke vsakovrstnih
pomladanskih oblačil
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene.
llustrovani cenilci na razpolago.
EMSKA WODA
za pilno zdravljenje in izvršba namizna pijača.
EMSKAVREtSKA501
DBETVIIiAKS!U ZAVITEK
21 MSaf KOP&I.SKRANJtiNHAiACUlUd. DOBIVA St PC HHtfMH DR06((UJAH i Ld. GE« USl K 5CH0PKR DUHA4V!!la
Radi prevelike zaloge blaga 20 % popusta
na vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. — Postrežba točna in solidna.
Angleško skladišče oblek
■C. JBernatovič, Ijubljana, V^lestni trg 5.
Avstr. amerlkan.
zaloga čevljev :: Prešernova al. 52.
Glavna zaloga: Mihael Rastner v Ljubljani.
Jfaši čevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetmkov.
Pozor1
»I
H
H
#4*
m*
Prva kranjska tvornica pravih hrenovk, safalad, brunšviških in vsakovrstnih drugih salam, kranjskih klobas 9 gnjati, slanine
in raznovrstnega prekajenega mesa
= naznanja cenjenemu občinstvu, trgovcem in gostilničarjem, da bo začel
v Šolskem
ii soloto. te 5.
prodajati prej omenjene lastne izdelke.
Tvrdka |e dobila najvišje odlikovanje na razstavi v Parizu s častno diplomo, s častnim križcem in ========= zlato svetinjo, ravnoisto pa Je dobila meseca decembra 1912 na Dunaja. ======
Večja naročila naj se pošiljajo v Šiško. Tel. zveza št. 183.
Gostilničarji in trgovci imajo pri večjih naročilih znaten popust.
1223
Pozor!
Pozor!
32
1938