roStufam platana v gotovM. Leto LXVIL' ŠL 158 Ljubljana, ponedeljek 16. jnHja 1934 Gena Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemS nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a r>in 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popast po dogovoru, inseratni davek posebej. — » Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25--. Rokopisi se ne vračajo. TJKEDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva uliea št. 5 Telefon: 3122, 3123., 3124, 3125 in 3136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št_ 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvora 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. RAZOČARANJE V NEMČIJI Preokret v angleški politiki po Barthoujevem posetu v Londonu je nemške kroge silno razočaral — Sedaj iščejo izhoda iz zunanjepolitične Berlin, 16. julija, r. Francosko angleško zbližan je, ki je prišlo taiko jasno -do izraza v rezultatih Barthoujevega poseta v Londonu, spremljajo v Nemčiji z odkritimi strahom zavedajoč se, da pomenijo dogodki 30. junija ne samo notranje poli dično, nego rudi zunanje politično oslabitev Nemčije. Pazljivi čitatelj nemških listov lahko apozna, da je Nemčija zašla v izolacijo. Do nedavna so nemški listi poudarjali, da je Nemčija skupno s Poljsko odločno proti vzhodnemu varnostnemu paktu ter da nasprotujeta temu paktu naj odločnejše tudi Italija in Anglija. Po Barthoujevem potovanju v London pa je prišlo popolno razočaranje. To razočaranje je izraženo v karakterističnem članicu, ki ga objavlja o Barthoujevim diplomatskih uspehih in o izpremembi situacije v Evropi >Frankfurter Zeitung-«. V članku se priznava, da se je Barthouju posrečilo dobiti od angleških državnikov vse zahtevane obljube in pristanke na novo francosko politiko. Anglija se sama ne namerava pridružiti predlanskim paktom, vendar odobrava akcijo Francije za sklenitev teh paktov. 3» Frankfurter Zeitung« skuša sicer nekoliko omiliti položaj stvari, vendar pa mora priznati, da je Anglija pristala na to, da postane Francija garant vzhodnega pakta, kar da pomeni razširjenje francoske hegemonije. List proglaša vzhodni pakt za neskladen z locarnskLm paktom, ki jamči nedotakljivost nemškega ozemlja s strani tuje vojske. Po mnenju lista pa bi vzhodni pakt pomenil, da more francoska vojska preko nemškega ozemlja, ako hoče priti, vzhodnim državam na pomoč. List pa nikjer ne omenja, da gre pri vsem tem izključno le za ohranitev miru in da ni nobene nevarnosti kakega konflikta s strani baltskih in ostalih vzhodnih držav, ki se hočejo zaščititi predvsem pred napadom z zapada, to je s strani Nemčije. ^Frankfurter Zeitung^ tudi odločno nastopa proti temu, da bi se locamskemu paktu pridružila Sovjetska Rusija, češ, čemu naj Sovjetska Rusija jamči zapadne nemške meje. List gre celo tako daleč, da vidi v tem ogrožanje Nemčije in Poljske. V svojih nađaljmh izvajanjih se bavi » Frankfurt er Zeitung« z vprašanjem sredozemskega pakta in naglasa, da hi pomenilo to sporazum med Francijo in Italijo. Če bo prišlo do tega, meni list, da bo razorožitveno vprašanje stopilo popolnoma v ozadje m da je ženeva že sedaj zapuščena, ker se vrše pogajanja neposredno med evropskimi prestolnicami. Ne omenja pa, da je bila Nemčija ona, ki je prva zapustila Ženevo in da je baš Francija od vsega začetka vztrajala na tem, da se razpravlja o razorožitvi ne potom diplomatskih razgovorov, marveč na ženevski konferenci, kamor bi se morala vrniti tudi Nemčija. Vsekakor pa da pisanje >FranJcfur-ter Zeitung« zaključiti, da so v Nemčiji začeli iskati pota in sredstva za povra-tek v Ženevo, ker predstavlja to edini izhod iz sedanje izolacije. >Frankfurter Zeštung« priznava, da je postala Sovjetska Rusija odločilen faktor nove evropske politike. Država, ki je Društvo narodov in ženevske institucije odklanjala kot buržujske manevre, nastopa danes kot evropski garant in aspdrant za člana Društva narodov. »Frankfurter Zeitung« se najbolj čudi temu, da je dala Anglija svoj pristanek za to. List se spominja naenkrat tudi malih držav trdeč, da so tudi one v nevarnosti, ker jih ni rr&iče vprašal, ali dajo svoj pristanek na sodelovanje Rusije. Hudo zamerja francoskemu zunanjemu ministru, da ignorira svoje zaveznike m da ignorira tudi enakopravnost Nemčije. Ob koncu pa ugotavlja, da Anglija sedaj v celoti odobrava francosko politiko in da je danes Francija v evropski politiki bolj odločilna kot kdaj poprej. Rusi zadovoljni Pariz, 16. juHja. AA. Po poročilu današnjega >Petka Parisiena« iz Moskve so sovjetski politični krogi zelo zadovoljim z uspefai francoskega zunanjega ministra Barthouja v Londonu, v nedavna izjavi britanskega državnika VVinstona Grmrcbifia pa vmo&o v Mo- skvi žr&ho Velike Britanije in Francije, da bi v bodoče sodelovali s Sovjetsko Rusijo v mednarodni politiki. Po sodbi sovjetskih političnih krogov, pravi med drugim moskovski poročevalec »Petita Parisiena«, je Barthou uspešno končal svoje poslanstvo v britanski prestolnici pred vsem zato, ker je Francoska trdno odločena, da ne odneha od sedanje politike zibližanja s Sovjetsko Rusijo. To je. pravi »Petit Parisien«, pripravilo Veliko Britanijo do spoznanja, da bi v skrajnem primeru šlo tudi brez njenega sodelovanja. Učinkovali so tudi junijski dogodki v Nemčiji, ki so po sodbi lista pokazali notranjo slabost današnjega političnega sistema v Nemčiji. Naslanjajoč se na takšno presojanje sovjetskih političnih krogov, naglasa moskovska »Pravda«, da bo uspeh londonskih razgovorov med Bar-thoujem in britanskimi državniki okrepil vse tiste elemente v Evropi, ki teže k mednarodnemu sodelovanju in za-jamčenju politike miru. V sovjetskih političnih krogih, pravi na koncu »Petit Parisien«, ugotavljajo prav tako z ve-h'kim zadovoljstvom, da sta pod vplivom Londona tudi Italija in Poljska iz-premenili svoje prvotno negativno zadržanje nasproti paktom o vzajemni pomoči in sklenitvi vzhodnega Locar-na. V Moskvi upajo, da bo končno tudi Nemčija sprejela ponujeno ji roko. Rim, 16. julija- Odgovorni italijanski krogi izdaviiajo, kakor poroča a&enci-ja Štefani, o vzhodnem paktu z medfcebojttun jamstvom naslednje: Ta pakt je bil v londonskh ra-zgovoriii med Barthoiijem n Simonom radialno ez-p remenje*!. Pakt, k-; bi morda mogel prvotno učinkovati protinemško, je po novih predlosrh tak, da je ta nevarnost izk&uče-na, ker postaviia na vzhodni meja medsebojno s?t med Nemčijo in Franc jjo na isto staHsče, kakor je bi že primer v locarnsk pogodbi in na vzhodni meji med Nemčijo ter Rusijo. Ta protokol vsebuje raze« tega priznanje od Nemčige zahtevane enakopravnosti, proU kateri nj upravičen noben pridržek. Kal i a, ki nima na teh mejah nobenega direktnega interesa in je zainteresirana v splošnem !e v evropskem redu, je zasledovala smer, ki se strinja s politiko Velike Britanije ifi ki temelji na načeki. da ni potrebna nobena nova obveznost preko locarnskega pakta. Zato je treba zavzet; dobrohotno stališče do pakta, ki so ga londonski razgovori popolnoma preoblikovali na ta naoin, da so ga približali tradicionalnim smernicam JtaJvja.iLske politke. Ni treba Šele poudariti, da imajo zadnjo besedo zainteresirane države. Moskva, 16. julija. AA. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov in britanski Eoslanik v Moskvi sta izmenjala pismi, po aterih sta se sovjetska in britanska vlada sporazumeli glede imenovanja vojaških in letalskih ataše jev na njunih poslaništvih v Londonu in Moskvi. Iz Avstrije Cela vrsta novih atentatov — Napad na cerkev na Tirolskem — Hitlerjevci ubijajo svoje nezveste Dunaj, 16. julija, r. Uradno poročajo: V soboto zvečer je bil pri Gratkornu izvršen atentat na glavni železni nosilec električnega, daljnovoda, po katerem dobivata električni tok Gradec in Dunaj. Obe mesti sta bili zaradi tega v soboto zvečer nad pol ure v temi. V Gradcu je bilo izvršenih tudi več manjših atentatov. V zadnjem času so začeli hitlerjevci polagati bombe in peklenske stroje celo v pisemske nabiralnike. Včeraj je eksplodiral tak nabiralnik baš v trenutku, ko je poštni uradnik pobiral pisma. Uradnik je bil pri tem hudo ranjen in so ga morali prepeljati v bolnico. Dunaj. 16. julija, r. Uradno poročajo, da ie bil v Mdsernu na Tirolskem izvršen atentat na tamošnjo cerkev. Ob zidu cerkve je bil nastavljen peklenski stroj, ki je eksplodiral in porušil celo steno. Zaradi eksplozije se je udri tudi strop in je uničena vsa notranja oprema cerkve. Atentat so izvršili narodni socialisti iz maščevanja nad župnikom, ki je vnet pristaš Heimwehra. Celovec, 16. julija, r. Neue Freie Pres-se< poroča: Zaradi množeč&i se terorističnih dejanj je deželni odbor Heimwehra za Koroško izdal proglas, v katerem naroča vsem podrejenim voditeljem He.imweh.ra, naj v svrho zaščite domovini zvestega prebivalstva pred nasilji in izzivanji političnih nasprotnikov sežejo po samoobrambi. Obenem poudarja proglas, da se jim za taka dejanja ni treba bati zasledovanja ter da ima Heimwehr od vlade zasigurane proste roke glede zatiranja terorizma. Dunaj, 16. julija, r. Kakor uradno poročajo, je bil v soboto zjutraj umorjen v svojem stnovanju 32!etni trgovec Kornelij Zim mer. Umorili so ga narodni socialisti in sumijo, da je bil zaradi nezvestobe umorjen po nalogu tajnega narodno socialističnega nacionalnega sodišča za Avstrijo. Okrog 9. zjutraj sta prišla v njegovo stanovanje dva neznanca, ko jima je odprl vrata, sta oddala nanj več strelov iz revolverja in ga na mestu ubila. Nato sta pobegnila z avtomobilom, ki ju je čakal pred hišo. Zimmer je bil agent nemške zavarovalne družbe. Kot tek je mnogo potoval po vsej Avstriji ter vršil kurirsko službo za narodne socialiste. V zadnji dobi pa se je umaknil, boječ se kazni za svoje početje. Zato so ga obsodili na smrt in ubili. Nemški škofje in Hitler Protestanti poveličujejo Hitlerja do neba, katoličani pa haš nasprotno Berlin, 16. julija, r. Deželni škof evangelske cerkve dr. Dietrich je izdal v zvezi z dogodil 30. junija pastirski list v katerem pravi med drugim: Dogodki 30. junija so odprli oči tudi slepcem in pred vsem svetom pokazali edinstveno veličino Fiihrerja. On nam je darovan od Boga, in kdor se sedaj brezpogojno ne pridruži njegovemu taboru, ta ima slabe namene in je reakcionaren. Obračam se do vse podrejene mi duhovščine s poročilom, da je odločno volja Fiihrerja, da postane evangel-ska cerkev nemška cerkev. Že od julija 1933 čaka Fuhrer na to. Teologi jaki spori med duhovščino so dosedaj to ovirali. Fuhrer je že predolgo čakal. Zato prepovedujem za vse podrejeno mi cerkveno okrožje, da bi bili duhovniki člani organizacij, ki nasprotujejo volji režima. Oni duhovniki, ki so bili dosedaj člani kakih organizacij, morajo takoj izstopiti, sicer pridejo v disciplinarno preiskavo in bodo izločeni iz duhovniških vrst. Berlin, 16. julija, r. Katoliški cerkveni list, ki ga izdaja Katoliška akcija v Nemčiji pod vodstvom katoliških škofov, posveča, v svoji nedeljski številki rekroiog predsedniku KafcoŠSke afecrje v Berlinu dr. Clausenerju, ki je bil pri dogodkih 30. junija ustreljen. V škofovi kapeli se je vršila včeraj zadušnica, ki so ji prisostvovali najvišji cerkveni krogi v Nemčiji. Pri tej priliki je imel škof dr. Bares govor, v katerem se je spominjal zaslug pokojnega dr. Clause-nerja, in dejal, da pomeni njegova smrt veliko izgubo za vse nemške katoličane. Najtežji pa je bil trenutek, je dejal škof, ko smo stali pred kupčkom njegovega pepela kar je bilo tudi vse, kar so nam pustili. Tour de France Pariz, 16. julija. AA. Včerajšnjo enajsto etapo iz Niče v Cannec je dobil Francoz Vietto, ki je prevozil 126 km v 4 urah, 9 minutah in 57 sekundah. Na čelu splošnega plasmana je še zmerom Francoz Magne, toda včeraj se mu je drugi v splošni klasifikaciji Italijan Martano približal za cele 4 minute, tako da vodi Magne pred svojim najhujšim tekmecem le še za 2 minuti. Jutri je na vrsti dvanajsta etapa vz Gannesa v Marseille. dolga 195 km. Zanimivo je poudariti, da je včerajšnji zmagovalec mladi Vietto. ki je na treh etapah po vrsti zmagal, prišel s 40. mesta v splošni klasifikaciji na tretje mesto. Naši ribiči so zborovali Občni zbor Zveze ribarskih društev dravske banovine LjuMjana, 16. julija. V soboto zvečer je imela Zveza ribarskih društev dravske banovine v hotelu ^Metropol« svoj občni zbor, ki so se ga udeležili delegati iz vse banovine. Predsednik Zveze narodni poslanec Rasto Pustoslemšek je pozdravil delegate ribarskih društev iz iMa-ribora, Celja in Ljubljane ter zastopnika Kluba akvaristov, zlasti pa zastopnika ban. uprave ribarskega referenta g. inž. Jelači-na. nato je pa referent g. inž. Jelačin sporočil pozdrave bana in zagotovil, da bo banska uprava splošno koristno delovanje Zveze podpirala še nadalje. Ker predsednika zadržujejo posli v Beogradu, je o delovanju Zveze s kratkimi be-sedmi poročal posledvodeči podpredsednik g. Šulgaj, nato je pa tajnik g. Bogomir Ma-lenšek podal obširno in temeljito poročilo o delovanju in prav znatnih pomembnih uspehih Zveze od njene ustanovitve do zadnjih dni. ko ima zveza brez Kluba akvari-stvov 449 članov. Število članstva ljubljanskega Ribarskega društva naglo narašča, pada pa število članov pri mariborskem društvu, a pri celjskem društvo je število konstantno. Med drugim je Zveza dosegla tudi diferenciacijo nabavnih pristojbin pri ribarskih knjižicah za organizirane ribiče, prav tako pa tudi samo za organizirane ribiče tudi popust pri nabavi ribjega zaroda in iker potočne postrvi in 23.000 mladih potočnih postrvi po naših vodh. Največje zahvalo za uspehe Zveze pa zasluži predsednik g. Pustoslemšek, ki mu je kot narodnemu poslancu v Beogradu uspelo doseči, da se uredba o ribarstvu iz 1. 1928. raztegne na vso dravsko bnovino in je s tem razširjenjem zagotovljeno rudi sklicanje ribarskega sosveta pri banski upravi, zasigura-na je tudi delitev bivše mariborske oblsti na ribarske revirje, prav tako bo pa imenovan zastopnik Zveze v razne vodopravne komisije. Največjo zahvlo je pa Zveza dolžna predvsem bansk; upravi za znatno gmotno in tudi za največjo moralno podporo, da je bilo Zvezi omogočeno plodonosno delovanje. Ko je bilo razveseljivo poročilo tajnika g. Malenška sprejeto s soglasnim odobravanjem, je blagajnica ga. Minka Pehani poročala o finančnem staniu, ki je razmeram primerno prav ugodno, končno ie bil pa na predlog preglednika g. Ooriča blagajnici in vsemu odboru soglsno podeljen absolutorij ter sklenjeno, da bo prihodnji občni zbor Zveze v Celju, končno so bila pa izpreme-njena v nekaterih točkah pravila. V imenu mariborskega Ribarskega društva je pre*teedn ik e. dr. Fludernik predlagal, nai Zveza skuša uveljaviti, da bi ob- Starhemberg v Italiji Pariz, 16. julija- AA. Z Dunaja poročajo: V tukajšnjih političnih krogih trdovratno govore, da se bo avstrijski zvezni podkancelar knez Starhenberg danes sestal v Benetkah z italijanskim državnim podtajnikom za zunanje zadeve Suvichem in da bo razen tega imel knez Starhenberg važen sestanek tudi z Mussnlin;iem v torek 17. ali pa v sredo 18. t. m. Po Havaso-vem poročilu z Dunaja, je določeno potovanje kancelarja Dollfussa v Italijo r 29. rulii. Maksimiranje cen v Franciji Pariz, 16. julija. AA. Današnji uradni itet objavlja zakonsko uredbo kmetijskega ministrstva, ki maksimira cene pšenici za leto 1984. in 1935. Cena. pšenice bo 108 frankov na kvintal (1 hI enak 74 do 75 Manifestacija za zbližan je z Bolgarijo Beograd, 16. julija, p. V veliki dvorani Kolarčeve univerze se je vršila snoči slavnostna akademija jugoslovenske-boLgarske lige na čast predstavnikom bolgarskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, ki so prispeli v Beograd pod vodstvom predstavnikov bolgarsko-jugosloven-skega društva v Sofiji. Na akademiji je govoril prvi univerzitetni profesor Jugoslo-vensko-bolgarske lige Vlada Mitrovič, nato pa predsednik bolgarsko-jugoslovenske lige v Sofiji Kazasov. Akademija je bila velika manifestacija za jugoslovansko bolgarsko zbližanje. Turistična konvencija s Poljsko Beograd, 16. jul. AA. Zunanji minister BoŠko Jevtic* in poljski poslajaik Gunther sta podpisala snoči konvencijo o tujskem prometu med Jugoslavijo m Poljsko. PateJ na svobodi London, ML Jol. AA. Iz Počne poročajo, da so Valafohaja Patela, prvaka kongresa in enega izmed glavnih opor mahatme Gaadhija. izpustili. Kakor znano, je bil mart zaradi kršitve zakona o Javnem reda. Lasti lastnike ribolovov pridale za javu« kontrolne organe, dalje naj bi bili rm razdelitvi prejšnje mariborske oolatrti na ribar ske revirje pri licitacijah upoštevani ftamo člani Zveze, k vodopravnim razpravam naj oblaeti razen zastopnika Zveze kličejo tjdi banoA ins.keron svojim postajam, naj tatvine rib razen sodišču naznanjajo rudi politični oblasti, ker vK-iim ta«Uw nima ribiških dokumentov in zato ureše tudi proti tarifnem zakonu. Vsi predloci t»o bih po živahni debati sprejeti soglasno Pri slučajnostih je bilo med drugim sklenicno tudi, da posamezna društva sme jo samo po posredovanju Zveze vlagati svoje vloge pri oblastih, a akvaristi so Zvezo naprosili, naj pri lastnikih ribolova posreduje, da bi jim dovolili loviti in zbirati ribice po revirjih, kar je Zvez lastnikom takoj priporočila. Končno je bila odobrena tudi nabava I. dela ribarskega katastra, po razdelitvi mariborske oblasti na revirje pa Zveza nabavi tudi ta kataster. Prav obširno so pa zborovala razpravljali o veliki ribarski razstavi, ki jo Zveza priredi na jesenskem velesejmu v največjem obsegu, da se bo us-pešno kosala z v»e-mi podobnimi prireditvami. Med drugim bo na razstavi šumljal tudi 3U m dolg potok, v njem bodo pa švigale naše nan»zficnejfte ribe in druge vodne živali. Dola za razata-vo je ogromno, saj nam bo pokazala ribarstvo od najstarejših časov pa do najmodernejšega ribištva in bo gotovo na jvečia atrakcija za vse prebivalstvo. Zvez ina članarina ostane dosedanja, a volitev ni bilo. ker so funkcionarji izvoljeni za 2 leti. Po obširnih in tehtnih ter ves čas stvarnih razpravah 9e je predsednik g. Pustoslemšek zahvafil uredniku g. direktorju dr. Janku Lokarju in upravniku g. Janku Vi-ćkru za vestno brezplačno delo pri društvenem glasilu »Ribiško-lovski vestnik«. nato je pa opolnoči zaključil občni zbor z naj-pohvalnejšimi besedami vsem funkeijonar-jem. zlasti toplo zahvalo je pa rzrekel požrtvovalnima podpredsedniku g. Mrhjaju in tajniku g. Malenšku. Sožalje zaradi smrti poslanika Dovgalevsfcega Pariz, 16. julija. AA. V knjigo sovjet-akega poslaništva so se včeraj In danes vpisale najodličnejše osebe iz francoskega javnega življenja in iz vrst diplomacije. Med prvimi so se vpisali odposlanci predsednika republike g. Lebrurta, za tem francoski zunanji minister Louis Barthou, ki je prišel osebno z načelnikom tiskovnega oddelka Commertom, dalje bivši predsednik francoske vlade Herriot, angleški posranfk v Parizu Clark in drugi. Posmrtni ostanki Dovgalevskega bodo vpepeljeni v torek ob 11. dopoldne na pokopališču Per Lachaise, nakar Jih bodo poslali v Moskvo. Vpepelitvi bodo prisostvovali samo člani pokojnikove rodbine. Darežljivi perzijski šali Perzijski šah je pred kratkim obiakal Turčijo tn je ob tej priliki poklonil Kemala paši dragoceno perzijsko preprogo, ki so jo tikali deset let. Soprogama predsednika parlamenta in ministrskega, sveta pa je saii poklonil 14, odnosno 9 karatni demanL Poleg tega je daroval velike vsote za dobrodelne ustanove. Turki bodo ohranili ta obisk perzijskega državnega poglavarja gotovo v trajnem sipominu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devixe: Amsterdam 2303.74 — 2315 10. Berlin 1301.25 — 1312.05, Bruselj 794.13— 738.07. Curih 1108.36 — 1113. S5. l>ondou 170J>7 — 172.57, Newyork 3372 IG—3430.42, Fariz 2»4.35— 225.47, Prasa 1U.12—142 98. Trst 291.24 — 293.64 (premija 28 5 odat) Avstrijski šiling v privatnem kllringu 9 05 -—9.16. INOZEMSKE BORZE. Curih, 1-6. julija. 20.2425. London 15.46. Newyork 306.76, Bruselj 71.65, Milan 26.32, Madrid 41.96. Amsterdam 208.875 Berlin 117.60. Dunaj 57-60, Praga 12.74. Varšava 58.035, Bukarešta 3.05. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE TN SVET t Stran 2. »SLOVENSKI N A R O D«, dne 16. jnEja 1934 Položaj v rudarskih revirjih Vsa Javnost naj zdaj podpre akcijo za zvišanje naročil premoga trboveljskim rudnikom Stev 1*8 Trbovlje, 15. julija, v trboveljskih revirjih vlada mir, delavstvo se je vrnilo na delo in se povsod podredilo delovnemu redu m disciplini. Med delavstvom mi tudi ostalimi sloji prebivalstva je ugodno odjeknil obisk ministra za Sume in rudnike g. dr. Ulmanske-ga, zlasti pa njegovo zagotovilo, da bo skušal doseči večja naročila premoga za trboveljske rudnike. Večja naročila premoga s strani držav-ain železnic so edina možnost, da se položaj v rudarskih revirjih zboljša. Toda vsa tozadevna prizadevanja na merodajnih mestih v Beogradu so bila doslej zaman. Kljub vsem intervencijam delavskih zastopnikov in drugih stanovskih čin i tel jev za večja naročila trboveljskim rudnikom so se naročila obratno od leta do leta zniževala in to na račun rudnikov na jugu naše države. Tako so se dobave južnih rudnikov državnim železnicam v zadnjih letih zvišale od 28 na 45 %, dočim so se naročila državnih železnic iz trboveljskih ru 1-nikov v tem času znižala o i 4» na 26 %. Poleg etaln«-ra zniževanja dobavne količine premore s strani državnih železnic pa je bila družba primorana pri vsakoletnih pogajanjih stalno popuščati pri cenah, če je hotela <1< seoi Se dosedanje močno skrčene dobavne množine premoga državnim že-leznicam Ln zaposliti obstoječi stalež na-meščenstva in delavstva. Nepobitno dejstvo je, da se delovno, socialne, kult/urne in gospodarske prilike pa tudi tehnični ustroj v naših rudnikih zda-leka ne more primerjati z razmerami na jugu naše države. Nade delavstvo je \ a je-no reda in snage ter človeka dostojnega življenja, dočim s( delavstvo na jugu ie ni moglo dvigniti na socijalni in kulturni nivo našega delavca. — Rudniki v dravski »banovini so z javnimi in socijalnim*; dajatvami mnogo bolj obromenjeni kot oni na jugu, saj plačujejo naši rudniki samo za pokojninski sklad rudarjev 5 Din na tono prodociran©ga premoga, da ne omenimo še drugih večjih socijalnih dajatev za socijalno zavari »vanjo delavstva in name-šče»nstva ter visokih samoupravnih dokJad. ki jih mora družba plačevati na vseh koncih in krajih. Ha predstavljajo tudi Izdatki za vzdrževanje in izpopolnjevanje tisoč sv delavskih in nameščenskih stanovanj visoke vsote, ni trena posoboj razlagati. Vsi ti in -še š*< vilni drugi javni in socijalDi izdatki težko obremenjujejo pridobitno ka1-kulacij«- druiji e ter ji skoraj povsem one mogočajc potrebno ko:kurenco na pic-n> t8<-vnem trgu naše drživo. č* primerjamo »o stoječe razmere na naših n.dnikih z nsm«.nmi v rudn'kiii r»a jugu r.aše države z viLka konkurenčne mcžiK-sti, moramo ugotoviti, da so južni radnik3 v vsetransVo ugodnem poiožahj. že dejstvo, da zaposluje TPD staino :n stro&OMBO kvalificirano delavstvo, k' je od> isiio izključno od .as užka pri rudnikih, dočim zaposlujejo rudniki na jugu naše države večinoma r.e v,ra*'iicir^n ,»t-zonske delavce, to je /eč'noma ok( '. ške kočarj in poljske d-ilavce, k: se pogost} men.ajo, ker nis0 navezani IzfeljttSro ai zaslužek pri rudnik;h, dokazuje, da so •zdatk*. jržnih rudnik jv za razne BO'-* „aine dajitve l-cdisi minima'ni .i.i pr. jit v« beo ni ker iaki ljudje obi-^i; i > ne reflektiralo •niti is starostno, niti na bolniško, ca ne »god n« zavarovanje, k i je v večin' rtia-nikev r.a jugu še nepui ana stvi". Taki -Jelavc" tudi ne potrebajek) stanovanj, kt-«- stanujejo v lasti'n stanovanjih v •j'gc'ui rud rr kov, le sa-i'Jci rudar y stanujejo v rudniških stanovanjih, ki so pa na nekaterih rudnikih vse prej kot človeška bivališča. človek bi temu ne verjel, če bi na lastna ušesa ne slišal pripovedovanja onih naših rudarjev, ki 6o odšli v nekatere južne rudnike za delom. Ko so zahtevali pri sprejemu v delo zdravniško preiskavo zaradi socijalnega zavarovanja, kakor je pri nas običajno, jim je upravnik rudnika dejal, da pri njih to ni običaj. Kot stanovanje pa jim je bila odkazana napol podrta baraba, na kateri so bila razbita ok-va. ha vrata, tako da so bili izpostav .jeni vsem vremenskim neprilikam in prepihu. Ker tudi hrane niso dobili, so se obupam vrni!' T naše kraje, kakor ie mnogi pred *ij;u:. kajti v takih razmerah nase delavstvo pač ni vajeno živeti. Tori a i. a j večje zlo, ki ga trpi de'avstvo v rudnikih na jugu naše dT*ave, je pa okolnost, da mu rudarska, podjetja po več mesecev, da tudi celo leto ne izplačajo zaslužka. Pravkar prihajajo glasovi z juga, da delavstvo zloglasnega rudnika Jerma že preko enega leta ni prejelo nobenega zaslužka. Vsak delavec prejme na račun zaslužka le 1 hleb kruha dnevno, vse drugo pa podjetje pridržuje. Lastniki rudnika pa so ljudje, ki se po vsej priliki trkajo po prsih, da so najboljši jugoslovem-ski nneionaJ'sti, o čemer pa naj javnost sama razsoja. Toda rudnik Jerma ni edini na jugu naše države, ki mesece in mesece za iržuje zaslužke svojega delavstva. Vsak si lahko sam izračuna, koliko taka in enaka rudarska podjetja na jugu naše države prihranijo samo na obrestih z zadrževanjem delavskih zaslužkov. To pa je obenem tudi jasen dokaz, da zaposlujejo ti ru talki večinoma sezonske rielavce-kočarje in Beljake, kajti kako bi bilo sicer delavcu mogoče vzdržati brez zaslužka po več mesecev. Treba pa je povdariti, da so mezde delavstva južnih rudnikov skoro za polovico manjSe. nego v naših rudmikih. razen tega pa branijo podjetja 'na jugu tudi ogromne zneske pri izpadu prispevkov za socijalna zavarovanja, na investicijah in vzdrževanju delavskih stanovanj, deputa-tov in drugih javnih dajatev, ifci jih podjetja na jugu večinoma ne plačujejo, produkcijske stroške naših rudnikov pa težko obremenjujejo. Spričo takih velikih razlik v socijalnih in javnih bremenih in drugih dajatvah ter izvajanju delovnih pogojev na rudnikih naše banovine in na rudnikih južnih banovin naše države je seveda vsaka konkurenca tia premogovnem trgu nemogoča. Dejstvo je, da izplačujejo naši rudniki redno vse mezde in plače ter socijakne in javne dajatve, da skrbe rudniki za nastanitev in nudijo deputate svojemu delavstvu in namešcenstvu, da bi lahko bih za vzor vsem rudarskim podjetjem v državi. Prihodnji teden bo vlada sklepala o predlogu g. ministra za šume in rudnike, da bi se trboveljskim rudnikom dala večja naročila za državne železnice, da bi 6e delavstvo V naših rudnikih bolj zaposlilo. Zato je nujno potrebno, da vsa naša javnost, zlasti pa vse naše delavske strokovne organizacije — pa tudi Narodna odbrana — to prizadevanje g. ministra krepko podpro. Pri tem naj bi imela naša javnost v vidu naslednja dejstva: 1. Zahteva se naj, da bodo rudniki n* jugu naše države točno izvajali socijalno zakonodajo za svoje delavstvo; vse delavstvo se naj zavaruje starostno, bolniško ln nezgodno pri pristojnih bratov-skih skladnicah, pri izvajanju delovnih pogojev pa se naj postopa točno po določbah zakona o zaščiti delavstva, kakor je to v naših rudnikih, in da plačajo 5 Din na tono premoga za sanacijo bratovskih sklad-nic, kakor to plačujejo naši rudniki. 2. S posebnim zakonom o minimalnih mezdah naj se izenačijo mezde rudarskega delavstva vseh rudnikov v državi, to pa na bazi mezd rudarjev v naših rudnikih. 3. V rudnikih na jugu je treba zgraditi primerna higijenska stanovanja ter vobče dvigniti s primernimi sanitarnimi in soci-jalnimi ukrepi uigijeno med delavstvom, da bi bil obstanek na teb rudnikih tudi našemu delavstvu mogoč. 4. Odrediti je treba na južnih rudnikih redno izplačevanje zaslužkov in takojšnje izplačilo vseh pridržanih mezd z obrestmi vred. 5. Oni rudniki na jugu države, ki zakonov naše države ne upoštevajo, to je da ne zavarujejo svojega delavstva za starost, bolezen ln ntisrečo in tudi ne upoštevajo določb zakona o zaščiti delavcev ter pridržujejo delavske zaslužke, naj se tako dolgo izločijo iz kroga dobaviteljev premoga državnimi železnicam, dokler obratovanja svojih rudnikov ne urede na zakoniti podlagi. •če se to doseže, bo storjeno veliko za konsolidacijo rudarstva v naši državi. Štirje revolverski streli zaradi klobuka Zopet žalostno poglavje iz pretepaške objestnost! in pijančevanja kmečkih fantov Novo mesto, 15. julija Bilo je na letošnjo binkoštno nedeljo, ko je prišel 30-1 etni posestniški sin Kozinc Franc iz Leakovca pri Krškem v družbi dveh svojih prijateljev, Nara^lava Alojza in Franca Koštomaja v Rostoharjevo gostilno v Pijavškem. Proti večeru so prišli v gostilno tudi 19-letni pekovski pomočnik Vodopivec Josip iz Krškega, Lahajner Franc, Miklavčič Anton in Lahajner Amalija. Družba se je prijetno zabavala in bila dobre volje. Vodopivc, ki ni bil domačin, je fante prav dobro poznal in bil z njimi dober prijatelj. Z njim se je seznanil še kot vajenec ko je raznašal od svojega mojstra kruh po vaseh, ko je Vodopivc s svojo družbo vstopil v gostilno, mu je Naraglav za dobrodošlico ponudil kozarec vina. Med splošno zabavo je Vodopivec šel slučajno is sobe naročit vino, tedaj pa se mu je pripetilo, da je zadel ob Kozinčev klobuk, ki je padel. Zaradi tega neljubega dogodka se je Vodopivec, ko je pobral klobuk, lepo opravičil in Kozincu pojasnil, da se je stvar pripetila po naključju. Toda užaljeni Kozinc je pričel Vodopivca mrko gledati in mu groziti. Dejal mu je, da bo za to že plačal in da bosta imela zaradi tega poseben obračun. Po brezpomembnem incidentu se je Ko-ginr^ edini v družbi, grd o držal in molčal. Ker je postalo Vodopivcu to Čudno Kozin-čevo vedenje neprijetno, je plačal zapitek in odšel s svojo družbo v sosedno Pirčevo gostilno. Kmalu so pa zunaj pred pirčevo gostilno začuli Vodopivec in njegovi tovariši prepevanje. Vodopivcu, ki je poznal te glasove, se je takoj zazdelo, da je to Ko-ih^uft družba, ki misli izzivati. Da pre- | preči konflikt, je stopil Vodopivec iz go-I stilne in ponovno prosil Kozinca, naj mu nikar ne zameri. Kozinc pa ga je še vedno s repo gledal. Vodopivec je poizkusil še z dokaj poniž e v alnim sredstvom pomiriti Kozinca. Dejal mu je: »Daj mi rajši klofuto za storjeno nerodo in bodiva dobra prijatelje. Ni pa treba čakati pred gostilno s slabimi nameni«. In povabil je družbo v gostilno, kar pa je Kozinc odklonil, češ: »še malo bomoipostali pred krčmo, nato pa gremo domov. Vodopivec se je po tem razgovoru vrnil v gostilno, ostal tam z družbo se nekaj časa, nato pa so skupno odšli. Vodopivec in Lahajner Franc sta se peljala na enem kolesu, Miklavčič Anton in Lahajner Amalija pa na drugem, Vodopivec in Lahajner nista napravila s kolesom niti dobrih 50 korakov do Pirčevega kozolca, ko je priletel Vodopivcu Iz zasede težak kamen in ga zadel v trebuh. Fant je moral stopiti s kolesa in legel je v travo, dočim je Lahajner držal kolo. Predrto pa je ubogi Vodopivec legel v travo, so pričeli pokati izza bližnjega drevesa streli in to iz bližine dobrih 3 korakov. Vodopivec je sicer opazil štiri moške, ni jih pa mogel v temi spoznati. Od štirih zaporednih revol verskih strelov so trije zadeli Vodopivca, prvi v desno podlehtnico, drugi v levo nadlehtni-co, tretji v hrbet; krogla mu je prodrla rebra spredaj nad želodcem. Smrtno ranjenega Vodopivca so takoj prenesli nazaj v Pirčevo gostilno, kjer so ga za silo obvezali, nato pa odpeljali v krško bolnico. Ta žalostni dogodek se je obravnaval v petek pred tuk. okrožnim sodiščem. Senatu je predsedoval s. o. s. g. B. Rosnih, pri- padnika pa sta bila s. o. s. g. Anton Kac-jan in a. o. s. g. Ferdo Mersol, dočim je obtožnico zastopal namestnik drž tožilca g. Vane Orožnik, branilec pa je bdi g. dr. Gros. Na razpravi je obtoženi Kozinc priznal dejanje, izgovarjal pa se je, da je orožje uporabil šele potem, ko ga je Vodopivec počival na »auf biks«. Ta njegov zagovor pa so zanikale zaslišane priče, ki so potrdile, da Vodopivc ni nikogar izzival. Naraglav Franc, ki je usodnega večera delal Kozincu družbo, je izpovedal, da je bil obtoženec tisti, ki je dejal, da naj počakajo na cesti na Vodopivca, na katerega je tudi poeneje streljal. Ostali da so bili oboroženi samo a cepci, ki jih pa niso uporaUfli. Sodišče je Kozinca obsodilo na 1 leto 6 mesecev robije in za dobo 3 let izgubo Častnih pravic. Pohabljenemu Vodopivcu pa ima plačati za bolečine 5000 Din, krški bolnici za zdravljenje 950 Din, glede drugih zahtev pa naj se t ožit el j obrne na civimo-pravoo pot Odgovor na odgovor Ljubljana, lo. julija. V soboto smo priobčili nekaj stvanvh pripomb m ugotovitev o razstavi »Pro deo«, kri je našla v pritličnih prostorih šentjakobske šole v Ljubljani svoje prvo zavetišče v Jugoslaviji. Nobene tendence najmanj pa protiverske ali brezbožniške ne more najti objektiven človek v teh dobro mislien.h vrsticah, vendar je pa smatral »Sloverec «za potrebno priobčiti z debelimi razprt.m* črkami »Odgovor Slovenskemu Narodu«, ki se v njem po svojih starih, že neštetokrat preizkušenih in zato tudi mo--no ociabljenih metodah zaletava v naš list. Češ da je protiverski. Vajeni smo tak:b očitkov kakor smo vajeni tudi »Slovenčc-vega zavijanja, čudimo se pa, da »Slovenec« v svojem odgovoru ni mogel povedati nič drugega, kakor to. da je storil naš list s stvarno sodbo o protibrerbožni razstavi sla-bo uslugo svojim katoliškim m pravoslavnim čitateljem. Vedeli smo, kaj bo »Slovenec «rpovedal. saj bi ne bil »»Slovenec«, če bi njegovi odgovori v takih primerih količkaj dišali po stvarnosti in objektivnosti. »Ne da bi se spuščali v podrobnost5, ki iih navaja, hočemo za danes irgotoviti le sledeče,« pravi »Slovenec« v svojem odgovoru. Torej v podrobnosti se gospodje okrog »Slovenca« nočejo spuščati. Nas bi pa baš zanimalo to »spuščanje v podrobnosti,« ker bi radi slišali protiargumente na naše stvarne ugotovitve o nepopolnosti in nedostatlcih protibrezbožne razstave. Po »Slovenčevi« logiki bi pomenila napad vsaka nepovoljna kritika kakršnekoli razstave ali prireditve, pa naj bo ta kritika še tako umestna in potrebna. Debatirati s tako lo-g'ko seveda ni mogoče. Zato bomo raje počakali, kaj bo »Slovenec« povedal, ko se bo spustil v podrobnosti. Očitek, da smo protiverski, pa nam in čitateljem našega lista prav nič ne imponira, ker je že star, kakor je staro glasilo tistih, ki so pozabili, da živimo v 20. stoletju m da človeška neumnost tudi ni večna. Letalski miting na Sušaku Ljubljana, 16. jruhja. Na Sušaku je bil prirejen včeraj velik letalskj miting, ki ga je orgamiziral oblastni odtbor Aerokluba »Naša krffla«. V pripravah je sodelovali tudi znani propagator civilnega letalstva šef sušaSkrega letalskega centra g. N»ikola Vilhar, ki je ii na svečan način otovorjen miting z govorom podpredseidnika stišaSkega pododbora Aerokluba »Na>sa krila« dr. Ferda PaveMča. Sledn ie krst novega trom^tor-nega a vi iona Aeroputa, ki je dobi ime »Sušak«. Kumovala je soproga predsedivka sušaSke občine ga. Ružic. Svečanenifu kirsta so s*ed:*e tekme v akrobaciji, Pa skupinsko letanje. Po- tem so bili avijoni zopet na razpolago občinstvu 'm marsikdo ni mogel premagaj ti izkušnja ve, da se ne bi dvigni prvič v zračne višave- Velika letalska prireditev se je zadela učila v najlepšem redu. Iz L j ubijane je prisostvoval krstu novega avijona šaf letalskega centra g. dr. Stane Rape. dočm naš ohCasrtni odb^r Aerokluba na mitingu ni bKl oficidelmo za-stopasi. V zadnjem hipu rešena Na krovu nemškega parnika *Ca»p Arcona«, ki je odphii v ponedeljek iz Boulogne v Buenos Aires, so našli slučajno mlado Francozinjo in x> rešili iz rok brezvestnega trgovca z dekleti. Nesrečno žrtev so hoteli spraviti v Južno Ameriko. Francoskim pristaniškim oblastem se je zdelo čtpdno. da se je vkrcala na parnik komaj 16 let stara Francozinja Sorretova. Ker je pa bil njen potni list v redu in je bik) rečeno, da je stara 21 let, je niso mogli zadržati. Pozneje se je pa izkazalo, da je potni list ponarejen in da je dekle izvabil na parnik bivši sotrudnik Staviskega Bat-testi. ki se peča z trgovino z dekleti. Izvabil jo je s pretvezo, da ii bo preskrt>e! v Argentini mesto privatne tajnice. Francoski konzulat v Buenos Airesu ie bil obveščen, naj se po prihodu parnika zavzame za ubogo dekle in jo pošlje nazaj v Francijo. Letoviška Ljubljana v nedeljo Vsesa hnamo v izobilju, kar je privlačno in mikavno za razvajene letoviščarje Ljubljana, 16. julija. Ljubljana je letoviško mesto, kar je treba posebno nanašati baš zdaj. 5k^>da samo, da Ljubljančani ne vedo, da so tudi doma letoviScarji. Izredno »rečni bi bil; lahko, že zaradi letoviških taks, ki jih jim ni treba plačevati, kljub temu, da ima Ljubljana vse prilastke mondenega ter slovitega letovMM*. Res je sicer, da nas obišče le od časa do Časa kdo, ki ga v navdušenju povzdignemo v čast ter svojstvo tujca, vendar je Ljubljana letovišče, ki ne zaostaja v ndbenem pogledu za vsemi tistimi kraji, ki jih morajo odkrivati Ljubljančani kot tujci in v njih pospeševati tako zvani tujski promet. Zlasti ob nedeljah« je Ljubljana povsem letoviško 2ne*to, kar je treba še povedati večini Ljubljančanov, ki pobijajo ob nedeljah filistrstvo in tfnogradni<o Itrteo v vlogi izletnikov odnosno letoviščarjev ta-korekoč na vseh domačih kontinentih — na Dolemj-skem Gorenjskem, Ižanskem in v Kurji vasi. In takSna nedelja je bila tudi včeraj; ie zato bi morali pisati o nji, da bi nas posnemali v dobrem povsod, kjer enako vneto goje najrazličnejšo promete; pri nas gre vedno vse p<> sreči brea vseh žrtev in ne glede na vreme. Naš tujski promet cvete vsako nedeljo od jutra do ponedeljskega jutra. Zadovoljni smo z njim, čeprav zapusti ob nedeljah zjutraj Ljubljano vse, ki se sploh še giblje. Iz tujskega prometa pri nas ne delamo nobenih neprebavljivih problemov in ne računov. Ne boli nas, da meščani zapuščajo ob nedeljah najimenitnejše, takorekoč svetovno letovišče. Domači promet se nam &\i kljub vsemu še dovolj živahen, in dobro se zavedamo, dn nas drugi kraji ne morejo prekositi v marsičem. In Ljubljana je ob nedeljah re.s letoviška, že to je dovolj, da nas redno obiskujejo deželani, ki vedo prav dobro ceniti naše znamenitosti, brez kakršnih bi ne smelo 'biti nobeno, hkrati zanimivo lel šče. Imamo javne ure, svetovno posebnost, saj kažejo vedno enako, kot da so iz lecta; imamo Ljubljanico, ki teče naxaj in naprej in smrdi na vse strani; imamo tramvaj, ki vozi tudi pra-en in ki poln navadno noče voziti; imamo tivolski ribaik, ki so ga poslali ia počitnice; imamo promenado in na nji. na Bleiweisovi cesti skakalnico za nesmučarje. Skratka. imamo vse, da je Ljubljana v resnici najčudovitejše letoviško mesto. O hotelih, ki jih v počitniški sezoni navadno dezinfeciramo, niti ne govorimo. Toda imamo n. pr. bifeje in v njih naprodaj sladoled. Ko so vse ulice prazne in vse življenje našega letoviškega mesta počiva, najdeš žive ljudi edino še v bifejih. Imamo pa tudi letoviške privlačne točke, tudi v tem pogledu nas ne morejo spraviti v koš konkurenčni kraji. Tako se n. pr. ponašamo z Rožnikom; ker pa imamo toliko izletišč v samem mestu, je Sleparije s hranilnimi knjižicami Ljubljana, 16. julija. Policiji se je posrečilo aretira-d dično družfoo, ki je na debelo ponarejala hrani1-ne knjižice in z njimi goljufala ljudi. So to stari znanci policije, stari od 26 do 30 let, ki so že opetovano imeli opravka s sodiščem. Med njimi je znan posebno 2a-ne P. kot star falzifikator, dalje bivši pismonoša V. P. in mizarski pomočnik L M. Vsi so breziposeini iti veliki prijatelji vinske kau2j.ee. Dična družba si je izmislila prav poseben način goljufije. Vložili so v Ljudski posojilnici na več knjižic zneske po 50 Din. uuto so pa vložke zbrisali s kemičnim preparatom, nazvanim »Tin ten tod«, in namestil 50 Din so vpisali 20.000 Din. Tako so prodali tri take knjižice raznim osebam za večje zneske, izkupiček pa zapili. Izbrali pa so si še drug način prevare, ki pa je bil tako prozoren, da se mo**a vc-akdo čuditi, da so se našli ljudje, :i =o temu triku nasedli. No, dična družba je računala z nepoznavanjem razmer .n je iskala svoje žrtve na deželi. Tako se je č.an te družbe oglasil pri nekem hlapcu in mu potožil, da nujno potrebuje T 00 D so, da ima sicer knjižico, vendar deairja ne mere dvigniti. Pri tem je pokazal kontra knjižico (dolžno knjižico) za 570 Din. Hlapec se je dal premotiti in mu je izročil 170 Din, nakar mu je goljuf velikoiu^oo podaril kontra knjižico. Nekega trgovca so egoljufali celo za 5000 Din in mu izro-čl; za to kontra knjižico Mestne hranilnice Seveda sta se oba ogoljufana T.ema«o začudila, ko sta hotela pri denar u h zavo-1!h ov;gniti denar, pa so jima povedali, da s a toliko dolžna hranilnici, koliko- je napisano v knjižici. Kakor se vidi, je danes vse polno ljudi, ki hočejo živeti na rac«1 n iah -iovernosti dragih. Vlom v „Da]-dam" Ljubljana, 16- julija. Danes ponoči je bilo vlomljeno v avtomatični bufet -Daj dam« na Aleksandrovi cesti. Vlomilec brezposelni šofer Adolf Trolc je'sicer pobasal 1400 Din in več zavitkov cigaret in cigar, so pa pa prijeli, preden je mogel pobegniti. Bil je to že tretji primer, da se je poizkušalo vlomiti v »Daj d»m«, toda vlom bo vedno preprečili. O vloniAi smo izvedeli naslednje podrobnosti. Nočni stražnik Ljubljanskega eavoda Franc Mihevc je na svojem običajnem nočnem obhodu prišel okoli 3.30 v pasaž-palače Viktorija. Takoj je zapazil, da so vrata, ki vodijo v kletne prostore »Daj dama<, samo priprta in na notranji strani podprta z metlo. Stvar se mu je seveda zdela sumljiva in je nemudoma obvestil stražnika. Skupaj sta za tem zbudila hišnika Stanka Gabrovška. ki je odklenil vrata, ki vodijo na dvorišče. Preiskali so vse kote, nato so pa odšV. « kie*ne itreato^i Tu so našli v kotu, kjer stoje razni zaboji vlomilca, stiskajočega se za žleb, po katerem spuščajo v klet lod. Na vprašanje stražnika, kaj išče v kleti, je neznanec odgovoril, da prenočuje, ker nima stal-nesa bivelišča. Stražnik sa je takoj pre-iskal in našel pri njom Z vetrihe. dleto, žepno svetilko, polovico spojke (klanfe), Rožnik seveda prav tako zapuščen kot Grad, Golovec- ali Zvezda. Kdo bi tudi trpel toliko časa z. j,, ter romal ob pasjih dneh na Rožnik, zlasti ob nedeljah! Izlet na Rožnik Je zt prava tura, zato pridejo meščani na smrt utrujeni že do ćada pod Rožnikom. In sicer zvečer, ko nI več nevarno, da bi Koga zadela solnčarii a. Me šoatii kot pravi svet, >vnjak i, ki dobro vedo. kdaj je treba spati ln kdaj bedeti, hodijo »ven« o; solncnem zahodu, lu tedaj se pri nas začne nočno življenje, k' traja običajno vsaj do 21. Sicer pa stoje pri nas ure tudi ponoči. Kot pravi letoviščarji imamo seveda nešteto kopališč, ki so vsa zdravilna in idealna. Najhujši naval je na Ljubljanico, ker (pač rprav vidno izpuhteva radioaktivne snovi. Na *5picU imamo res imenitno (zdravilišče, ki je tako higije-nično, da ne greši zoper higijeno niti nobeno javno poslopje za zasebne za leve —■ ker ga namreč ni. To je napredek in seveda napredujejo paralelno tudi dišave. Zato na »špici« ni kopališčnih tatov, ker si ne upajo v Skrivnostno obrežno grmovje. Podobnih, najmodernejših kopalttč imam.) Se dovolj v Mestnem losrn. vendar je najindj zdravilna l.jubljaniea in -spica« slovi tu 'i med tujimi letovidčarji kot najbolj idilično N deviško kopališče v Evrop1.. Samo ob sebi se razume, da imamo tudi letoviško vreme ter dovolj dežja, ko 6i ga niti ne želimo in lahko nosimo kopa-liščne in kopalne obleke s pridom tudi na cestah, kjerkoli, voda v lužah ji- povsod radio-akt i vna. Tako je Pa tudi idealno poskrbljeno za škropljenje prašnih cest. ki dela drugim letoviščem toliko preglavic. Prahu pri nas res ni, ko dežuje, in tndi blata ni nič čoz mero, če imamo nekaj časa lepo vreme. Avtomobilskih nezgod m podobnih norosti ne beležimo, kajti v našem letovišču se je najbolj obnemel m uveljavil pešpromet. da letoviščarji lahk«> goje tudi gimnastiko na cestah. In ce«t-na gimnastika je pri nas na izredni višini zlasti, odkar se je uveljavilo pravilo, da tlakujemo na debelo ceste v letovi**: sezoni. Letoviščarska moda bi zaslužila posebno poglavjV, ki ga naj ob tej priliki sajno nakažemo. Posnemajte nas zlasti, da borne nosili tudi v drugih krajih v de/.evnem vremenu naočnike zoper solnee. Baje je ta moda tudi praktična. ker bdoviščur lahko občuduje zelen dež. Za poletne damske kldbuke so pa baje dali inicijativo Rtt>-ničani, ki zdaj prodajajo kot se7-on«»ki predmet rešeta. Sicer smo vam hoteli samo da je tudi Ljubljana letovišče, nedeljah, ko se meščani pečajo višjimi zadevami. Letoviščarji smo, Uxia nikogar ne vabimo, ne propagiramo za gostilniške znamenitosti in ne za letoviške posobnosti; srečni smo, da je Ljubljana zaspala in še srečnejši, da nas ne more nihče nekaj časa dramiti. povedati, lasti ob s samimi 3 zavitke po 50 Din z žigom »Avtomatični bufet »Daj dani«, 5 zavitkov Vaxdax in škatljo operas ci^ar. Takoj nato je brez oklevanja priznal, da je 6e nekaj denarja skril v zaboju za smeti. Vlomilca so odpeljali na policijo, kjer so ugotovili, da je brezposelni šofer Adoif Trolc, star 2~ let. iz Polšnika pri Litiji. Na desni roki j« imel še rokavico, ki jo je nataknil, da ne bi zapustil prstne odtise. Pri zaslišanju je izpovedal, da se je z< v nedeljo skril na dvorišču in vzel v nek! drvarnici sekiro in lestev. Ko so bufet zaprli, je s pomočjo lestve splezal na streho buffeja in zlezel skozi odprtino za ventila tor v lokal. S sekiro je s silo odprl dve omari in vzel vrečo z denarjem ter cifca rete. Pri vlomilcu so našli tudi damsko zapestno uro za katero je Trolc trdil, da mu jo je izročil Ivan šeciica lastnih bufeta na Aleksandrovi cesti nasproti »Daj dama«, kar pa je zenica, ki so pa o tem zaslišali, zanikal. Sumijo, da je ura last kake nameščenke bufeta, in da si jo Je prisvojil, ko je * lomil. Trok\ vpraftan. eak*j je vlomil, je odgovoril, da ima 800 Din dol&a, ki je moral nujio poravnat. In je bil zato prisiljen, da vlour Denar *c vrnili lastniku. Koledar Danes: Ponedeljek, 16. julija katol^Ani: Marija Karmelska. Bogdan, pravoslavni 3. julija. Današnje prireditve Kino Matica < >sibi ( Frančiška O.ia.,. Kino Dvor: Hči zmaja. Kino Šiška: Ljubi rac nocoj Dežurne lekarne Danes: Mr. Bohinjec. Rimska cesta 24, dr. Kmet, Tyr-.;cva cesta 41 in Leustek. Re#d jeva cesta 1. •Jact»ec? sita Kant pravi nekje 0 metafiziki, da ft preostaja samo še, da molze kozla v rešeto. Si pa samo metafizika, ki opravlja to plodonosno^ delo. Tudi ljudje so na svetu, ki molze jo kozlu v rešeto, in Se celo vedno več jih je. Sebe in drut»e prepričujejo taki ljudje, da lahko teče voda tudi nazaj in da je laž resnica, če vtakne glavo v peick. Če jih opozoriš, da je vse na svetu minljivo, da so tudi rimski cesarji mislili, da bodo lahko večno lovili po svetu sužnje in jih vlačili v Rim za vprezno živino, pa so se zmotili, te pomilovalno pogledajo in skomignejo z rameni, češ kaj nas briga, kako je bilo in kako bo na s\-etu, glavno je da se počutimo dobro mi. \rse so vzeli v zakup, pamet, pravičnost, poštenost, značajnost, z vsem ve-rižijo, nič jim ni sveto, vse blatijo in vsemu se roga jo, ne vidijo pa roke, ki jim že piše na steno: Mene. tekel, ufarsin .. Žalostna bi bila usoda človeštva, če bi bili iaki ljudje plodni. K sreči so vsi do zadnjega jalovi in razmnožujejo se lahko samo med seboj tako, da nastaneta iz enega dva enako stara na duhu in na telesu. Imajo pa ie eno posebnost, da >e t amteč njihova teža na tehtnici zgodovine tem manjša, čim več jih je, in da se požirajo ?rimi, samo ne od repa. temveč od glave. Začeli so pri gla\'ah in požrli %o se že do trebuhov, pri njih so se pa ustavili in pravijo, da človek brez glave mnogo lažje in boljše živi. kakor z njo. Bomo videti. t tev 158 ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 16. julija 1934 Stran 3. DNEVNE VESTI —- Zanimanje Poljakov za Jugoslavijo. V soboto je bila podpisana turistična konvencija med Poljsko in Jugoslavijo. Z njo je urejeno vprašanje, kako bodo mogli Poljaki prihajati v Jugoslavijo, ne da bi jemali s seboj poljsko valuto. Za pot potrebni denar bodo deponirali v posebnih ura-radih. Poljsko tujsko-prometno društvo je prevzelo nalogo, da bo preskrbovalo v Jugoslavijo namenjenim Poljakom ne samo potne liste, temveč tudi druge potrebne dokumente in dovoljenja za čeke v dinarjih Poljski poslanik v Beogradu je izjavil da bo odslej prihajalo več Poljakov v Jugoslavijo, posebno v Dalmacijo. — županska zveza v Ljubljani priredi v dneh od 20. do 30. t. m. tečaj za občinske tajnike. Prijavljeno je že 130 občinskih tajnikov. Otvoritev tečaja bo v četrtek, 19. t. m., ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Tečaj otvori g. ban. Tečaj se vrši dnevno od 8. ure naprej v prostorih mestne ženske realne gimnazije na Blei-vveisovi cesti. Za tečaj vlada veliko zanimanje, kar kaže že število prijavljenih. Predavali bodo najboljši strokovnjaki. — Direktna zračna zveza Zemun-Južna Amerika. Te dni jc bil dosežen nov rekord v pošiljanju pisem iz Zemuna v Južno Amc-r*ko. Francoski dru/rbi za zračni promet »Aire France« jc bil izročen paket pisem, namenjenih v velika mesta južnoameriških držav. Pisma so bila poslana z avijonom v soboto zjutraj, v torek zvečer so jih pa že raznašali v Rio de Janeiro a v sredo zvečer v 5vmt:apo de Chile. Iz Zemuna odleti avijon vsak petek zjutraj in tako lahko po-.4 lamo v mosta Južne Amerike prstna v 2 do 3 dneh dočim romajo sicer tudi mesec dni. Ze navadno p smo se plača do Brazilije 31 Din. za vse druge ameriške države pa 33 Din. Vse potrebne informacije se dobe na poštah. — Angleško vojno brodov je v Dal maci jK. 31. avgusta pripluje v naše vode angleško sredozemsko brodovje, ki ostane pri nas šest tednov in poseti 20 pristanišč. Bro-dovju bo poveljeval kakor lani vrhovni poveljnik admiral sir \Villiam \Vorths-worth Fvsher. Njegova jahta pripluje v Gruž nokaj dni prej. Vseh angleških voinih ladij bo 70, popadke r*i hr>dn itelc 35.000 mož. — Sprejem v enoletni tečaj za otroške vzgojiteljice in negovalke traja do 15. avgusta, Kolkovane prošnje je vložiti pri Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Izubijani. Natančnejše informacije se dobe pri upravi zavoda dnevno do 12. ure. — Živahen tujski promet na našem Jadranu, V soboto je bi Dubrovnik zopet poln tujcev. Nemški parnik »Berlin« ie pripeljal iz Benetk 360 letoviščarjev, parnik *Satumia« pa iz Newyorka 800. Vsi so se zkrceli m si ogledali mesto ter okolico. 42 Amenčanov ostane več dni v Dubrovniku. \ soboto jc prispelo iz Moravske 4t učite- lev pod vodstvom šolskega nadzornika Mlejneka. ki že več let prireja ekskurzije moravskih učiteljev v na^o državo. V Šibeniku se jc mudila v soboto luksuzna jahta -•1^ Resolue« s 17 francoskimi letoviščarji, med katerimi je tudi Napoleonova potom-krnja Klotiida roj. Mura t. S parnikom »Jugoslavija« se je odpeljalo v soboto s Sušaka v južno Dalmacijo mnogo inozemcev največ Cehov. — Dom slepcev v Zemunu. Včeraj dopoldne so položili v Zemunu temeljni kamen za dom slepcev, kjer bo našlo dosmrtno zavetišče 400 slepcev iz vseh krajev države. — Ribarstvo pridohivu na trdnih tleh. Zveza ribarskih društev dravske banovine je izdala ravnokar tretji snopič (štev. 7 do 8) svoje krasne revije, ki se ponosno lahko kosa z raznimi inozemskimi listi. Oprema in oblika krasna. Vsebina mora zanimati ribiča, lovca in vsakega, ki čmi za vodni sport. Poleg ribiške mreže, ki nudi nešLeto zanimivih opisov, nastopajo tudi akvaristi vzajemno z našimi športnimi ribiča. Dr. H. Krauss iz Maribora riše razmere, ki jih nudi naše vodovje postrv-jamu zarodu. Istotako pripoveduje, kako usmrtimo ujeto ribo. Dr. Hribar opisuje nevarnosti zastrupljenja, če pustimo ribo predolgo mrtvo. Al. sul v zvezi z znatnim razširjenjem obrata zeniške železarne, kar ne bo ostalo brez nogu^nih posledie za K ID. — Rudnik, ki dolguje rudarjem ki uradnikom 3.220.557 Din. V rudniku .Ta-~anoV>l v vasi Rolipvae pri Raski je ustavilo delo okrog S00 rudarjev, ker jim podjetje noče plačati zaslužka. Rudnik je laet tvrdTeP Milan Savic* & sinovi. leta tvrdka ima ttldl rudnik Boeovina. Podjetje rtol-mje rudarjem in uradnikom 3 220.557 Din. V takih razmerah seveda ni težko konkurirati ru dro i ko m v dravski banovini. _ Lep dar slepi deci. Mesto venca na grob pokojnemu g. Tonetu Krajcu je darovala gospa Kraj Ivanka poštna uradnica v Starem trgu pri Rakeku, 150 Din slepi deci zavoda za slepe v Kočevju. Srčna hvala! — Vremenska napoved pravi, da bo še vedno izpremenljivo z nagibom k izboljšanju, temperatura se bo dvignila. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Zagrebu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 35, v Splitu 32, v Beogradu m Sarajevu 28, v Zagrebu 27, v Ljubljani 25.4, v Mariboru 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.9, temperatura je znašala 13.6. _ Dve nesreću Dijaku Janezu Brodni- ču, stanujočerrra v Goriški ulici je nekdo na cesti vrgel kamen v levo oko. Prav malo je manjkalo, da se mu oko ni izlilo. — V Suha-dolu je neznan kolesar povozil lOlernega sina progovnega desetarja Jožeta Drakslerje. Oba sta moral« v bolnišnico. _ Pretepi. V Tržič na Notranjskem je prišlo včeraj več okoličanov. Zbrali so se v gostilni, da sliSijo kaj se godi po svetu. V družbi sta sedla tudi Anton Megle, sm posernika iz Potiskavca pri Dobrepolju. ter posetnikov sm Nace Megljen iz Strug. Med navzočimi se je nenadno vnel prepir, nek: vročekrvni moški je pograbil nož in oklal Megle ta po levi strani obraza, Megljena pa je sunil v desno stran prsi in glavo. Oba poškodovanca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, vročekrvneža so pa orožniki aietiralj. Hlapec iz Gozda pri Kranjski gori Justin Pršeč se je v fantovski družbi spri in ga je neki zidarski pomočnik sunil večkrat z nožem v trebuh. — Lift ga je stlačil. V soboto dopoldne je stlačil v Zagrebu lift v Erdedijevi ulici št. 1 hišnika Josipa Kninla. Preiskava je dognala, da je Knipl sam zakrivil nesrečo. Lift ga je tako stlačil, da je nesrečmež kmalu izdihnil. Pri boleznih ledvic seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« KTenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« g renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijiskih trgovinah. — Med kvartanjem mu Je razklal glavo, V Zagrebu je prišlo včeraj do krvavega pretepa. Ključavničar Dragotin Koren je kvartal s svojimi tovariši, med katerimi je bil tudi delavec Franjo Kamenšek. Le-ta se je spri s Korenovim očetom in ga je hotel udariti. Sin je pa priskočil očetu na pomoč, a Kamenšek je pograbil sekiro in ga udaril po desni strani glave, da se je ves okrvavljen zgrudil. Napadalec je hotel pobegniti, pa so ga prijeli in izročili stražniku. Izgovarja se, da je bil pijan in izzvan. — Ruskj prestolonaslednik odlikoval Beograjčana Bogdanovića. Pri »Ruski liri« v Beogradu je bila v soboto zvečer zanimiva svečanost. šefu pokopališkega oddelka beograjske občine Nikoli Rog-danoviou je bilo svečano izročeno odlikovanje, s katerim ga je odlikoval »zakoniti« prestolonaslednik Nj. Vel. Kirila Vladi-miroviča kot zaslužnega pobornika slovan-stva. Velikega kneza Kirila Vladimiroviča Romanova priznava del ruske emigracije za zakonitega carja. Svečanost je priredilo udruženje bivših aktivnih carskih ruskih oficirjev im drugih vojnih obveznikov, odlikovanje je pa izročil odlikovanem beograjski predstavnik Kirila Vladimiroviča general Opuhtin. Odlikovanec se je za odlikovanje lepo zahvalil v daljšem govoru Svečanost je bila zaključena s predavanjem o položaju v Rusiji. Predaval je Slovenec dr. Trusnovič, ki se je nedavno vrnil iz Rusije in ki je priredil slično predavanje ruskim emigrantom tudi v Ljubljani. Dr. Trusnovič se mudi v Beogradu, da nostrificira doktorat, ki ga je dobil v Sovjetski Rusiji, kjer je študiral medicino. Iz Ljubljane —lj Kdaj začno delati na Gradu? Dela na Gradu počivajo že nad tri tedne, odkar je bila porabljena podpora iz bednost-nega fonda za javna dela. Delalo je okrog 150 delavcev — med njimi je mnogo redni -kov družin —, ki so zdaj na cesti brez zaslužka in tudi v resnici brez kruha. Mestna občina je zaprosila za ponovno podporo iz bednostnega fonda. Zaradi formalnosti se je nakazilo precej zavleklo. Nezaposleni prihajajo vsak dan na socijalni urad vpraševat, kdaj začno zopet delati, zlasti še, ker so v skrbeh, če bodo dobili zopet delo ali ne. Upanje je bilo, da prejme občina približno enako visoko vsoto denarja tudi zdaj, kakršno je pozimi (500.000 Din). Toda na banovini morajo varčevati s sredstvi za zimo. Delavci so bili zelo razočarani, ko so zvedeli v soboto na magistratu, da je nakazana zelo nizka vsota ter da bo zaposlenih samo okrog 10 delavcev, Ljubljančanov, rednikov družin, češ, da je odobreno samo 75.000 Din, nakazano pa le 35.000 Din za javna dela mestne občine. Toda, čemu begajo že itak zbegane in celo obupane nezaposlene, ko je banska uprava vendar nakazala za javna dela več sredstev? Beda je dovolj velika, da ni treba več pomisJ Janja. Dajte ljudema vsaj tisti borni zaslužek, ne poostrujte bede še bolj, imejte več razumevanja z njimi, saj vendar niso mrtev materijal, orodje, ki ga lahko odložiš, ko ga ne potrebuješ več. —lj Frančiškanski most je zaprt za ves promet, tudi tramvaj ne vozi čezenj, ker bodo tlakovali mostišče. O tlakovanju so sklepali že lani. delati pa so začeli šele zdaj. Tlak bo lesen, kakršen je v selen-burgovi ulici. Po regajJacdtfskem načrtu Marijinega trga je srednji most določen samo za vozni promet in na njem ne bo več hodnikov, pač pa bodo morali biti ob balustradi robniki, da vozovi ne bodo zadevali ob njo. Pri tromost ju bodo morali zdaj ljudje prestopati s tramvaja. Najhujše je, da bodo morali vozniki, dokler bo trajalo delo, voziti po velikih ovinkih čez druge mostove. Toda delo bo najbrž kmalu končano, da promet ne bo posebno trpel zaradi njega. _lj Himen. Poročil se je včeraj v frančiškanski cerkvi g. dr. Boris Premrm, pristav kr. banske uprave z gdč. Majdo šiosteršičevo, hčerko bla^jmka Mestne hranilnice ljutaij- v p. in lastnika trgovine M. Tičar. Kot priča sta bila g. dr. Vladimir Vidmar, direktor čekovnega urada in nevestin oče g. Anton šusteršič. — Bflo srečno' _lj "več hiči dajte cestam pod Rožnikom! Z elektriko pri nas precej varčujejo pri cestni razsvetljavi in včasih Jim pomagajo še višje sile da napeljava odpove ter da nas zagrne popolna tema. ki je baje zelo všeč mladini, ki ima torišče v tivolskem gozdu, ne morejo se pa z njo sprijazniti ljudje, ki se jim mudi iz skižb ter morajo brozgati po blatu. Pod rezervoarjem je prečna gozdna pot, ki je najkrajša bližnjica za one. ki hodijo na delo iz Rožne doline v sredo mesta ali v severni del. To ni le sprehajalna pot, zato je tudi vedno živahna. Toda niti ena obločnica je ne razsvetljuje in ljudje hodijo po nji ponoči tipaje. Sprehajalci so veseli teme in zlasti oni na klopeh, toda idila bi nam ne smela bfti bolj pri srcu od zahtev, ki so v prometu samo po sebi umevne —lj Delo v Ljubljanici počiva že od petka, ker je ponoči med netkom in soboto voda zonet zali!« strugo V soboto te tekla tudi nekoliko čez zasilni jez pri Čevljarskem mostu. Zaradi včerajšnjega na 1 rva ni- so mogli nadaljevati dela niti še danes. Delo bo najbrž počivalo Je jutri. —lj Počitniška kolonija, ki jo priredi mestna občina ljubljanska v Sv. Jakovu-šiljevica pri Crikvenici odide danes 16. t. m. zvečer z vlakom ob 18.25 preko Zagreba na Sušak, v torek zjutraj pa z ladjo do Sv. Jakova. Na počitnice odide 60 otrok, med njimi tudi 10 gostov iz Korotana. želimo jim obilo lepih solnčnih dni, da se razvedre in okrepe ter prinesejo s seboj nazaj najlepše spomine na naš sinji solnčni Jadran. —lj Moatič Medno-Vikree, Pripravljalni odbor nas naproša za opozoritev interesentom, da se bo vršil potem, ko je odbor nabral približno polovico za zgradbo potrebnih pri pevko v, ustanovni občni zbor Prometnega društva Medno-Tacen v četrtek 19. t. m. ob S. uri zvečer v restavracijski sobi v >Zvezdi<. Interesenti so v prid tej občekoristni zgradbi na ustanovni občni zbor najvljudneje vabljeni. _lj Christofov učni zavod, najstarejša najbolj obiskana, oblastveno dovoljena enoletna zasebna trgovska šola v LJubljani, vpisuje ves mesec julij, avgust in september na Domobranski cesti št. 15. Prilika za priučenje trgovskih predmetov, nemščine, slovenske in nemške stenografije itd. Izobrazba v perfektne stenografe-strojepisce, kar dokazujejo vsakoletne javne tekme. — Vstopnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. reveži popust. — Pouk prične 1. oktobra 1934. Zahtevajte prospekte. —lj Z nožem v hrbet jo je dobil Ivan Suva, soboslikar v Šiški. Spri se je z neko žensko, ki je krarkomalo pograbila nož in mu ga zasadila v hrbet. Suva je moral v bolnišnico. Samo se danes senzacionalni velefilm „HČI ZMAJA" Eksotika in misterija Orienta v srcu evropskega velemesta. Najlepši zvočni film velike kitajske umetnice Ane May Wong. Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Vstopnina Din 4.50 in 6.50. ZVOČM KINO DVOR. Telefon 27-30 Iz Celja —c Zadnja S-ja celjskega občinskega sveta pred počitnicami bo v petek 20. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov. —c V celjski bolnici je umrla v petek 41-letna žena vpokojenega orožniškega narednika Frančiška Cvetkovičeva iz Celja (Dečkov trg 6). —e SK Olimp : SK Celje 2:0 (0:0. V nedeljo je bilo na razmočeni Glaziji deloma v dežju odigrana med SK Celjem in SK Olimpom tekma za pokal Okrožnega odbora LNP v Celju za 1. 1934., v kateri si je Olimp priboril pokal. Moštvo SK Celja, ki je v prvem polčasu nudilo dobro kombina-torno igro. po odmoru pa je popustilo, več lepih šans ni znalo izrabiti. Olimp je igral požrtvovalno in z elanom. Igra je bila zanimiva in ostra. Gola za Olimp sta padla v 23. in 40. minuti drugega polčasa. Koti 6:0 za Celje. Tekmo je sodil g. Ochs preče površno. Na igrišču se je zbralo kljub dežju okrog 400 gledalcev. Iz Ptuja — Nasilni divjaki. Na Ptujski gori se je pojavila trojica vinjenih fantov, ki so popivali po Ptujski gori in tamkajšnji okolici. Ko so ga imeli že precej pod kapo, so se oborožili z železnimi palicami, noži in flo-bert pištolo ter odšli na banovinsko cesto, kjer so vsakega popotnika nadlegovali. Le treznim se je zahvaliti, da ni prišlo do pretepa, ker so se videč, da so fantje pijani, raje izognili. Da pa dajo fantje le duška svoji podivjanosti, so se končno stepli ter vsi trije odnesli večje in manjše poškodbe na obrazu in rokah. Za junaštvo pa pridejo pred sodišče. — Gasilsko službo opravlja do vključno sobote L vod I,, reda s četnikom Rudolfom Erlancem in četarjem 1. Mercem, reševalno službo pa opravljajo šofer Jožef Ilec, četar Ferdinand Menih m od moštva Simon Brunčič m Jožef Klanjšek. — Koncerti v mestnem parku mestne godbe v Ptuju se bodo vršili sedaj redno vsako soboto ob 30. uri, dočim koncerti ob nedeljah m praznikih dopoldne odpadejo. — Nočno lekarniško službo ima do vključno petka 20. t m. lekarna »Pri zlatem jelenu« (mag. ph. Leo Bchrbalk). — Lastniki starih obveznic loterijske 2 in pol odstotne vojne škode, ki so jih predložili davčni upravi v Ptuju v zameno, se pozivajo, da istotam takoj dvignejo nove obveznice proti tozadevnemu reverzu. — Nabori za mesto in okolico so letos minili v največiem redu in miru Fantje so prihajali na nabor trezni, toda korajžni in okinčani s cvetjem. Veliko skupin se je pripeljalo tudi na lepo okrašenih vozovih. Stara navada popivanja po gostilnah je letos izostala. Čudna vas Vas, ki bi jo bilo treba vpasati z zlatimi črkami v demantno knjigo zakonskega življenja, stojd v gorah med Albanijo in Jugoslavijo. Imenuje se Ga-lihnik. Možje so tam 11 mesecev v letu z doma m žene so ves ta čas slamnate vdov«. Možje delajo večinama kot zidarji in krovci po svetu, v Franciji. Angliji. Rusiji ki rudi v Ameriki. 2ene pa tko ta čas blago za svoje slikovite noše. V tej vasi ie stara navada, da mora biti žena že na zunaj mikavna, da je možu tako všeč, da se ji tudi v tujini ne izneveri. V juliju pridejo možje domov in tedaj je v vasi vel?k praznik. Oni iz bližnjih dežela se vračajo vsako leto, iz Amerike pa samo vsako drugo ali tretje leto. Svečanosti, ki jih prirede žene in otroci možem odnosno očetom ob povratku, dosežejo višek 12. julija, ko se obenem po roče mladi pari. Razumljivo je, da pridejo v tej vasi na svet skoraj vsi otroci v enem tednu, kakor se možje vrnejo v enem mesecu. Vsako leto se rodi v vasi od 50 do 80 otrok, v enem dnevu 5 do 10. In pravijo, da ni nikjer tako zadovoljnih družin, kakor v tej vasi, kjer vidijo očeta samo en mesec v letu. Ločitev zakona ne poznajo, ker možje nimajo za to časa. Lakomnost in lakomncži Lakomnost moramo strogo ločiti od požrešnosti, s katero se često istoveti — Lakomnež je skromen Ni vsaka lakomnost lakomnost. Poznamo lakomnost in pozrešnost. Prava lakomnost, pravi dr. Rogues de Fursae v svoji razpravi »Lakomnosti, je pa resnična duševna bolezen. Ima na -reč jasne znake patološkega duševnega stanja, je nerazumna, nerazumna tja do intelektualnega m praktičnega protislovja, kajti pri lakomnem človeku je goai trošiti v nasprotnem razmerju z gonom zbirati. Toda lakomnost je na škodo interesov lakomnežev, kajti njena najožja oblika se istoveti z gladovanjem sredi izobilja. Končno se lakomnost odlikuje s tem, da raste in je kronična, kajti pretirani zmisel za varčevanje se sčasoma razvije in utrdi. Lakomnost moramo strogo razlikovati od požrešnosti, s katero se često istoveti. Lđikomnost je neki način lačnosti, kakor nam pravi že sama etimologija. Lako-men človek je lačen po prihrankih. Požrešnost pa naganja človeka h kupiče-nju bogastva. Požrešen človek je lačen po dobičku. Do gotove mere se pa lahko ti dve lastnosti združita. Lakomnost je nedvomno najantipa-tičnejsa, najabsurdnejša in najsmešnejša lastnost človeka. Kakor vsaka človeška slaba lastnost, je tudi lakomnost oni »zmisel življenja«:, ki ima večjo vrednost od življenja samega. Toda pri lakomnežu ni oni zmisel, niti kakšna splošna ideja, temveč grob gmoten simbol, fetiš — denar. Lakomnost se drži denarja z namenom trositi ga čim manj in s trajno željo sploh ne zapravljati ga. Noben delirik, noben blaznež ne zapade tako samoprevari, kakor lakomnež, ki se vara s simbolom in vara se sterilno. Lakomnež, ki je odkupil to svojo lastnost z življenjem — in to se včasih zgodi — je nekakšen junak, toda brez časti, je žrtev, toda brez vzvišenosti, ker umre za svoj interes, kar je podlo, dočim v resnici umre iz udanosti do karikature svojega interesa, kar je smešno. Ker je pa lakomnost slaba lastnost, nudi tudi radost, globoko radost, čeprav bolestno radost. Lakomnež spada med kontemplativne ljudi, toda njegove kontemplacije so čustvene. On hrepeni, da bi mogel svoje zlato otipavati, potež-kavati, božati. Moralisti opisujejo lakomneža kot nesrečneža, ker baje živi kot siromak. Res, da resnično bogastvo ne osrečuje vedno svojega lastnika, varljivo bogastvo lakomneža pa skoraj vedno zadostuje za njegovo srečo. Moralisti in pesniki govore o skrbeh in križih lakomneža. V tem se deloma motijo. Seveda ima tudi * lakomnež svoj strah, da bo zmanjkalo denarja, da pride obenj, da bo oropan, in ta strah je morda pod go-gotovimi pogoji mučen. Redki so pa lakomnež!, ki bi ne mogli mirno spati. Boječi niso niti Harpagoni, niti Gran-deti. Njihova lakomnost je samo izjemoma vir trpljenja; nasprotno, praviloma je najizdatnejši vir njihove sreče. A posledice lakomnosti, njene posledice v vsakdanjem življenju, to je junaška in nepretrgana umazan os t, malenkostna eksistenca brez udobnosti in brez zapravljivosti, prepiri s sorodniki, javno preziranje, ne rani lakomneže niti približno tako, kakor normalnega človeka. Lakomnost je skromna, ona se ne zmeni za gmotno udobnost, razkošje se ji protivi in zabava je ne mika. Lakomnost predpostavlja neke vrste nagnjenje k askezi. Vemo kaj počenja Harpagon ko, odkrije, da so ga okradli. To je komedija. R-sničnost je čisto drugačna. Lakomnež, ki je izgubil svoj zaklad, ostane navadno tako malodušen, da mora človek kar strmeti. Dr. Rogues de Fursae je dognal, da nenadoma svojih prihrankov oropani lakomnežd skoro vedno reagirajo samo s slabo voljo. To, kar dela Molierov Harpagon, predstavlja občutljivost, ki jo imajo samo emotivni ljudje, dočim lakomnost skoraj nikoli ni emotiven. Pa tudi če so mu vzeli denar, ga ne morete pripraviti ob njegovo grdo lastnost in ta uteha mu do gotove mere zadostuje, saj se zaveda, da bo znova spravljal na kup. Nekaj malega se da skoraj vedno prihraniti, zlasti če je človek lakomnež, torej Človek, ki denarja skoraj nikoli ne troši. V najslabšem primeru bo lakomnež beračil. Pred beračenjem se ne ustavi, nasprotno, ono odgovarja njegovim najglobljim nagnjenjem. Lakomnost se lahko sreča z drugimi lastnostmi, tako s častihlepnostjo ali ljubeznijo. Toda lakomnež, ki je zapadel takemu notranjemu sporu, ni več popoln lakomnež, kajti za lakomnost je značilna njena nadvlada nad drugimi lasnostmi. Lakota noče deliti moči, ona je nestrpna. Navadno je lakomnež malo ekspanziven, ima skromne življenjske zahteve in len značaj. Strah pred rizikom je tudi značilna poteza lakomneža. Lakomnež je nasprotje kvartopirca. Prostovoljno svojega zlata ne prepušča naključju. Lakomnež ne igra na borzi in ne kupuje srečk. Zlatu daje prednost pred obligacijami in delnicami. Nepremičnine in zemljišča mu pa diše, ker delajo vtis, da so solidne. AM ima lakomnež domišljijo? Nekateri zdravniki so razlagali lakomnost s figuralno anticipacijo razkošja, ki ga ne moremo kupiti z denarjem. Lakomnež žrtvuje sedanjost bodočnosti, resnično možnemu, plen senci. Ali je to sanjač? Ne. Njegova ljubezen do denarja velja namreč denarju kot takemu, njegovi neposredni gmotni in realni bitnosti. Lakomnež za svojo lakomnost ne ve. Beseda lakomnost ga žali. V najbolj- šem primeru dopušča, da je varčen in vneto zagovarja svojo varčnost. Navdušuje se za t rezin ost, zmernost in skromnost, te lastnosti zna kovati v nebo. V občevanju z ljudmi je miren, trd, brez sence človekoljublja. Ljudi, ki bi jih moral imeti rad, sovraži izmed vseh najbolj, ker mora skrbeti za nje, kar pomeni trošiti denar. Nihče se mu ne smili, niti sam sebi. Sebi pa vendar privošči malo več, toda samo malo več, kakor onim, ki so od njega odvisni. Lakomnost se stopnjuje s starostjo. Ni sicer njena usedlina, pač pa raste z leti, raste s strahotno pospešen os t jo in navadno se končno kaže tudi na obrazu. Lakcmnežd dosežejo navadno visoko starost. Njihova zmernost, strogo, asketsko življenje, je dobro sredstvo za kon-serviranje. Lakomnost moramo razlikovati od lažilakomnosti, ki jo vidimo pri emotivnih ljudeh in strahopetcih, boječih se nedostatka tako, da omejujejo svoje izdatke do skrajnosti. Razmeroma pogost pojev so melanholiki, prepričani, da so ali da bodo v kratkem na bobnu. Depresija doseže pri njih včasih tako stopnjo, da si ne privoščijo niti najpotrebnejše hrane. Ti deprimirani ljudje se razlikujejo od lakomnežev med drugim s tem, da se boje za svoje bližnjo, za svojo družino vsaj toliko, kolikor sami zase, večkrat celo še bolj. kakor zase. Dane«? vesela filmska opereta s Franciško Gaal CSIBI ELITNI KINO MATICA Predstave danes ob 1., 7U in 9M. SOKOL Lep nastop Sokola Ljubljana IV Ljubljana, 16. julija. Obračun svojega sokolskoga dela v telovadnici je polagal naš najmlajši ^okol Ljubljana IV včeraj x>opoldne z lepo javno telovadbo. Nekaj ur prej razsajajoča nevihta bi skoraj onemogočila javni nastop, vendar se je nebo usmililo prirediteljev ter se je okoli pol 17. že toliko zvedrilo, da se je nastop lahko nemoteno vršil, Žal je pa baš slabo vreme vplivalo na obisk, da ni bil zadovoljiv. Vendar pa so prišli vsi obiskovalci na svoj račun. Telovadbo so po-setili poveljnik 40. pešpolka polkovnik zi-vanovič, mag. ravnatelj g. Jančigaj, zastopnik župne uprave br. Smole, zastopnik mestne občine br. Daclis, dalje v lepem številu člani Sokola II, z Viča, Most. stopanje vasi, siške, Sokola I ter članstvo čete Lavrica v slavnostnih krojih. Točno ob 17. je zaigrala godba 40. pešpolka koračnico in že je prikorakalo na telovadišče 18 mladih vojakov (moška de-ca), oboroženih z lesenimi puškami, ki so tri vaje ob izvrstni godbi izvedli zadovoljivo. Pri večji pazljivosti in skladnosti bi te vaje dosegle še večji uspeh. Okrožne proste vaje 15 deklic so bile lepe in deklice so žele navdušeno pohvalo občinstva. Moški naraščaj, 21 po številu, je zletne proste vaje opravU dobro, le posamezni gibi rok bi morali biti izrazitejši. Prav dober pa je bil nastop 22 naraščajnic z zletr.uui prostimi vajami. Dekleta so vaje opravila skladno in v dokaj lepem kritju. Zelo je ugajala naslednja točka 12 malih deklic v okusnih modrih oblekcah, ki so med petjem prav čedno nastopile s simboličnimi prostimi vajami po slovenskih narodnih pesmicah. Občinstvo ni štedilo s priznanjem. Pri orodni telovadbi so nastopile tri vrste, člani na drogu, moški naraščaj na krogih in ženski naraščaj na nizki bradlji s prožno desko. Videli smo nekaj lepih vaj, zlasti pa je ugajala vrsta moškega naraščaja na krogih. Lepi in drzni odskoki so navdušili občinstvo, ki je toplo pozdravljalo mlade telovadce. Pa tudi ostali dve vrsti sta bih predmet navdušenega odobravanja. Po orodni telovadbi je nastopilo 18 deklic, ki so med petjem pokazale simbolične proste vaje, ki nazorno pokazu-jejo delo male Sokoličice od ranega jutra do poznega večera. Nastop je bil prav dober in občinstvo ni štedilo s priznanjem. Strumen je bil nastop članov (22) z zletni-mi prostimi vajami. Člani so se močno potrudili in opravili svoje vaje skladno in v lepem kritju med navdušenimi ovacijami občinstva. Enako so tudi članice (16) zlet-ne proste vaje izvedle gracijozno in skladno, nakar je 16 članov zaključilo javno telovadbo z izvrstno dr. Murnlkovo telovadno skladbo »Naprej«. Dr. Murnikov >Na-prej«, ki smo ga že večkrat videli na najrazličnejših javnih nastopih, je tudi pri Sokolu IV vžgal ter je občinstvo prirejalo odhajajočim telovadcem živahne ovacije. Dobro uro trajajoči javni nastop sta vzorno vodila načelnik brat Milan Anto-sievvicz in načelnica sestra Tilka Lukeže-va s pomočjo vaditeljskega zbora, za kar jim bodi izrečeno vse priznanje. Po telovadbi se je razvila na telovadišču prav prijetna narodna veselica, ki je potekla v splošno zadovoljstvo vseh posetnikov. Mlademu Sokolu IV iskreno čestitamo. Zdravo! Zalibog — Kako pa razdeiišš svojo plačo, prijatelj? — 30 % gTe za najemnino, 30 % za obleko. 40 za hrano, 20 pa za zabavo. — Saj to je vendar 120 %. — Da, žalibog. Dvojni gospod. Nova strojepiska: Gospod prokurist, zakaj pa moram pisati ravnatelju Raz-potniku: Velecenjeni gospod, gospod ... Kaj bi ne zadostovalo samo enkrat »gospod« ? — Ne, gospod ravnatelj je vdovec in zato je dvojni gospod, enkrat v pisarni, drugič pa doma. Stran 4. ♦SLOVENSKI N AROD<( in. Sedej, Mala čolnarska 5. 2325 FRIZERSKO V A JENKO sprejmem takoj. Prednost imajo one, ki dobro ondulirajo. Salon, šmartinska cesta 18. 2324 Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških m lgracnu. vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokotes, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOV šKA CE STA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva uBca štev. 5 Potem se je vrnil v Pariz, kjer si je pridobil mnogo zaslug za zbližan je Francije z Rusijo. Dovgalevski je bil mož Leninove garde. Francoski listi so posvetili pokojnemu ruskemu poslaniku toplo pisane spominske članke. Več francoskih ministrov je prišlo na sovjetsko poslaništvo izrazit sožalje. Jutri vpepele truplo Dovgalevskega v krematoriju pariškega pokopališča v Pere Lachaise, žare z njegovim pepelom pa prepeljejo v Rusijo. Za naslednika Dovgalevskega bo najbrž imenovan bivši ruski poslanik v Londonu Sokolniikov. Dve zakonski tragediji V Brnu se je odigrala v četrtek pretresljiva rodbinska tragedija. 371etni pek Henrik Rrindisch je usirefil svojo 38-letno ženo Kamilo, potem je pa še sebi pognal kroglo v glavo. Brindisch je imel pekarno v Svi novu pri Moravski Ost rovi m žena rrra je pred desetimi dnevi pobegnila v Brno k svoji sestrični. V četrtek je prišel mož za njo in jo n&trefil. Na zločin se je že delj časa pripravljal S Kamilo se je oženil pred dvema letoma in bil je že tretjač oženjen. Zakonca se pa nista dobro razumela in njuni sorodniki pripovedujejo, da sta se večkrat prepirala. Žena se je pritoževala, da mož grdo ravna z njo, mož je pa zatrjeval, da žena grdo ravna z njegovima otrokoma Lz drugega zakona. V četrtek je mož vdrl v stanovanje ženine sestrične, ki ga je opozorila, da njegova žena spL Mož je pa odšel naravnost v spalnico in se ustavil pri postelji- Komaj so se zaprla vrata za njim, so počili trije streli. Mož je ustrelil ženo v glavo, da je bila takoj mrtva. Tudi sebe je zadel tako dobro, da je takoj izdihnil. Zapustil je več poslovilnih pisem, ki se v njih poslavlja od vseh in obžaluje, da je prišlo, tako daleč V pismu na policijo pravi, da je storil ta korak, ker je žena slabo vzgajala njegovega otroka. Pravi pa, da jo ima rad, da brez nje ne more živeti in da zato oba zapuščata ta svet. Druga pretresljiva zakonska tragedija se je odigrala v sredo v Pragi. Med ločenima zakoncema Pechovšek je nastal kratek prepir, med katerim je mož svojo ženo ustrelil v glavo, tako da je izdihnila, še predno je prišla pomoč. Potem si je pa pognal kroglo skozi usta v glavo. Pripeljali so ga v bolnico, kjer je pa ponoči umrl. Do tragedije je prišlo, ker je mož zaman prosil ženo. naj se vrne k njemu. Portugalci pionirji bakterijske vojne Zadnje čase se mnogo razpravlja o možnosti bakterijske vojne, ki z njo grozi Nemčija zlasti Franciji. To misel je pa sprožil že ameriški pisatelj Jack London, znan tudi širokemu krogu naših čitateljev. V eni svojih knjig pripoveduje London, kako bo žolta rasa s svojo industrijo pritisnila na belo. Vidimo torej, da je angleški pisatelj dobro pogodil, samo da je videl namestu Japonske, ki je spravila s svojem dum-pingom v nevarnost gospodarstvo zapadnih industrijskih držav industrijalizirano Kitajsko, ki z veliko žilavost j o svojih prebivalcev preplavi svet z neverjetno cenenim in dobrim blagom, tako da povzroči povsod brezposelnost in socijalne zmede, ki groze odpihati vlade zapadnih držav in omajati temelje družabnega življenja. Zanimivo je, da je videl Jack London žoko nevarnost v iniroljubnem in izredno marljivem Kitajca, ne pa v bojevitem, toda še daleč ne tako številnem, telesno in duševno krepkem narodu, kakor so Japonci. London slikovito opisuje, kako so ogrožene vlade zapadnih velesil sklenile na rafiniran način iztrebiti kitajski narod. Obkolile so ga z armadami in pometale nanj iz letal na 100.000 epruvet s kulturami bakterij najbolj nalezljivih bolezni, ki so kmalu pokončale vse Kitajce, kajti armade 2^vozniških velesil niso nikogar pustile pobegniti. Pa tudi Jack London ni bil prvi, ki je prišel na idejo vojne s pomočjo bakterij. Prvenstvo pripada v tem pogledu nesporno Portugalcem pri osvajanju Brazilije. Številčno slaba portugalska vojska je stala proti silni premoči domačinov, pa je šinila nekemu vojskovodji v glavo misel, da bi mogli Portugalci premagati močnega sovražnika z epidemijo nalezljivih koz. Portugalci so položili na morsko obalo nekega vojaka, ki je bfl podlegel tej bolezni, in pustih so, da so domačini obleko odnesli. Potem so od pluli na ladjah od obale in po-čadsan, da je epidemija črnih koz opravila svoje delo. Domačini, ki niso bih imunizirani proti tej bolezni, kakor so bih Portugalci, so umirali v velikih množinah in kmalu so Portugalci igraje premagali njihove žalostne ostanke. Tako so postali Portugalci gospodarji ene največjih dežel sveta. Poroka in ločitev z ovirami Zakonske zveze med ume miki so večinoma kaj čudne in to se je pokazalo čudi pni tenoristu Tinu Patuen. Leta 1929. se je seznanil v Beri i mi z igralko Eriko Thelmiannovo \n kmalu sta se poročila. Toda zakon v pravem pomenu besede to ni biL sa-i nista mie-la nikoH skupnega stanovanja m nikoii nista zaveda v skupnem gospodin .vsi v