UHUtnilta. l iKtaL■» MM L ■ta HL U. lito. Romski Narod* T^ftfa p* peilli za Avstro-Ogrsko: xa Nentijo: ćelo leto sknptj naprej ♦ K 40*— I četo leto naprtj . . . . K 45 — ■a mesec . * . ♦ • 3*50 | ćelo leto naprej . . . . K 50- - Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VpravnifttTO (»poda i, dvoriSče levo). Kaafl«T« vllea *t-1, Melon *L SS. fafce*B vmh te« *wim Um—mM mM|* lai prosalke. tasenti te ra&uMjo po poraMJeneta prostoru ta sieer 1 mu visok, ter 54 ann Urok prostor: enkrat po 1£ vio., dvakrat po 11 vln., trtkrat po 10 v. Podano (enak prostor) 30 vtn., parte 1n zahvale (enak prostor) 23 vln Pri večjih inserctfth or> dogovoru* ■•ft eartCeiki aai p«tijel» aaročatai »ci u ^" ?• aak«i«lei. IM ■a stao ptaeie aarttte srei psslatts ittaiji se ae ameaa aikakor tziriti. „Hareaaa ttttaraa« t •lafet it. SS. .Slovenski Narod" velja v LJ«M|aal dostavljen na dom ali če se hodi ponj i ćelo eto a&prej . . . . K 36*— I Četrt leta m . • i . , 9.— po» leta „ .... . 18-— I na mesec „ . . • . 9 3*— P3S1HSH11 Stavilki valja 2O vinarjev Uopsi na) se fra nki rajo. Ko k opis i se ne vrača jo, 0radii4tvo Inafliva «11 oa IL S (v L nadstr. levo\ telefon it. 34 Hainerauane reforme na tokom. Dunaj, 1. maja. Vsi češki listi objavljajo danes alarmantne vesti o nameravanih reformah na Ceškem. »Deutschbohmcn« je na po-tu, imenovanih bo par c. kr. okrož-nih glavarjev iz števila reierentov pri praški namestniji. G'avarstva dobe nove granice, tako da bo čim največ Cemškeg-a sklenjenega ozemlja. Danes so se vršila posvetovsnja »Ceskesa Svaza« o nameravanih kora-kih vlade. Ob 1. uri je bil poslanec S t a n č k pozvan k vitezu Seidler-ju. Vlada se torej čuti močno dovolj. da trešči ob tla znani »Burg-• frieden« in začne z enostran-sko ustavno reformo v prid nemškim m a n j š i n a Jrn na Ceškem. Vprašanje pa ie. je-li bode vlada močna dovolj. da vzdrži posledice tega koraka. So stvari, v katerih se vkljub t%dskinim stiskam odnehati ne more. In to je za Čehe načelo, da se brez sporazuma ž njimi ne more izvesti prisilna nagodba. Za nas Ju^oslovane gre pa se za već: Minesmemodo-pustiti, da se izvrše reforme I e v enem kotu, na jugu pa ostane vse pri starem. Vlada se zanaša na pomoč Polja-fcov in Rusinov, a ta pomoč ni popolno ma sigurna. Zdi se, da je »Kolo Polskie« konečno razcepljcno in da se v resnici niti socijalisti niti Vsepoliaki več ne vr-nejo vanj. Kar se ima zgoditi te dni na Ceškem, je nevaren prejudic za Gaii-cijo. Zato ni gotovo, da bi se mogel Seidler trdo nasloniti na Poljake. Sicer pa Čehi in Ju^oslovani po-vsem zadoščajo, da — potisnjeni v silo-bran — pokažejo vladi, da se niti proti njim ne da vladati. Praga, 1. maja. »Narodni Listy« po-ročajo: Rok. ki so s?a dali Nemci vladi za izpolnitev njihovih zahtev, tikajočih se pred vsem ureciitve česke^a vpra-šanja, je bil pedališan do 7. maia. Dne 29. aprila se je vršila ministrska konfe-renca in Nemci že proglasajo, da bodo storili svojo patrijotično dolžnost, t. j., da bodo glasovali za šestmesečni proračun. Kakšen je ta njihov patriotispem, ie jasno iz dejstva. da se zopet priprav-ijajo oktroji. Nemci zahtevaio, da se še pred 7. majem izda naredba o uvedbi »okrožnih glavarjev« kot avantgarde za bodočo upravno organizacijo na temelju narodnostne razdelit-ve češkega kraliestva. Okrožni irlavarji v činih dvornih svetnikov bi imeli pravico v svojih območjih nadzorovati in revidirati poslovanje okrajnih glavar-stev. Uveđba okrožnih glavarjev naj bo prva postaja na poti k izpolnitvi znanih nemskih zahtev na Ceškem, naj bo zu-nanji dokaz, da je vlada se odločila ustreči Nemcem ter prvi del svojega dolga plaćati takoj. Če^om pa naj se nazorno pokaže, da njihov odpor in njihova opozicija ne morejo onemogočiti takih administrativnih odredb. Oni naj spoznajo, da jim ne preostaja ničesar drugega, nego se sporazumeti z Nemci o delitvi Češke. Uvedbi okrožnih glavarjev naj bi sledila razdelitev kazen-skih sodišč, davčnih in montanističnih nradov, v poletnih počitnicah pa usta-novitev nemškega okrožnega sodišča v Trutnovu. Vitez Seidler si mora biti svest posledic \n dejstva, da potiska Čehe k maščevalni taktiki. Našel jih bo pripravljene na odločno mašče-vanje.__________ Zopetna odgoditev parlamenta T Diuiaj, 2. maja. Vsled najnovejšesra vsenemškega preobrata vladine politike postaja kriza od dne do dne hujša. Vlada se sedaj na vso moč trudi, da bi dosegla zopetno odgoditev dr-žavnega zbora in na njen poziv je sklical predsednik zbornice za jutri konferenco načelnikov strank, v kateri hoče ministrski predsednik podati važno izjavo ter zahtevati, da se seje prek>-žijo. Parlamentarni komisiji Ceškega Svaza in Jugoslovanskega kluba sta danes sklenili, da se Jugoslovani in Cehi jutrajšnje seje načelnikov strank ne ude-Ježijo in morebitne zopetoe pr•ložitve ' zborničnih sej ne priznajo. V imenu Ju-goslovanov in Cehov je poslal poslanec ^tančk predsedniku zbornice protestni dopis proti zopetni odgoditvi parlamenta. Glede nameravanih, med vlado in Nemci dogovorjenih oktroajev krožijo v političnih kros:ih najsenzacijonalnejše vesti in govori se ćelo ouvedbi nem-škega državnega jezika! Nemški oarlamentarci priznavajo Ie. da se je vr<>il vćeraj zopetni ministrski svet, ki je glede nvedbe okrožnih gla-v?rstevr na Ceskem in ustanovitve nem-Ške navtične akademije v Trstu v principu odobril nemsko stališče, pa baje sklenil, da bo vlada izvršila te sklepe sele pozneje. Nemci vedo. da so Cehi in Jugoslovani odločeni se Dostaviti v bran proti ' vcišim nakanam nemškega noir... . a imnerijalizma z vse-mi sredstvi in da pada na nje vsa odgovornost za rosledice. INtnai. 2. maja. Predsedstvo >Ce-škegra 8vaza< ie poslalo danes predsedniku poslanike zbornice dr. Grossu sle-dečo izjavo: Vljudno zahvaliujoč se za po vabilo k iutrišnii načelni ski konfe-renci. moramo Vaši ekscelenoi sporo-eiti, da se naša zvoza te konference ne more udeležiti. Čudimo se. da se skli-eeio tako važne seie v zadniem trenut-kn. ko ni več mosroče vseh tovarišev o niih obvestiti. Vo kolikor se tiče nove preložitve parlament, zasedania. protestiramo proti temu že vnaprei in izjav-Ijamo. da se ne smatramo vezane na no-ben sklep mtričnie seie. Z naitiGiim spoštovaniem za predsedstvo >Češkega Svazac: Stanek. Tusar. Dunaj. 2. maja. Sporoča se. da bo pri iurrišnji seji ministrski predsednik načelnikom iziavil, da je vlada glede prehranievalnih vprašani tako zaposlena, da mora vsled tepa vnovič preložiti zasedanje parlamenta. RemSka oavtiha lola t Inh. Dunaj, 30. aprila. Nemcem treba priznati, da so izza otvoritve nove alpske proge dobro raz- timeli. da je zdaj čas, da se zasidrajo na Adriji. Ustvarili so si poleg šolske rudi i gospodarsko organizacijo v Trstu, ' umetno zasejali tjakaj nekako »koloni- ' jo«, obenem pa dovozno pot v Trst za- s.tražili z ojačenimi stražami na progi BeJjak - Trst in Maribor - Trst. Od tistega časa datira tuđi njihov napad na »Avstrijski Lloyd«. Odkar tam poslujeta Derschatta in Frankfurter, se ves čas trudita, da izpodrineta Italiiane in Jugoslovane iz njegovih služb. Pri tem so zadeli Nemci na oviro. da jim manika naravnega na-raščaja za razne brodarske uslužbence: avtohtoni element tu od nekdaj mora zavzemati prvo mesto, vsaj živi ob mor-ju, ima pomorsko tradicijo in prakso, kakor tuđi znanje jezikov. Ker pa je nemški narodni značaj, da začne pri predsedniških in ravnateljskih mestih, na to pa prodira navzdol na vsa boliša mesta. potem pa se ne ustavi, doklcr ne od je kruha domačim uprav povsod, zato so prišli Nemci do zaključka, da iim kaže ustanoviti n c m Š k o navtično solo y Trstu. Navtična šola ni za Nemce nobena neposredna potreba, kajti njihova mladina ima doma prilike dovolj, da priđe do kniha po drugačnem šolstvu. Av-strijski Nemci nišo pomorščaki in danes prav nič ne pogresajo transportnega do-bička. Jasno je, da samo gospodarski in politični imoerijalizem vodita nemštvo, da hoče ta zaslužek in te eksi-stence zagotoviti sebi. Naš narod, ki po Adriji brodari že tisoč let, naj gleda, kako mu vse pogoltne tujec. Kakor izvemo, je vladaNem-cem zagotovila navtično solo v Trstu. Ker pa se boji, da ne bo slušateliev. treba jih bo sele zbirati in loviti. Podobno kakor ptujska gimnazija rabi pomoći od drugod, treba tuđi tu konvikta, kjer bodo Nemci stanovali, da morejo napolniti novo solo. Sc-veda treba tuđi štipendtj. Vse to je vlada Nemcem že zagotovila, dasi bi morali imeti, ako nai se zaslužek Jemlje avtohtonim prebivalcem, cnako pravico vsi Avstrijci? zlasti tuđi Cchl in Po-1J a k i. A ne, to se ne srne zgoditi, privilegij morajo domaćinom vxcti samo Nenapif Praga, 2. maja. Po informacijah z Dunaja je vlada obljubila Nemcem tuđi skorajšnjo ustanovitev nem-Ške navtične akademije v T r st u. V litameiiiu raakdio-narstva na Pruskem. Pruska poslanska zbornica je vče-raj z veliko većino 235 proti 183 glaso-vom odklonila vladno predlogo o uvedbi splošne in enake volilnc pravice ter sprejela predlog, da naj se uvede pluralna voliina pravica. Ko je predsednik naznanil rezultat glasovanja, je klical socijalni demokrat Hoffmann: Vojaki in municijski delavci, čujtel Glasovanje se je vršila pri drugem branju in politični krogi upajo še, da bo pred tretjim branjem zakona prišlo do poravnave med reakcijonarnimi strankami in demokratičnim delom zbornice. Pruska vlada se je zasta\ila za enako volilno pravico in če bi v tretjem branju obveljala pluralna, potem je po dosedanjih izjavah vlade pri-čakovati razpusta zbornice. BeroUa, 2. maja. Pruska zbornica Je nadaljevala drugo branje voHlnt reforme. Konservativci so očitali vladi nekonse-kventnost ter izjavili, da bodo glasovali I proti predlogi. Podpredsedoik državnega ministrstva Friedberger je izjavi!, da bo vlada označila svoje staliSČe sele po tretjem branju. Poslanec v. Kardorff se Je Iz-rekel za kompromis, ker bi bilo sicer sta-Ušče krone silno ogroieno. Pri glasovanju so bili socijalno - demokratični predlogi odklonjeni ter }e bil sprejet predlog «lede pluralne volilne pravice z 232 glasovi proti 183 fflasovom. Većina Ie obsegala konser-vativce, svobodne konservathree li 15 Čto-nov centmma. Napredna ljudska stranka, Poljak! In obe socijalno - đOTnokratfcnl frakciH to dasovmll za iplol— volilno pravica_____________________ Hmhsticoi iMmiskt ki se vTii ob pol 4. ori pri at#gnM Govornik!: dr, BopsAm^ dr« 9^ i Dr? vni previ 11 Ukrajini. Beroiin, 2. maja. V Ukrajini so vrgli kmečki poslanci, ki so prispeli v Kijev, staro Rado in dosedanjo vlado. Nova vlada je takoj izjavila, da stoji na stališču brest - litovskega miru. Kakor se nadalje poroča, so izpustili v Kijevu iz zapora ljudi, ki so bili med-tem zaprti. Drugače pa nišo ti zapori z državnim prevratom v nikaki zvezi. Dunaj, 2, maja. Listi so izvedeli iz informiranih krosov, da je avstro-ogr-ska vlada, ki se ravnotako zanima za red v Ukrajini, kakor Nemčija, z nem-škimi naredbami zadovoljna. Obenem poročajo listi, da nastale razmere v Ukrajini prav nič ne vplivajo na izvoz živil v osrednje države. Đunajt 2. maja. Kakor poroča novi ukrajinski poslanik na Dunaju, se izvršuje prevoz žita v Ukrajini »ne brez velikih sit-nosti«. Kako je treba te besede razumeti, nam pojasni »Insbrucker Morgenzeitung«, ki je dobila iz Odese pismo sledeče vse-bine: »Sedaj smo na neki mali postaji in nakladamo moko. Včeraj in danes smo naložili 23 vagonov moke in ječmena. (Pismo Je datirano 18. aprila.) Vagoni bodo takoj odšli v Avstrijo. NajmanJ šestdeset vagonov moke moramo še naložiti. Toda tukajšnje zaloge žita ne pomenijo prav nič I proti velikanskim zalogam, ki so v Ukrajini nakopičene. Vse postaje so jih polne. Tuđi najmanjše imajo po štiri do pet skla-di5č in več židovskih barak. Dežela ima ogromno zalog, vendar pa je tuđi tu vse drago. Pšenična moka stane 13 do 20 rnb-Uev za pud (to je 16 kilogramov), vendar pa je to najfinejša nnlerica. Slanina stane 90 do 100 mbljev za pud. Privatna kuočija !e prepovedana. Tu pa tam so še skrite boljševičke tolpe in avstriiske ter nemške Ćete morajo neprestano nastopsffi proti njim. Pri tem jim pomagajo ukrajinski ko-zaki. Tuđi med kmeti je veliko boljševikov. Ti boljševiški kmetje so oropali najboljše pristave. Vsi so prav dobro oboroženi. Imafo veliko orožfa In municije, da, rudi strojne pusice imajo in topove in avtomo-bile. Ruske čete so ves ta materija! prepustile kmetom.« Protirevolucifa v Petro-gradu. Stockbotnu 2. maja. Po poročilih z ruske meje, protirevolucija v Petrogradu narašča. Pristaši Rdeče garde prođajajo svoje orožje, ker že več mesecev nišo dobili nikake plače. Petrograjski meSčani na-meravajo ustano\iti meščansko milico. So-dijo. da bo meščanska garda sporazumno s plemstvom poklicana, izzvati v Petrogra-du revolucijo. Kodani, 2. maja. »Extrab!ađet« poroča Iz Kristijanile: Kakor poroča list »Tldens De P<*w>ta prot! Ta? Chnrrnatifn ter «e ;e Utro pola&tfla mesta. kler je vjela 3300 nož !n vplenila 5 topov. En nadaljni top m jansportno kolono, ki fe 5kušala po ifri ilnh potfb ultL smo radi vjeii. "i linTiiiiiiJi jovrainika na glavni cesti pToti severu raja. ' ---------- i. . 1.1 PoliSilne v#sti. = *Kmetovatec* glasilo Štisterii-»eve Zadnjžoe tiskar ne. »Laibaeher Zig.* objavija uradno oznanilo. da je fcradjio glasilo Snsteršičeve Zadružne Jfekarne »Kmetovalec«, ki ga izdaja c. ir. kmetijska družba na Kraniskem. == Zapostavljanje sfovanskih oficir-*fh aspiraruov. Dne 22. januaria t. L vložili so dr. Korošec in tov. interpelacijo radi zapostavljenja slovanskih oti-;irsJoh aspirantov, trđeć. da nemsko-pacijonalni oficiri i iz ničevih raziogov aarodnim prostovoljcem ođrekajo pravo do častniške šarže. Konkretno se je v interpelaciji navedel slučaj prosto-voijca V. M. iz Koroške. Domobranski Crinister od^ovarja zdaj na to interpelacijo* da imajo pravico odloćati o moralnih predpogojih aspirantov oficirska tborovranja- Po »začasnem predpisu za izobrazbo rezervnih častnikov« (»Prov. Bestimmun^en fur die Ausbildun^ ziirn Reserveoffizierc) ima dotični prostovo-Uec biti pri zborovanjn prisoten (razun pri glasovanju), srne se opravičiti in je «a one, ki sploh nišo bili pripusče-nj v to izvežbanje. Vsekako je važno, da prostovolici znajo za svoje pravice. Kdor bi bil izbacnien. a ni bil zaslišan in .$e rri udeležil oficirskega zborovanja in tam mogel braniti, se naj kar pritoži preko naše parlamentarne delegacije, ako ima veselje, da postane častnik. V ghiČaju V. M. naznanja minister v inter-pelacijskem odgovoru, da *"e odredit Imenovanje z onim datumum, ki bi mu ŠeU če bi se ne bilo ga zapostavilo. Do-tičnega oficirja, ki je toliko časa prepre-Jeval imenovanje, češ, da je V. M. slovenski narodnjak, ki piše svoja pisma le Češ. in slovenski in pripada jugoslovan-ski struji, dasi ima nemško ime, mini-8ter noče kaznovatl, češ da ni mislil s tem škoditi (»da le mislil, da ta opazo-vanja mora povedati«), da pa se prizna, da je njegovo poročilo bilo formulirano »malo srecno«. Tako se pri nas postopa S krivičneži! = Kako majo Nemci govoriti. Ce-ikl listi poročajo: V Ustih ob Labi se je vršil preteklo nedeljo nemški shod, na katerem so govomiki proklamirali ire-dentizem kot edino uspesno sredstvo Nemcev proti državi. Delavski tainik Krebs je izjavil: »Ako država ne more .skrbeti za nas, potem se bo našel kdo drugi. Ta bo že pokazal, kako se da napraviti red rudi v Avstriji.« Poslanec dr. Lodgeman je v odgovor na poziv predsednika shoda, ki je grajal »nepatri-jorične medklice«. dejal: »Vladni za-5topnik naj gori le pove, da se je vladi posrečilo vzbuditi med avstrijskimi Nemci iredentistično gibanje. To naj sliŠijo na Dunaju.« Poslanec Knirsch }e povdarjal: »Zgubili smo vero v pravičnost države. Svarili smo vlado, sedaj pa odkrito zahtevamo, da se nas vsaj glede prehrane priklopi k Nemčiji. Nem-čija naj nas hrani, prehrano pa naj kon-tolua nemika uprava. Nemila živUa ne smejo v Prago. Upravo naj prevza- meio pruski uradnikLc — Posianac rahrner je poslal vitezu Seidlerju dopis, da naj vlada do 5. maja poskrbi, da bo Nemčija prevzela skrb za nemški del Češke. Ako se to ne zgodi, bodetno javno povedali, kakšna je zadnja pomoć, na katero se zanašamo. — To so le ne-katere značilne podrobnosti k nainovej-semu nemškemu prograniti: »Avstrija mora biti nemška, ali je pa sploh ni treba. ^ ~ Proslava prvega mak v Trstu je potekla povsem mirno, bil je poln delavski praznik. Vse trgovine so bile za-prte. Socijalni demokrat je so imeli v Delavskem domu shod, po katerem so odšli v skupinah po mestu, pojoč delav-sko himno, pa so se kmahi razkropili. Nad mestom so se porx>ldne pojavili italijanski letalci, ki so ra kmalu odšli. = Hrvatska socijalna demokracija za narodno ujedinjenje. Na majniških shodih hrvatske socijalne demokracije sprejeta resolucija povdaria, da so Slovenci, Hrvati in Srbi eden jedinstven narod in da jim gredo vsi aiributi naroda, ziasti pa pravica, da si uredijo svojo samosrolno in neodvisno državo. To naravno in upravićeno zahtevo smatra tuđi proletarijat Hrvatske in Slavonije za aktualno ter zato zahteva, da mora temeljiti bodoći svetovni mir na svobodi vrseh, torej tuđi na svobodi našega troimenskega naroda. Proletarijat Hrvatske in Slavonije nagiaša in manitestira z letosnjo proslavo 1. maja Z3. ta najglavnejši postulat bodoćega trajnega svetovne^a miru in povdarja zajedno, da smatra kot drugi glavni postulat svetovnega miru prehod iz kapitalistićns družbe v socijalistično. — V Zagrebu je na majskem shodu govori! voditelj hrvatske socijalne demokracije Vitomir Korač, ki je v svojem orovoru povdarja!: Da dosežemo ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v lastno državo, moramo zastaviti vse svoje sile, potisniti v kraj egoizern, tuđi razredni egoizem. Zedtniti se moramo vsi za eden edinstven cilj, t. j. za - - .'^o csvoboditev in ustanovitev neo....>-:.? svobodne m suverene države Siovencev. Hrvatov in Srbov. (Burno odobravanje.) Govornik ^e zaključil svoja izvajanja s kiicem: »Živela neodvisna jugos!ovanska država, živela narodna in socijalna osvoboditev celega sveta in našega naroda, živela socijalna demokracija!« — V imenu meščanskih demokratov je govor:! na shodu dr. Mate Drinkovič. ki je zaključil svoj govor poln BMiodnesra ponosa s kiicem: »Po-zdravfjamo Vas sodmgi, nositelji in bo-rite!ji misli enakopravnosti. Naj Vaša rdeča zastava plapcla častno in slavno v prvih vrstan poleg narodne zastave Slovencev, Hrvatov in SrbovN = Trg-3Tska akademija v Zagrebu zaprta. Zagrebški listi poročajo: Hrvatska vlada je zaprla trgovsko akademijo v Zagrebu za mesec dni, ker je dijaštvo te akademije na dan Zrinskega in Fran-kopana štrajkalo ter je skušalo tadi di-iake drueih zavodov pridobiti za štrajk. Dijaki bodo morali izgubljeni mesec na-domestiti v velikih počitnicih. = »Jus« zopet ustavljen. »Hrvatski Riječ« javlja iz Osjeka, da so izda-jatelji dnevnika »Jug^ sklenili prenehati z izdajaajem lista radi neprestanih ne-prilik s cenzuro. »Novosti« Doročajo k temu še sledeče: V Osjeku vladajo prav neznosne razmere. Cenzura je prepo-vedala listom pisati bese do »protina-godbenjak«. zabranila pisati o nagod-benerri odncsaiu med Ogrsko in Hrvatsko ter poveličavati Zrinskega in Fran-kopana. Državno pravdnfstvo je ponudilo uredništvu »Juga« kompromis, da piše po njegovih navodilih, a uredništvo je to od klonilo. = O nemirm, ki so se vršili v Kra-kovu 17, In 18. aprila, poročajo berolin-ski listi razne podrobnosti. Nemiri so bili baje naperieni izključno proti Zidom in na čelu množić so se nahajali poljski legionari', dijaki in železniški uradniki. V Krakovu baje ni niti ene židovske trgovine, ki bi ne bila izropa-na. Mnogo Židov je bilo krvavo prete-penih, več jih je na posledicah poskodb umrlo. Tuđi v starem Soncu in v drugih galiških krajih so se vršili protižidovski iz^rebi. Židovski dnevniki kakor »Ber-Iiner Tagblatt« in drus:i. dolžijo policijo in vojaštvo, med njimi tuđi dunaiske >Deutschmeistre«, da so 2ide premalo Ščitili. Ko je nastopilo vojaštvo, je bilo rr.nogo dernonstrantov ranjenih, dva sta bila ustreljena. = Koliko Srbov ie pogfnHo ▼ vjet-ništviL Pariški list »Pariš Midi« poroča v članku »Pour le peuple serbe«, da je od 123.000 srbskih vjetnikov v Nemčiji in Avstro-Ogrski po u radnih poročilih umrlo v vjetništvu 53.000. = Švica je pripravljena na še dve-letno vojno. Iz Berna se poroča, da so prišli v Svici do prepričanja, da so iz-vidi za mir veano manjši in da bo vojna trajala najmanj še dve leti. Vlada je odredila, da se imajo gospodarske in pre-hranjevalne razmere urediti v tej smeri. = Legislaturna doba v Italiil po-dal]*ana za jedno leto. Iz Curiha 2. maja: Italijanski senat je sprejel zakon, ki podaljšuje legislaturno dobo za jedno Leto. — Giavn! pogrešek ententlie strategije. Andrč Cheradame je priobčil v ameriški smotri »Boston Atlantic Mon-tbly« razpravo o strateških pogreških entente. Pravi, da je glavni pogrešek, da je ententa smatrala zapadno fronto za glavno. Nemčija je izzvala vojno v svrho, da si za-sigura direktno zvezo Hamhnrg-Bag-dad. Ker ententa ni vpoštevala nemške-ga glavnega cilja, ni cenila donavske fronte tako, kakor bi jo bila morala. Po-sledica je, da se vrši boj v sovražni dc-želi, največje svetovne bitke se bijeio v najbogatejših in najobljudeneJSih kra-jih Belgije in Franciie in ako Je ententa izgubila vsako upanje. da bi napadla so-vražnika na njegovi najslafcši strani to * X Južni Ogrski Ako U Wla cotcata prav cenila to fronto, nm bi mocU «itl Nemčiji niti Avstro-Ogrski prihajad vo-jaška pomoć in ne suroviiM iz Oriienta, pa bi bila ententa že zdavnaj zmacala. Bilo je ahsurdno smatrati NeinČiio, Av-stro-Ogrsko, Balkan in Turčijo za trd-njavo, katero se more z Kladom ukrotiti. Nemčijo se je pustilo, da je organizirala svote siie takov da je uničila Ru-sijo in vse zaloge in surovine balkanskih dežel pobrala. Ententa mora dobivati pomoć iz Amerike. Nemški generalni štab more spraviti vse svoje čete na zapadno fronto. = Nemci proti HobeazoiŠenicem. Rcinunska dinastija pripada, kakor znano, nemškemu rodu Hohenzollerncev in je uživala, dokler ie vršila svojo — kakor praviio na Nemškem — historićno nalo&o, najkrepkejšo podporo Nemčije. Sedaj se je list obrnil in Nemci zahte-vajo brezpogojno maščevanje nad kro-nanimi »izdajicami tradicii rodbine flohenzolierske*. Tako piše berolinska -Tagiiche Rundschau«: Pogosto smo že pisali, da je nemogoče, da bi kralj Ferdinand in njegova soproga ostala še za-naprej na prestolu. Sedaj ćelo v »Kolni-sehe 2tg.« nekdo poudarja isto stvar in razpravlja, kako je bil kros okoli kralja središče rovanja proti centralnim dr-žavam. Pri demobilizaciji so moštvo za-gotavliali, da je mir samo začasen za-silni pomoček za kralja in viado, sredstvo, da izrinejo Nemčijo iz zasedenega oztmlja. Med aktivnimi ča>tniki jih je dosti, ki nikakor nišo prepričani o obup-nem političnem položaiu Romunije, na-stalem vsled kapitulacije. Tuđi te so kakor mostvo odpustili z geslom, da so le oni pravi zmagovalci in ko končno zmagajo zapadne sile, se stvari obrnejo tako, da se bodo lahko še maščevali nad Nemci. To bojevito, Ne-ncem so-vražno razpoloženie pri velikem delu čaitnikov se je gojilo od zgoraj navzdol. Odlikovanja, hitro povjšanje v službi, skrb za dobro prehrano, bogata denar-na sredstva, pogosti obiski kraljevske avoiice in prestolonasleđnika na fronti, da ljudje vidijo, kako kraljevska rodbina deli vojno trpljenje z narodom, ter ukrepi glede Besarabiie, — vse to je rodilo gori označene blazne predstave, ki učinkujeio še danes. Posebno vlogo je igrala pri tem kraljica, ki je vedno pri-hajala na fronto, opasana z bajonetom. Mnogo se je mudila po lazaretih in je na način igralk poskusila vse, da se napravi pri narodu priljubljeno. Na tak način vpliva in učinkuje sedaj velik del častnikov in moštva, ki so se vrnili v zasedene kraje. na široke ljudske kroge prav v zmislu ententnih poslaništev, ki v Jassvju s kraljico in nje pripađntki ne-moteno rujejo naprej. Kraljevič Karei se pravtako kakor njegova mati iz stra-hovitega razsula Romunije ni naučil m-česar. V zadnjem kronskem svetu, ko je bil še general Avarescu ministrski pred-sednik, je sam poprijel besedo. da v svojem in imenu svoje matere nastopi »za vojno do skrajnosti«. Od tega pre-stolonaslednika ni pričakovati ničesar dobrega. O kralju pravi list: Bilo bi do kraja napačno, v poklicanju .Marghilo-mana iskati kraljevo voljo. Kakor ve ves Jassy, je kralj v takem telesnem in moraličnem stanju, da je pri njem popol-norrra izključen vsak lasten izraz volje. Vsled čezmernega uživanja alkohota se mu tresejo udie in trpi sem in tia na duševni odsotnosti, ob vsaki oriliki se razjoče in izzubi razsodnost. Prišlo je neko nevtralno odnoslanstvo, da si o^'eda taborišČa interniranih na Mol-davskem. krali pa ni bil v stanu, da bi se z njim posrovarial nepretrgano in smi-^elno. Kralj Ferdinand je bil že pri na-stopu vlade slaboten in brez volje, njegovo sedanje stanje pa je presolati patološko, da bi že zdavnai spadal v kak sanatorij, ako bi ga vplivi od zunaj na prestolu ne podpirali umetno. Pri svojem srečaniu z grofom Czerninom dne 27. februvarja je kazal usmiljena vredno nedostojno podobo neprestano tulečega moža. O no!i+ični smiselni zavednosti pr njem torej ne more biti več govora. Samo s kraljevskim! pravicami opremljena oguljena marijoneta je to. ki jo podpihovalci vlečeio za nitko. Pri imenovanju Marghilornana sta pa učinko-vala dva nasprottijoča si vpliva: po eni strani grof Czernin. ki je s hitrim skle-pom miru obetal ohranitev vladarske rodbine, na dru£i strani Bratianu, ki že iz politične samoohranitve po svojem svaku, princu Barbu Stirbevu, ostane s kraljico v naiožjih stikih. Iz tega povoda je Bratianu rudi s svoje strani po-speševal poklicanje Marghilornana za ministrskega predsednika, ker je ta pre-vzel rešitev dinastiie. Ohranitev mero-davnega vpliva kraljice ki ima v oblasti tuđi kraljeviča Karla, pa odrjira Brati anuu in niesrovi klienteli novih nad za njih politično bnđočnost, ki bi sicer šla v nič. To vse skupaj je vulivalo. da so laalja pripravili, da je Marghilomana imenoval za ministrskega predsednika. Dopis iz Celja. (Od našega poročevalca.) C e 1 i e, 30. aprila. Vesela doba tunetni&keffa užitka in družabnega življenja se ie pričela za celjske Slovence. Tekom kratkega časa snio imeli minolo soboto v Sokol-skem domu v Gaberju že tretii koncert: Rijavec - Koblar - Sadar. Uepel Je i kar se tiče obiska (dvorana je bila popolno-ma razprodana, za kar ere vsa čast ff. Groričarju!) i kar se tiče užitka udele-ženoev ob krasnem proisvajanj« vseh to«k nad vse nafte prižakoTaai«. Vidimo vedno boli, da dolca vojna doba ni v naše dnse vlila strnpa mrtvila; na-sprotno, ob dotodkih zadnjega leta smo se od prvega do zadnjega pomladili; npapoln, siguren je naš korak, in naft ponos se dvi^ra ob vsakem znaku razvoja našega knltnmega življenja. Koncert od sobote spada med najzna-menitejše kulturne dogodke med eeli-skimi Slovenci. — Se nam zvene po vtaOi itt t dviali prijetni sreki w* nlške trojice Rajavec - Koblar - Sadar, in že se nam naznania nov užitek: v petek, 3. maja ob ti8. uri zvečer nastopi v SokoUkem domu v Gaberjn slavni češki virtuoi - goalač Jaroslav K o c i a n v spremstvu našega vrlega klavirnega virtuoza CirilaLičarja. Da obisk tokrat nič ne bo zaostal, smo prepričani. — Izreci pa moramo na tem mestu izreč-no pohvalo podjetnosti vrle edene Lile Steiančičeve. ki se ne straši nobenih o\"ir in daje celjskim in okoliškim Slovencem priliko za tako bograt umetniški iižitek. Izžrebani porotniki v C e-1 i n. Za drugo letošnle porotne zaseda-nie, ki se prične 6. inaja, so izžrebani kot glavni porotniki: Ivan Habian, go-ililničar v Smai'ju; dr. Fr. Maver, od-veinik v Boštanju; Ivan Verhniak, po-sestnik v Pamečab: dr. Jos. Georg, od-vetnik v Šmarjju; dr. Jože Kolšek, od-vetnik y Laškem trgu; Fr. Breznik, posestnik v Jezerci; Jože Mahkovec, trgovec v Trbovljah; Jože Hocevar. krojač v Celju: Anton Stefanciosa, trgovec pri Sv. Florijanu: Jože Mlakar, veleposestnik na Ponikvi; Rob. Kunce, posestnik v Hruševju: Ivan Ferlež, mlinar v Šibeniku; Anton Stermšek, gostilničar v MoziriaJ Franc Založnik, trgovec v Zibiki; Martin Večaj, posestnik v St. Pavlu; Anton Oset. poseetnik v Črnolici; Ernest Kos. trgovec v Pod-eredi; Val. Krainc, posestnik v Vojniku; Martin Jug, trgovec v St. Petru; Anton Hocevar, posestnik na Gomil-skem; Fr. Kincl, trgovec v Št. Jurju: M. Schueter. trgovec v Mozirju: Jože Ur-sič, trgovec v Brežic&h: Fr. Pečnik, trgovec v Celju; Jože Paule, trgovec v Braslovčah; dr. R. Zirngast. odvetnik v Kozjem: dx. K. Gelingsheim, vpok. višjesodni svetnik v Kozjem; Hubert GalJe. graščak na Lembergu: Flor. Gajšek, trgovec v Žusmu; Fr. Ko-watsch, čevljar v Koniicah; Anton Stroinigg. žagar v Šoštanju; Jakob Leskoscheg, mesar v Celju; Jos. We-ber, vpok. pol. inspektor v Celju: Fr. Skaza, posestnik y Skalah; H. Findei-sen, trgovec v Celja. — Za namestnike: Jul. Zigan, trgovec na Polzeli: Fr. Šribar, klobučar v Ceiiu; Mart. Marovi, trgovec v Žalcu; Anton Kolenc, trgovec v Celju; Fr. Priel, posestnik v St. Pavlu; Avar. Bratschitsch. mizar v Ce-lju; Jos. Skoberne, klepar v Celin; Iv. Strenčan, posestnik v Levcu; dr. Fr. Jangger. odvetnik v Celju. Celjska mestna elektrar-n a ie cene zvišala in eicer za 16 v od kilovat - ure. Zvišanje nastopi s 1. majem. — Pristojbine za mestno klavnico je celjski magistrat zvišal od 30 na 80%. Prepovedal te obenem izvoz mesa iz Celja. Domaće klanje goveđi srne v smislu naredbe štajerske nainestnije odzdaj naprej zopet dovoljevati samo namestnija in ne več okr. glavarstva. Na Stajerekem še vedno preveč živil! Tako vsaj bi si mora 1 človek misliti, č« pita v listih, da so Kranjska. Dalmacija in Primorje izvze-te od rekvizicije na podlagi nove mini-etrske naredbe. Štajerska pa ne. Morda pa je Clarv stavil svoje polne magaci-ne na razDolago?! Iz celjske okolice. fStre-1 janje za dezerteri i.) Nekoliko čudna navada se je udomaćila v Gaberju pri vojaskih zaporih domobranske vojašnice. kier ee večkrat zgodi, da mq-rajo streljati za pobeglimi arestanti-vojalq. Pri tem se straže čisto nič ne ženirajo. streljati v najboli obliudene ulice ter med hiše, kjer so ćele kopice otrok. Te dni je malo manjkalo, da se ob prilika takega strelianja pri Noskovi hiši ni zsrodila najhujša nesreča. Voia-ško oblast opozarjamo na to naravnost brezglavo početie. Kavalirii so nemški železniški uradniki v Spod. Dravogradu. Ko so na phodu v št. Janžu nalezli zaslužene batine, pa Vam nošliejo k edinima tamošnjima slovenskima uradnikoma, ki mirno živita samo svoii službi in sta bas tište dni imela žalostne smrtne slučaje v svojih rodbinah. deputacijo z obvesti-lom da prekineio odslej vsako privatno občevanje ž njima. Dotična uradnika se zaradi tega gotovo ne bota žalostila, pribijemo zadevo le kot karakteristikon nemškutarskesra kavalirstva in v ilustracijo nemške značajnosti! Štajerski deželni odbor v boju proti iugoslovanstvtL Dne 27. t. m. je znani nemški puhlogla-vec. po milosti nemških Gradčanov štajerski deželni odbornik Stallner v seii deželnecra odbora predlasral resoluclio proti jugoslovanskim zahtevam, ker bi baje jugoslovanska država pomenila >škodo za ćelo deželo v gospodarskem, za nemško prebivalstvo na Spodniem Stajerskem pa v narodnem oziru.« Pri-bijemo. da so bili nemški deželni odbornik! tako nelojalni, da slov. dež. odbornika dr. Verstovška o nameravanem predlogu, ki le bil kaj pada spreiet, niti obvestili nišo. Dr. Verstovšek je v oštrih besedah protestiral proti temu, da se štajerski deželni odbor oficijelno podair v boj proti slovenskemu prebivalstvu dežele. ter ie zahteval. da so vzame njegov prostest na zapisnik. Predložil bo tuđi namestniji in centralni vladi tozadevno posebno spomenico. Postopanju štajerskih nemških dežel-nih odbornikov se seveđa niti najmanji ne čudimo, a čuditi se ne smejo #tadi Nemci. če med liudi take vrste, ki ob vsaki priliki pokažejo svoje najgnus-nejše in najstrupenejše sovraštvo proti Slovencem, ne maramo več pošiliati za-stopnikov slovenskega naroda. Proc od Gradca! je bilo naše geslo že zdav-no, danes ie to geslo potencirano v klicu: proč od Gradca v svobodno Jugo-slavijo! m x__ Značilni poiavi nemske-ga patrijotizma. Na prvem nem-škem volkstagu v Gradcu ie graški župan Fizia izrekel za nemške nadpatn-iote značilne, že večkrat citirane bese-de o Avstriii. ki nai bo ali nemška ali je pa sploh naj ne bo. To kost so glodali tuđi na zadnjem — drugem — gra-škem volkstagu minolo nedelio, a nemški patrijotizem ie bil na tem shodu še potenciran z vzkliki eraških velepatri-jotov: >Heil Hohenzollern!< ob skritih, a za pametnega človeka pre>čiyidnih napadih na našega vladaria. — Celjski nemški patrijoti i>a so podaiali na dan godu cesarice Cite svoj patrijotizem s tem da nišo izobesili niti ene zastave, dočim ob vsakem slavju nemškega vla-dar^a oeio Ćeli© opleieio a trankfurter- cami in drugimi xaetavami. Premesčen je Dovelinik orož-niškega poveljstva v Celju ritmojster pl. Lichem v Gradec Nemški listi pre-iakaio eolze in se hudujejo nad Slovenca ki da so krivt da je moral ta >deutscher Mann vom Scheitel bis zur Sohle« stran. To pove do voli. Nemški volksrat za Spod* nje Štajersko ie imel 28. t m. v Celju neko zborovanie v nemški hiši, kjer so morali ubogi zborovalci ziopet poslušati Že stokrat premlete fraze pla-čanega agenta nemške politične zava-rovalnice amtsvorstanda Ambroschi« tscha, ki je seveda >Obman< tega volksrata. Zanimivo je. da najdemo y sprejeii resoluciji znano Ambroechi-t.schevo neumnost z graškega volksta-ga, da se ima Avstrija Nemčiii zahvaliti za >pomoč in rešitevc. — Danes ziu-traj mi priđe naproti udeleženec volks-ratovega zborovanja ves razburjen ter mi pravi: hudič, v nedelio sem se najede 1 Ambroschitschevih klobasarij. da-nea pa sem moral plaćati od magistrata naročeno hrvaško meso pri Reben-scheggu po — 20 K kilo. — Tableaul Razslrieno svoboščine za mk vojne viefnike. Dunaj, 30. aprila. (Kor. urad.) Vojno ministrstvo razglaša: Mirovni sklep z Rusijo in Ukrajino bo imel po možnosti tozadevnih podrobnih dogovorov z vladama navedenih držav za posledico izmenjavo vojnih vjetnikov. Velike mase vojnih vjetnikov, ki se moraio izmenjati, kakor tuđi obstoječe transportne težkoče bodo izmenjavo zavlekle. Vojni vjetniki iz Rusije bodo radi tega morali ostati Še dalje časa v monarhiji. Dotične določbe haaške konvencije ne poznalo ni-kake izpustitve vojnih vjetnikov, predno se jih posije domov; tuđi je prosto gibanje skoro jednega milijona vjetih vojakov iz držav, ki sta bili do nedavnega časa z Av-stro - Ogrsko v vojnem stanju, iz razumljivih vzrokov nedopustno. Bilo Je radi tega potrebno, vstvariti prehodno stanje, ki bo ruskim vojnim vjetnikom omogočilo, da bodo lahko prestali omenjeno neizpremen-ljivo zavlačenje izmenjave", in jim nuditi življenjske pogoje, ki imajo dokler ne od-idejo, vzdrževati njihovo veselje do dela. Za načelo velja, da se imajo ruski vojni vjetniki slejkoprej pokoriti vojaškim zakonom in ukrepom in da pravica do hrane vsebuje delovno dolžnost Vojaški red In gospodarsko vojno stanje ne dovoljujeta nikakega prostega gibanja. Po drugi strani se imajo delovni pogoji ruskih vjetnikov, ki nišo zaposleni v vojaških obratih vseh vrst prilagoditi pogojem prostih civilnih delavcev. Vojni vjetniki dobivajo od 1» maja dalje plačilo, običajno v kraju za dotično delo, od katerega sme delodajalec odbiti prehranjevalne stroške. Določitev večine plačila in prehranjevalnlh stroškov ni prepuščena volji delodajalca, marveč jo določi oblast Za minimalno dnino 1 krone v poljedelstvu in glede na manj ugoden pre-hranjevaln: položaj za dnino 2 kron v vseh drugih obratih je poskrbljeno. Akordna plačila in premije se znova priporočajo za ruske vjernike vsem delodaialcem Iz gospodarskih vzrokov. Denarne svote, katere smeio dobiti vjetniki kot plačilo za delo ali v gotovini po pošti, so bile zviSane, da bo depozitni obračun povodom odhoda vojnih vjetnikov priprostejši. Vojnim vjetnikom po deželi je pripoznana nekoliko razsirjona prostost ali glede na potrebni vojašTd red je tuđi ta omejena. Za zaključene večje kraje z njihovimi tako različnimi življenj-skimi in prometnimi pogoji se je morala določitev svoboščin prepustiti krajevnim vojaškim oblasrim. Za trajanje delovnega Časa kakor tuđi za normiranje odmorov v delu In brezdelovnih dni so merodajne do-ločbe, ki veljajo za proste delavce iste kategorije v Istem kraju. Vpis ruskih vjetnJ-kov v bolniško zavarovanje In protf nezgo-dam je nemogoč iz razumljivih vzrokov in bi ostal tuđi glede avstro - ogrskih vjetnikov v Rusiji brez korrelata. Nasproti temu pa se imajo obrtni varsrveni predpisi za proste delavce vporabljati tuđi za vjetnfke. Posebne Želje posameznih ruskih vjetnikov na primer prošnje za dovoljenje, da smejo ostati v Avstro - Ogrsld, prošnje za ženi-tev itd^ se imajo reševati individualno. Vse dotične prošnje more ruski vjetnik predložiti svoji prvi predstojniški vojaSki oblasti Delodajalec je obvezan, sprejemati In od-dajati dalje take prošnje, bodisi ustmeno izrečene ali napisane. Stališče armadne oprave glede postopanja delodajalcev z vojnim! vjetniki ne potrebuje nikalse revizije. Ako se delodajalec ne drži sprejetih obveznosti, ako krati predpisano plačilo in prehrano, ako si lasti pravice, kl mu ne pritečejo, in ako bi poskusil vjernike izko-riščati, bo za vsak naznanjeni slučaj kaz-novan, ker bi se to smatralo kot nedostojno za ugled države in armade in za gospodarsko škodljiv Za vjernike v tabori-Ščih, v vojaško organiziranih obratih in v območju armade obstoje posebni predpisi, kakršnim so podvrženi tuđi lastni vojakl napram lastnemu prebivalstvu. Nadalnje podrobne določbe so brez javnega uiteresa, — Tuđi vjeti oficirji se smejo prosto gibati v določenem rajonu brez vojaškega spremstva, V spremstvu lastnih oficirjev se dajejo vjetim ruskim oficirjem še nadalnje svoboščine, za katerih odmero so merodajne lokalne razmere. Krajevno pristojne vojaške oblasti imajo pravico v -siu-čajih oziroma za nekaj časa omejiti nove dovoljene olajšave. Istotako bi se morale prejšnje določbe po rajonih ali generalno zopet uvesti ako bi dali vjeti Rusi z ne-rednim zadržanjem povod za *o ali ako bi to velevalo sovraino postojanje z avstro-ogrskimi vjetniki v Rusiji. Zbog vedno iz-kazane previdnosti in humanega mišljenja našega preblvalstva se srne zanesljlvo pričakovati, da se opustijo neprijazna dejanja proti vjetim Rusom. Po drugi strani pa se ne sme prezreti, da v mnogih slučajih neugodni položaj naših vjetnikov v Rusiji opravlčuje nekako rezerviranost oziroma Jo ukazuje. Elementarno samospoštovanje in spomin na tisoče vrlih vojakov, ki so pogl-nili v Rusiji v bedl, čeprav vjeti Rusi ▼ Avstro - Ogrski «a to nišo odgovorni, morata zadržati vsako preveč prijateljsko občevanje. Da se računa na razumno sodelo-vanje prebivalstva z naznanilom na prl-stojnem mestu v vseh onih slučajih, v ka-terih bi ruski vjetniki zlorabili svojo raz-Slrjeno prostost v škodo države, armad' ali opravičenih posameznih interesov, n^ | potrebuje utemeljevanja. Potreba Javne? j pojasnila o dotičnih vprašanjlh je ntetne i IJcna v njihovi važnosti za vojno frigrftf"'- 100. Stev.__________________________________________________.SLOVENSKI NAROO% ane 3. maja 191S.______________________________________________________ Stran 3. stvo In za naše odnošaje napram Rusi)! In Ukrajini, končno v ozki zvezi z odredbami v varstvo lastnih vojnih vjctnikov v RusIjL Mi iZ Mutili i&\. Osrednii odbor za vrnitev bcsuncev in obnovo Primorja, Dunaj, 1„ Bankgasse 2, namenoma večkrat označi svoj naslov, ker naši vojaki in begunci premnogokrat rabiio vsemogoče naslove n. pr. Lrlaubarski odbor, obnovitveni urađ, Inžcnirbiro, Vojno ministrstvo, Hern (ali Gern) Dunaj I. Bank-gaze 2 (tuđi Bangase, Rangasse) k. k. Flichtlingszentrale, k. k. Repatrirunga, \Vol-Icbliche Baugeselšaft, slavno uredništvo besuncev itd., itd. Naši begunci in vojaki pišejo navadno dolga pisma, — a potrebnih podatkov ne. Zato naj se nihče n# čudi, ako pi?e brezuspešno. En zgled: Naslov: An Leblihe Sekretariat des Gorz Landeshilf-verein vom Roten Kreiz, z. Z. Wien I. Bansase 2. — Besedilo: An Lobliche Komision der Gorz des Gorzer Pflichtlings Sekretariat Kesttate mir den Hoflilikt Er-suche viegem monen man zu einen Bitten zu merere Wehentlihe Urlaub zu Bean-bauen zn Hausse er hat seit Italiemschen Kriegsausbruch nach keinen Urlaub ker-habt bltte meglikst meine bitte zu gut zu Bringen und AushGlfen. Zdaj naj »Osrednji odbor« spravi domov tega moža! — Pišite tore! vedno le: Osrednji odbor, Dunaj (Wien) !„ Bankg-asse 2. V dopisih opustite sleherno nepotrebno pripovedovanje in zdi-hovanje ter naoišite čisto kratko, kaj želite. Napišite pa točno vselej vse o s e b n e podatke. To velja gotovo tuđi za druge po-dcbne urade in pisarne. 1. dan majnika na froatL Slovenski fantje in možje od 97. pešpolka pošiljajo iskrene pozdrave vsem slovenskim dekle-tom in ženam: Narednik Cepar Josip, četo-vodje Barčica Anton, Romar Lino. Krava-nja Jožef, kuharja: Ig. Kovačič in 'ožef Antih, sluga Rus Amon, pešci: Roiih Silve-»ter, Saksida Jožef. Peric Karei. Valertin-čič J !ef. Skok Ludvik, Bučič Jožef. Zbo-I ' "~n. Sosič Mate. VeHkonja Floriinn, E jožef, Manireda Ivan, Bavdaž Ivan, Gorjtip AlojziJ, Stopar Jožef, Ivančič Aloj-tX '-- rfsar Črnšsoj Karei. ■irl ie v Tolminu £. Anton Černi-g kr. cestni mojster. N. v m. p.! žke prefcranjevalne razmere v Trstu so združile vse stranke in vse sloje za ir --'- odprTioč proti naraščaiočemu potr ^ju. Deoutacija pred kratkim povo-d ? v gleđališču Fenice izvo-U eca odbora, obstojeća Iz P* :va fđrž. po«L Olive. ces. svet. Lc .:. ,.„a Brjnnerja. dr. Puecherja rn dr. Wilfana) in članov barona Alborija, Chius-sfja, dr. Rabla. Tafta in Visintinija, ki se Hm je pridružil tuđi drž. posl. d*\ Rvbaf. je prišla dne 29. aprila v smislu sklepa k na-mestniku baronu Fries - Skene, da mu predloži spomenico o željan preb:valstva dede preskrbovanja mesta z živitt. N*a-mestnfk Je med drugim r.asdašal. da so bili ravno v zađn'em čavj dovozi t^o nezado-voHfvt tako da je bilo le z največiimi napori mogoče doseči neobhodno potrebni mi-n'TTTUTTi živi!, posebno maščrsb in zirletin. Nametnik bo še enkrat nujno posred.*.val pri m'-^strskem iređsedniku in pređsednf-Iru urad a za lindsko prehrano, ći se bo ap^Steval fzredno težavni položaf Trst? in J presVrboval redno vsaj z naJpotrr^nej^imi I fivilf. Vsled Izredno teža\T!esra aproviza-djsVe^a nninfaia se bo uporabilo cđ vlad-ne^i kredita za Primorsko milifon kron za o?t'*anfe pre^krbe živil. Svota hn fzrnčena T 4- ^- -ho aprovizacijski !'omisiii v Trs^. VtiJI se Je iz ruskeea vjetiistva L'.i-n?n Ore!. ĐraocrSč^k 2. ^or?^e^ra strci-; ega polka. Ore! je bil vjet dne 9. avsu-»ta 1917 tefko ranjen v RomimiM. Ogfa?n se fe !▼ Tt^H^e ^^. ViVnr Leban iz Gorice, znani Dnslovodja tvrdVa Korennve v Gosooski ulici in pozneiSi vodia hotela »Jel^n«, tvći v časn italfiansV« oknpaciie v gnri^Vem mestu. T^eban se ra-iiaja v krafu Av«*r«a - Ca^erta hV.z'i Ventila. Svojemu prijatelju v LjuMjnni viš?. da se ma «:odl dobro, da mtt niče^ar ne manf-!:a in da štampe v »aVo T?jv viP Preri*? nie-flrovei?a poročtla je rioslal »OeTrcfrf.aTnCT Zentr^Hach^-e'^e - Borea-i. An^k'Tnft^te'le '■nr Vr'^T^^^fantene, Abt. Lrt PvrM. !^ 3rand«tatte 9.« n^iTffifa vina ▼ fešfcem VIlm«. Va f»a*o r ico o dra^fnn vina v la^kem V?d-ma nam p^ročajn od tarn. đa ni re«. da Je vino v !aš"kem V?dmu po 12 kron, marveč po 15 Vtou !n Je t>rav tb nič. Umri Te v Brerovici v f^trf zo*v. Fr. Vitovec. rr^ovec in iv^-^tnf^. V Trstu fe aP»Hi jrn^na Vincenca B n 1 ^. Kdor N kaf vcdei o To^itra Gersf<-!etn ?« BobcnfnS^, s+Ttrem 19 let. H fe ^rn'ii trn Tt. dom. nollrn fn ^ pfca| ia?Tf fe^errf «e \r Vfa^njfrshe fifl^r^ife. r?af stjf*n>& An.fmv. '•ta v TJuVjnnt P^TfafrsVa cesta 54. ;a «-e oferaCa do fta$th vfermkov. Vi t pa od aprila 1916 nic ve€ ni nfsal. Kdor kaj v#» o nlem. nai srioro^i na rt%s!ov Tvan Afažgron. četovodia 7. iovekegra^ bataljona, telefonist — Preiikrta z obleko. Dunaj. 2. OMrfa Vojno sroepodarska kom i si f a pe fe r>#»rala danes z rprs^aniVrB fflede ->hleke. Zafftor>nik rre-o vinske fra mini-*trstva sekrii>ki «vetnik dr. bi. Blelka fe nodal elede preskrr»e lftidstva z obleVo porobilo o naredbah. ki iih ie t-.nTo v tem ozirn treovinsko ministr- i * o. prf ?emur ie orneniL da ie finalno i mini^fTPtvo zfldovolino nrevzeri pod ^oto\imi Dosroii za potrebne kredite dr- 1 iaroo parancijo. • . -- CMdaia koviii. Oni, ki moraio ▼ smislu od-i. IV. in V. razglasa tukaiš-pieera inairisirata z dne 6. aprila 1918 š,tev. 8384 oddati kovine (to so oni, pri katerih se ie oglasila prevzemna komi-siia, kaker tuđi vse druge stranke) se opozariajc da se moraio v razglasu navedeni predmeti izročiti brezpoeoino do 7. mela t. 1. prevzemni komisiii v mestni hi^i erednii vhod na dvorišru. — Liqđ«»ko$o]«ke vesti. Sur»lentinia Alo.iz;ja ^ i d m a r je imenovana za provizor no učiteliieo v Kadečah, Sta-nislava . i e š e k ie naineleena za eup-lentinio ' Litiji, Katarina K o š i š a za suplentiro v Nevliah, Anioniia Ba-t i č za « Plenunjo v V'el Lasčan in .\la-riia Ru • a r za suplentinjo na Viču pri L.iubljar — Fođelitev naslova »ravnatelja. Naučni mir >ier je podelil nadućiteljema Iv, J e s 1 i £ -J in Josipu Cepudru v Ljubljani na* ov ravnatelja. — Za semiakobsko napredno knj|ižni<'> ^o v eostilni z. Kavčiča na Pri vozi na rredlog {rostiinicariev praz-novalci L maia zbrali TS K 60 v. Pripo-roeaino ip narodno sostilno vsem za-vednim Slovencem, g. Kavčiču pa, ki s tako vremo tolikrat skrbi za izobrazbo ljudstv.-.. najlep^a zahvala. — Informacije pri treovski in obrt- j niski z>orniei. Interesenije dobe pri tr- j Novski in obrtnički zbornici v Ljublja- j ni pojt-niia: o ministrski odredbi z dne j 23. aprila 1918, drž. zak. št. 149 glede j p r i i i v e strojev m koilov; o ministr-ski očieđbi z dne 23. aprila 1918, drž. zak. i- 150, ^lede p r o m e t a s stroji in ko:i; o carinski odpravi izvozneera blaga za Ukrajino: o prihodnjosti bol-gsLT&k sa, trsca; o možnosti izvoza kakove* aih in naerizdnih predmetov na Norv*:**ko: o rošmem prometu z avstrii-skirai in osT.>kimi državliani y Odesi, Kijevj. in Zmerinki. Informacije ie le pri kraj^ih poročilib moći dati tuđi pismene — Oboni zbor doželne skupine r. kr. 'oStarjev in posmih odpravnikov obojtsa spola za Kranirko in Primorsko, se vrši, dne 12. mainika t. L ob 3. uri opolcine v hotelu >Ilirija« v Ljub-Ijan. Za slučaj nesklepčnosti ob ozna-čencai času se zborovanje prične uro pozieie ob vsaki urleležbi. Običajni dne ni red.ter poročilo načelstva osred-nie:a odbora na Dun^ju, poroOa pred-sed ik gros^od Schacinjrer. Tovariši! Vsf-i nai se odzove našemu vabilu. — O& OT. — Seznam vojnopostnih nradov tn etar^ib poštnih urauov s Številr.o pripuTče-nih < prometu blagevnih vzcrcev: 2. 3. 4, II, 39, 51, 55, 95, 115. 136, 133, 142, 150, \fu 163, 172, 176, 17S. 180, 1S5, 18S, 192, 19r 195, 196, 197. 193, 203. 209, 211, 218, 23 22 i. 230. 232. 2?8. 239. 240, 243, 244, 2 45 247, 249. 250, 252. 255. 256. 258, 259. 25 262, 263. 2o4, 272, 276, 277, 279, 2 0, 2S\ 2*4, 2*5. 288, 2?«?. 293. -95, 295, 297, 2%, 307, 318. 324, 3-,2. 335, 337, 33* 340, 34?, 346, 347, 34*. 354, 35*. 357, 360, 361, 3«\ 359, 372, 374. 376. 377, 379. 3M. 3*2, 3*\ 385, 3S6, 393, 391. 3"2 393, 394, 401, 4f5, 406, 407, 409, 411, 412, 414. 420, 421, 424, 426, 431, 432. 434, 437. 439, 440. 441, 4^2, 444. 4-«\ -!49. -!-51. 452. 454, 4n6. -457, 158, 45), 460, 462, 463, 464. 455. 466, 467. 469, 4"2. 475, 479. 481. 4£2, 4*3. 485. 4«6, 4^7, 4*«?. 492, 5*0. 510, 51.?. 515. 516. 517. 519. 5l-\ 521. 522. 523. 524 529, 530. 531, 532, 5:4. 539, 541. 542. 543, 547, 54S, 549, 552, 5:3. 554. 557, 564. 600. f*'. 608. tih 612, 63, 622, 6?3, 627. 631, 632. 636. 640, 644. 6^5. 646 ter mornarički vojncpoštr»i urad Pul?. — Razrtnšlljanje bla^ovnih vzorccv te tuđi dovrijc-rio ra vo^noroštne oziroma eraprie po.^tne 5tcvi1ke s prisiavkom n. pr. r rimsko dođstno ?teT."Iko ali črko k,?kor -voTTiopošrni n'-ađ BrTII- ali »vo?nor>o'tTif rrid 144 a» itd.. ako ie dotična voinopošt-ri (etapna po'tna^ š+evi1ka hrez pristavka '*nrej ^lavra ?tevilka) gla^on tcčrre 1 zro--ai dopti?čena k rrorrretTi blagO'Tiih PoroČil «e le cr France M i t f p r e e-'er, n^ređmlc 17. pr>. v Judprhnreni. lan 7nan? narodr^ rodbine v &}«ki z t^'t. Fr.*»niiro rj nbi ^° vo iz dobro ^'Zr.anp ncTodvoz^'^rl^e rodbinr v Rih^mboT-].:!! T,a OorI5kpm Bilo sre/hio! Iz Domžal nam nišeio: Silno =;!nbo "^a naš Cthe^ - Tirole^ Lad.=t?itt^r. ^-al si ie. r\i mii bodo piov^ri-ki JpjRvci na 1. mni* tovarno razdei^li. 5el ie k oT^Tiremn Prlavsr=t\Ti ter 7a- htevel za Nemre v Dom^alnb o^ornže- t - - --+vo k prvemn m^in O-. okrninp- : .varrj je morala HH nemsta ckrn zelo do^rr>f?o5]a, kn"»fi nptri^srol ne zelii fir. "L'.dststteria ns-rr-T-nost siininn. 1. maia «o prikorakili v T)nmZz}<* orr>?- nik\ i>od r>'--<• ■**-'-.-.t» rtDlitiopptr.T Vom> 5ari?». da 7 - f">m in o=tro nn- 5ko r*a.ctor ',*; ?]nv^r=;VTm nnntnr- iem. Gosped-i se io zmotila hndo. Xpid- ri po pir*»r vse sforili. dr? bi na£f» notr- ,.r,.T-:_^ i.-. -. .. ^ -**iTiTi. r»a sf> lim n! r■ " ■ ' zrr.^niT np 7» ni**, ne za orožnike. Zni-'-ilno p.-t if>. dr ==o 9* prvf»T^ naia tako hrtdo bali N*šp i nbosre dplr^vk«? ne dobno niti toliko d*» hi mode od hor-- —--Jn £fveti. Pri T.adstatterfa tr« ' ^^rr^i. Xikdo §• m t« rfizmerp n^ ~ ' *"'*' poVii-eaziA ©bla-t ?e ne vavt; ' ^- x-:: vr>rr;?.a-la. kako ie to. dn Tfioraio nn^i lindi« stradati naprei ir J- ~—:o r^m'lci r»od-fetniki netnjniiri tati na tern. da »teveitska PAra n^ /r^Inži niti krai-carfa v«6. ni»et> #e niim 7?fa^i dainAi oi velilcib doS'^ko-^ k' iih irnilo. T~mri if v S*»l"ih pri Škofii T^oTci sr. Frar^ T a v ? « r, pose?tnik in trsro-vec. V. v m. p.! T>ni«tvo za otro«ko vnr^tvo in ml«-din^'co <*krf» v Sifiar^kcm "or'npni #»krfi-im. Ob^rti zbor <*e ^TŠi. dr>*> 9 maia ob Kll. uri dnnoJdne v sobi ^t 1*>: c. kr. okraine Fodn^i** v Smarii. C& M obpr*1 zVor do § 12. društvenih pravi 1 ne bil sklepan, vrši pe t>o! nre pozn^ie ne oziraie se na število ndeležnikoT-, Dnevni red: Pororilo drnštveneera odbora o d*»Tovar>m le\iarburger Zeitune:< fira ie slavila kot velikesra nemškeca moža in imenovala njegova volila zanimiva in originalna. Škoda, da ni navedla nobene^a prime-ra. Originalno ie na primer >ienhardto-vo volilo obč. predstoiniku sosedne ob-čine Jožefu Paskolo, rojjenerau Italiia-nu. sedai pa velikemu kričaču in voditelju nemškutarije ob jezikovni meii. Nemu renesatu je volil Memliart svojo noono posodo z vsebino vred in 5 K za nabavo znane knjižice o do.stojnem ve-donju >Kni^^e, Umecan^ mit Men-schen«. Pokojnik ie določil, naj oporoko preči ta pred zora.mmi pogrehei pri ^ed-mini odposlanec okrainega šodišča. Mttrbiireerca ie poročala. da ie to storil nek nadoficijrl Zanimivo je pri tein, Ux dorični eo^>pod ni prečital cole oporoke, kakor je želei zapustnik, ampak je zanioical nekatere znacilne odstavke. Voiila grospodu Paskolo tuđi ni preči-tal, da se ne bi zaineril temu gospodu, čo bi liudje zvedoli Monliardtovo mnt-nje o renegratih. Mislil si je pač: Men-haidt je mriev, Paskolo pa živ in vpii-ven mož. Brez kompromisov ne gre, tuđi će so Xf*mH .sami med seboj. Iz goriijeradgonskcga okraja nam pi-j Sejo: Za čaše, ko bodo izpoinjene zahteve | jugoslovanske deklaracije, si zapomnite, j prebivalci našega okraja, dva »junaka«: j nadučitelja kapelskega, ki je zavrnil neko } gospodično, ko je pobirala prispevke za slovensko solo v Mariboru, češ, da ne da nič v take svrhe ker noče, da drugi pijejo za njegov denar; in druge?a gostilničarla Horvata od Sv. .Turja ob Ščavnici, ker je pretepel svoji dve hčeri, ki sta pod-pisali izjavo za deklaracijo! Drzen vlom v Gradcu pri belem dnevu. Vćeraj opoldne se je izvr^il v Gradcu drzen vlom v trgovino z obleko »Habs-burgerhof* in sicer za časa, ko je bila trgovina zaprta. Tat je pobral, kar je dobil denarja v blaeajni, iz prvega nadstropja pa je vzel nekaj sukna. Iz Ptrsja. Krvav pretep povodom rokviriranja v občini Formin. ki t je imel za po.= lediro smrt znanejja Wie-derwohla od okraJDeera prlavarstva v Ptuju. se bo obravnav.il pri prihodniera ziF^d.irn'n maribor?kes:a porornecra so-di^'a v nrvera t^dnu me^eca juni ja. Ob-to;Vnih ie per zaredi hudodeistva vstaje ($ 63. kaz. znk.) in nboia (§ 140 knz. 7n3:.) in siorr Alojzija Muršic, Marija ^uran. A. Zn runda, Apoloniia Horvat in Arttoniia Mib^. Odniev sraškfh demonstracii pred sodiSčctn. Dne 1. maja je bilo pred okraj-nirn sodiščem Gradcu več razprav, ki so se bavile z dofcodki drte/26. marca. Obtoženi <;o bili mhdr}«tni porrmžni delavci in dc-lavke Polakove tovarne za čevlje radi tat-vine in udeležbe tatvine. Izpovedali so, da so jih starejši z ^rožnjami prisilili, dn se rroraio udeležiti demonstracij. Sodrik iih je on^cdil np zapor treh do petih ćv\, katc-reea so že prestali s preiskovalnim 7a-porom. Iz St. Pflvia pri Preboldti nam po-roč"io: Jun.iske samrti ie pnd^l v cve^u pvoie moš-ke dobe. Ftar se le 35 let tu-kn^^nii r>o=:e?rnik, lesotržee. obrinski odi^omik itd. er. Anton V a s 1 e . dne 25. oktobra 1. L pri krnju Selo na laški fronti. Zapuslil ie lepo ureieno po?e-Ftvo ter mlado vđovo s trpmi otrociči. P^koini ie bil =vak šenrpavel^kesra npdučiteli^ Pecari a. Nai mn bo lnhka faia ^emTiico. Prizadeti rodbini naše soželie! Umr! ie v Si^-ku vsTeđ bolezni, pndob-ljene na boiišču, fntr. Vladimir Maravić, sin KlavnecM urednika zac:rebskih »Novosti« /Mara vica. Kino Ideal. Snoređ za dane?, pe-tek. 3. maia. NapetozaniTniv detektivki pu=»!o!ov.«!ki film v 5. de^rtlih: >^Za nii-liion<^. V crlnvni vloci Hnrrv Piel in Fsfer Csrena, nn idi vrte jšr* i£rrr>ika Nemčiie. Polee te^a še brrka - enode-ianl:a: »Joahim se navaia plaeevnti <*avke* ter nainoveiše ve?ti z boiiš<*. Snored F-e predvnia do ponedelikri f>. maia ter za mladino ni primeren. Predstavo od 4. ure dalje, zadnja ob -?9. zvefer ? snremljevanjem grledališke prodao TCino Td^iV OpeiRfn! One 29. aprila ie izerubila neka revna oseba r^čno torbico na glav-rem knlnđvom v Ljubljani, nri izhodu, pri-?cd?i z crorerifckecra vlaka. V?ebina v njej te bili 4R0 kron de^aria. klinč in rokavice. Dotična ženska, ki ie pobrala torbfco in Jo izrnčila potem ncVemti rn^^kernn. je znana — prosi se Jo zntn, da ?o ođda ra c. kr. polfcIH v Lirbljani. dru?2Če se bo proti rnei sodnit^Vo nostopnfo. 2090 IzsnMfena ie bila dne t. maja v ?^n-^Hini r.T) Malar^^^kn rrtčr»a torbfca iz roč-nera del". Odda ni] se zooet v jfostflni. H^r fo fe dot'čr«a nseba odrtesla. Trrohifenf «=ta bili v?crai nnr>^Tdn'-' v mesru dvp fitr'iri v fi1e+ - delv.. Oddn*:ta r»3i ^e pmti naz-adi v na^cm t:rtrr;\'ni?t\*tv Pnročnl nr«tan Je IrrnbfTa neVa crn-«T>a vče^aj rt^poTdne od Sn<">dr«?e ^KV«* dn Ko«?z. Prosi, nai jja natditelt ndd^ ali ra Oppkar*ld cestf ?t. 26. ali na policip'. DoN na?r?dn. 4- Nakazovnrijc moke trgovcem. Trsrovc^m i^c bode nakaz^vala mokn v T^r.nede1'?^" dne 6. t. m. ob 9. uri v mestni posvefovriniđ. 4- Mo«o na zelene izkaznlcc B §t. 1 r!n !2f?^ ^tr-rVr? z zeleriimi izkaznicami H st. 1 do 1200 dobe meso po zni?am certi v cerkvj sv. Jožef a v soho to dne 4. t. m. ronoidne. Dr>!o?en je ta!e red: od 1. do po! 2. St. 1 do l?0. od noT 2. do 2 st. 121 rio 240. od 2. do riol 3. ] 5. St. 721 do *40. od po] 5. do 5, st. 4S1 do 960. od 5. do po! 6. St. 961 do 1080. od pol 6 do 6. St. St. 10*1 do 1200. -1- Me*o •?? zelene 5zkazn?ce B §t. 120! do konca. Stranke z zelenimi iz-kazriicamf B «t. 1201 ćo konca dobe meso no zn i/? ni ceni na Polianski cesti št. 15. v sobnto dne 4. t. m. po^oTdne. Do-!očr>\ 4. do 4. St. 1*01 do 1070. ori * do ro1 5. St. 1°21 do 2040. od r>o1 5. do 5. St. 2041 do 2160. od 5. do nol 6 St. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. St 2281 do konca. ' f Revizija beUh izkaznlc za meso. Mestna aprovizacija je zaključila delno priglašanje za bele izkaznice za meso. Pri tem se je dognalo, da se je več strank priglasilo dvakrat. Poleg tega je par slučajev, ko je stranka prišla z napačno rdečo legitimacijo, krušno legitimacijo in se je na podlagi tega se-veda izstavila mesna karta. Ovadbe in nadaljno poizvedovanje pa je dokazalo, da je bila rdeča legitimacija, kakor tuđi krušna legitimacija z goljuajo pridobljena. Ker je zdaj toliko dvojnih izkaznic za meso med občinstvom, da mestni aprovizaciji nakazana množina mesa daleč presesa porabo občine Ljubljane in je naravno radi tega ob-činstvo priz?adeto, ker se mu mora od-dajati manjka množina mesa, je skle-nila mestna aprovizacija, najstrožje postopati v vseh slučaji'i, kjer se je do zdaj dognalo goljufijo. Opozarjamo, da je bila pretečeni mesec neka stranka radi ponarejene krušne izkaznice kaz-novana pri sodišču na mesec dni. Isto-tako se bo postopalo proti vsem navedenim slučajem. Zato je v interesu strank samih, ki so si prilastile dve iz-kaznici za meso (bodisi pri mesarju, bodisi v ubožni akciji), da se same zjdase in se jim v tem slučaju spre-gleda nepošteno ravnanje. Ves prihod-nji teden je strankam za to na razpo-lago. Po tem roku pa se bo proti vsem brezobzirno postopalo. — Na številno povpraševanje za sprejem v ubožno akcijo odgovariamo, da se novih pri-glasov absolutno več ne sprejme. Ker se pričr.e revizija vse ubožne akcije, knkor tuđi mesnih izkaznic, naznanja mestna apro\izacija, da bodo odslej uradne ure za ubožno akcijo, za pri-glavanje za mesne izkaznice, kakor tndi zn mlečne izknznlce, fzključno le od 8. do 12. dopoldne. Popoldanske uradne ure bodo odslej naprej name-niene le revizijskemu in notranjemu pi-scirniškern^ delu. t 10 dkg !?!esa na ossbo. Ker je preiela mestna aprovizaciia malo k!a\Tie -živine, ne moreio oddajati ne mesarji. ne ubožna akcija po 15 dk^ mesn na osebo. temveč bodo prejele stranke v soboto povsod Ie po 10 dkg mesa n o^ebo. t Tefečfe meso za težko bolne, ki leže. T?sti bolniki, ki leže in so bili pri-javlieri do petka 3. maja v mestni aprovizaciji, prejmejo telečje meso v soboto, dne 4. maia dopoldne od 7. do 8. Tire na Pnljanski cesti št. 15. S seboj na] prinesejo tište izkaznice, na katere prejemajo sploh meso. — Inozemsko meso. Mestna apro-vizncija bo prodaia-a inozemsko meso v soboto dne 4. t. m. in v ponedeljek dne 6. t. m. v cerkvi sv. Jožefa, vselej od 7. do 9. ure donoldne. Cena prvo-vrstnecra mesa je za kilogram 20, cena drusrovrstnesra rnesa 14 kron. — Jesprenj in kaša na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmeio ješprenj in kašo v ponede-liek dne 6. t. m. in torek dne 7. t. m. pri Muhleisnu na Dunaiski cesti. Določen je tale red: V ponedeliek dne 6. t. m. dopo!dno od 8. do 9. št. 1 ćo 200. od 9. do 10. st. 201 do 400. od 10. do 11. št. 401 do 600. popolćne od 2. do 3. št. 601 do 800. od 3. do 4. št. 80! do 1000, od A. 60 5. št. 1001 do 1200. V torek ćne 7. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1201 do M00. od 9. do 10. št. 1401 do 1600, od 10. do U. št. 1601 do 1800. ronoldne od 2. čo 3. št ISni do 2000. od 3. do 4. št. 2001 do 2200, od 4. do 5. št. 2201 do konca. Vsaka oseba dobi 30 dkT ie^pre-rfa in 30 čkz kaše. kar stane skupaj 30 vinarjev. 4- Ješprenj \n Vaš? za T. fn U. nrađ-niško skupino. Stranke z izkaznicami I. in II. nradniške skupine prejmejo je-šprcnj in kašo v soboto dne 4. t. m. do-roldne pri Miihleisrui na Dunaiski cesti. Določen je t^le red: I. uradniška skupina od 8. do 9. št. 1 do 230. od 9. do 10. št. 231 do konca. II. nradniška skupina od 10. do 11. ure. Vsaka oseba dobi 30 dk£ fešprenja in 30 dker kaše, skupaj 60 dkr. kar stane 30 vinarjev. -f- Zavodi, ki ta mesec še nišo do-hili kavi ne mešanice. naj se zglase v mestni T-osvetovalnici. ~- Peirote? za obrtnike v II. okrali! se dobi pri g. Severju, Sv. Jakoba trg (pri mostu). - Petrole? za samce v U. okrafu se dobi pri sa:. Fabianu. Frančevo na-brežie (ne pri sr. Drzaiu. Ulica na Grad). -U Gnjila ?aica iz Ukraiino. Iz ITcra-jine borno baie dobili več sto milnonov jajec. Upamo pa. da ne bodo taka kakor pri prvi pošiliatvi, o kateri poroča *Reichspost" sledeče: »Predvčeraj-šniim je poslala »avstriiska družba za nrtkn^ ip.iec* večie število iajec na Du-r?ai. 2aTibog je bil velik del tega blaga pokvanen. Jaica so bila več časa na dežjri m so se tako pokvarila. Poleg tega na ima blago tndi precej star datum. — Tako je. če mknpuie blago država in židovske centra!e. Nepobolfšljiva. 321etna Prančiška Kos iz Ponovičev Je bila že večkrat kaznovana in se Ie nahajala tuđi že v prisilni delavnl-ci. Te dni je zopet stala pred sodiščem, ker Je dne 31. jamiarja t. 1. ukradla nekemu vojaku 100 kron. Ukradla ie tuđi v Rožni dolini Francu Stanicu neka] drasocenosti in nekaj petroleja. Obsojena ie na 2 leti težke ječe, ootem jo oddafo v prisilno delavnico. Radi tatvine je bila oozvana pred so-dišče 401etna Katarina Žavli iz Glogovice že 21krat predkaznovana. Obsojena je na 15 mesecev težke Ječe. Lfnbosuninost. Barbara Pogačar Iz Je-senfc ie bila Ijubosumna na FranČiško Otri-novo. Ko Io je srečala s svojim možem. je vzkfpela leza v njej. pridrla je pozneje v stanovanje Otrinove in Jo tsm z nožem dvakrat sunila v levo roko nad komolcem. Po-gačarjeva ie radi te poškođbe obsojena na tii Mm Jote. * Prosveta. Svečana proslava stofirođošnjiee rodienia našeer velikos: pesnika Petra Preradovića, obaviti će se u Beču 1* p o-nedelak dne 13. maia 1918. u sred-noj dvorani beckosr Konzerthausa III. Lothringerstrasse Nr. 20. Raspored: 1. Pozdravni govor predsednika odbora. 2. Preradović kao pesnik —• Dr. Tresić - Pavičić. 3. Sevčik: Holka modrooka — za gusle i glasovir — Milan Jovanović i Mira Malančec. 4. a) Jelica. b) Primorska pjesmica (Navrh neba), c) Kad? Prerado viceve pesme uglazbio B. Ber-sa, peva Martina Blažeković. — Odmor. 5. Preradovićevo kulturno deloranie — Prof. Spinčić. 6. Petar Preradović: Oda» recituje Božidar Ribić. 7. Cajkovski: Ariia iz Onjesrina, peva dvorski operni pevač Julije Betetto. 8. a) A. Suk: Legenda, b) Rahmaninov: Humoreska, virtuoz na glasoviru Ante Trost. 9. a) Iv. Za je: Treća mletačka elegija. b) B. Bersa: Crni dan od Preradovića, operni pevač Marko Vušković. 10. B. Bersa: Zora Duca od Preradovića, peva zbor. na glasoviru prati Mira Malančec. — Početak tačno u 6H sati na večer. Odbor: Začasni predsednik: Sveučilišni prof. Dr. Vatroslav vitez Jagić, dvorski savetnik, član gospodske kuće itd. itd. Predsednik: Dr. Anton Koro-šec. zastupnik na car. veću. — Dobro« volini prinosi primaju se sa zahvali-nošću (eventualno poštom na skladatelja Benito Bersa, Wien V. Mar*ar#^ thenstrasse 47 9). Ćist prihod bit će na-menien delom za Krekov spomenik a delom za siročad naših krajeva. — B u-d ući, daje odboru nemoguće zbog pomanjkanja adresa odaslati poziv primili nisu daseštopre pismeno obrate na ?._Božiđara Ribića, cand. ing. \\ ien V. Ramperstorf f er-ss t r a s s e 14 22. Sozne stani • * Prava sreča, ako bi bil deček. 2a- nirniv je običaj Kitajcev, kaka imena da-jejo novorojenčkom. Na prlmer: Noč, Zora, Dan, Poldne, Večer, Mrak itd. po času, v katerem se ie dete rodilo. Druga Imena so številke, na primer 76, 85f 98 itd. po letih starih očetov in mater. Dajejo pa se tuđi taka imena Veter, Okno, Rokav, Oblak, Ključ, Obroč, Laket, Nos itd. Prav pogo-stoma pa se nahaja ime: Kalt-Se pri dete-tih ženskega spola, kar znači: Prava srečt bi bila, ako bi bil deček. * Osem železnišklb voz s petroleiem v or»nlu. Iz Budimpešte 30. aprila. Na postaji Karkasi so opazili ponoči, da I2 enega voza železniškega vlaka, ki je vozfl petro-lef, teče petrolei. Ko so dotični voe ođklo-piii, je prispel na postajo dunajski osebnf vlak. Vsled iskre iz lokomotive se je vna! petrolei in mahoma je bilo ozem vozov s petroleiem v ognju. 13 vozov osebnega vlaka je bilo ogroženih, tri osebe so zfforele, 16 je težko ranjenih. Izmed živine Je bflo; mos:nče resiti samo par komađov. 30 kofll' in 30 volov je zgorelo, 14 vozov Je popol-noma nničenih. , i Darila. Upra\mištvu naših listov so poslali: Za »oslepeie slovenske rofak© v Odi-lienheimu v Gradcu« Ivanka KlanjSček ts Ljubljane 10 K, in šolsko vodstvo v Vur«-bergu 50 K, nabrano ob prilfld Izđafe slađ-kornih kart med Vurberžarđ. Skm>aJ 60 K. Za »CIrfl - Metodovo družbo« Jugo-slovanski gostje v gostllnl Pleterski »Na Škarpi* v Celju 12 K, Anton RIjavec, rač. podčastnik pri stotnlJI strojnlli pnŠk It. 4/fc iz bojišča 202 K, nabral med tovarUi 17tega in 87tega pp. začasno oddeljeni ČeSkemu pp. št. 8, kot znak zaupanja Jugoslovanskeratf kluhu in nadzdravnik dr. AI. Bartl Iz bojišča 20 K, za revne otroke. SkupaJ 234 FC Za »ostepelesra starCka Dasarfna in ženo iz Hotfča pri Litili« Cllka bi Olga Hro-vat iz Kamne gorice 5 K. Za »Narodno giedallšSe« J. Leskovoc, pri čmov. polku 27. teh. stot. na boJIšSn 121 K 40 v, darovali na predlog g. MagoB-Ča, tovariši pri tem črnov. polku v Romtral-ji z željo, da bi jim sledilo še mnogo daro-valcev. ^ Srčna hvala! ':;• s Umri! so v Ljubljani: Dne 21. aprila: Jertca Kastelic, sht*-kinja. 28 let. Židovska ulica 6. Dne 22. aprila: Apolonlja Toraau, vdova cestarja, 82 let, Sv. Florjana ol. 27, Dne 24. aprila: Franja Kapelj, žena kočarja, 37 let, Radeckega cesta 9. Dne 25. aprila: Frančiška KoSenina, hči delavke, 9 let, na južnem kolodvoru. Dne 26. aprila: Ivan Lazar, sin po-sestnika, 17 let, Radeckega cesta 9. — VTa-dislav Salmič, sin vdove orožn. stražmoj-tra, 9 let. Radeckega cesta 9. — Ana Kol-mowitz, vdova železn. poduradnika, 69 let, Komenskega ulica 36. — Andrej Kezele, rfc-vident južne železnice, 34 let, Sv. Jerneja ulica 231. Dne 27. aprila: Frančiška Ferfila, vdova uradnega sluge, 71 let Dne 28. aprila: Ivan Zbogar, zasebnlk, 85 let. Radeckega cesta 9. Dne 29. aprHa: Josipina Jurak, žena posestnfka, 27 let, Sv. Petra cesta 25. V deželni bolnišnlci: Dne 18. aprila: Josfpina BucDi, ttM posestnika, 39 let. Dne 19. aprila: Avrelija Pflz, Žena tovara, upravitelja, 39 let. Dne 22. aprila: Ivana Kajzelj, zaseb-nica, 49 let. — Antonija Požar, hči krojača. 14 let. Dne 23. aprila: Tvana Lipužlč, bolniška streznica. 21 let. — Franc Barle, občinskf ubožec, 52 let Anton Trkov, blvSi krojač, 72 let tJSftfm ff?efffl!ft9ff. G. J. B. Camponelle 693. Vašega dopisa nismo prejeli ter Vam torej žal ne mo-remo ustreči. Izdaiatel) in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Ljutaina ia tisk »Nmrodp ttjljKpc* ^ Stran 4. _______________________________________________________ »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. maja 1»18.________________________________________________________100. Stev Sprejmeta se £*-$ dve đeklicl iz boljše družine. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. 2022 Hoško k©iš* prodao. Pcizve se: Sv. Petra cesta 75 (pritlićfe, levo). 2071 Starejšf zakonski par brez otrok fšče stanovanfe, 2 sofel za avgust. Ponudbe pod ,,&iir 2059" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. mm __ • 3 leta star, 11 pesti I^CSElI visok, z voz)m in •^^^»™# opremo se prnda. — Ogleda se pri V. Je-oćclk, Razna Boliaa 148 pri Lfnbli&ai. 2073 5D3F* Prodam ca I12 m3 ~V9 bukovu drva t^k. Poizve se na Sv. Petra cesti št 75 (prfiličlc). 207. >T Kupim ^SPS kakili 90—60 rabljenih in dobro ohrsa'erfh ptsttl&išklfe steiov. Cert/ene ponudbe pod: „Stoli 2102" na upravništvo »S'ove*. Nareda-. PreJcmovc slike prodaja !d ucHL'a m pritim poTittji Iv. Bonsg w Ljubljani. i^- Slnžklnja za vsa domača dela, ki zna tuđi dobro kuhati, zvesta, poštena in zanes-Ijiva, se sprejme v boljšo uradniško družino v mestecu na deželi Ponudbe pod -mamko „Stalnost X396M na upravo »Slovenskega Naroda«. Prszne vreće vsake vrsie in suhe sobe kupujo većino in v vsaki množini ter p'ačuie po najviši-h dnevnih cenah trgovska firma i. Kuilan, Kranj, Cor. Isto-tam se spreime trgoirski uienec SFiiiiiia 7 ve*letno prakso, vešča slovenskega in nemškega lezika ter strojepisja. ~ Natančne pisrrcne p.muube s sliko na tvrdko 204 S Peter Kovina & Co., v L;ubl(ani., -____________ t fTaiivala. Za vse izraze sožalja povodom nenadne smrti mojega ljubljenega soproga, brata m strica, gospoda fe: 8 va Polana r "krbnika knez Winđ!scligrltz. velepcsesiev izrekam tem potom najtoplejSo zahvalo častiti ćuhovščini, slavnemu uradništvu, g-asilnemu društvu, pevskemu društvu invsem, ki so spremili biagega pokojnika v tako mnogo-brojnem številu k zadnjemu počitku. $martno pri Littflf dne 1. maja 1918 iflltjoča Helena Polan. :: SLUGA :: W — s#re|me tefcoj v -fK ..KINO IDtAt". lakoj se proda veliko kmetsko po&estvo v blizini Trsta, v SeŽani, okoli 18 hektartev in gord, travnik. njiva, vinograd ?adc, zeienjad, Živina, rotacijsko obsejano s pšenico, ječmenom itd. racionalno ob-delano, lep dohodak. — Dopise r-^d „Promet" na anončno f-kspedic:i*> Karei 3chniCilxer, Trst. 2^73 ište prvovrs^no stavhno noi:etie za obnovo Cjrisko - Or&dšščftnskegi. Za stanovanie in hr..r > a s rMu no Ponudbe na ,,po&Aui prcisl £L 57, T?st 3. 2,80 II9 1 ^ «J* S i,i 2z & ■, J .£ I« •/ .V . ■? " ' 'Lim tudi rabljeni, različne velikosti, wse ku&iio*~« Ponudbe na f,^C3Snkranz*% pc$2ni predal, Lfufe3iac?3. cd ofe lasti čoTCl^e 195a ■ iw;« sr* r ?,•? ~ $»£* r.- — <— n ;- ^ odda za ne!:atere okraje uvedenim rn-stopnikom proti proviziji iako zmožna tvornica. — Ponudbe z navedbr* do-sedanjecraposlnvan'a in prir^r^čib* nod šifro 9,l.iisr&!!?erArtikolP C, IS^S" na Ba£eL?a r'i^rr^, Dunaf I., S&l- Sraz poseiHiega o&ves^la. ZeTo potrtim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikem, prijateljeT: :n znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, zet, svak in stric, gospod Anton Cernfgoi c. kr. čest ni mojster po kratki mučni boUzni, previđen s svetimi zakra-inenti dne 28. aprila nenadoma prerr.inuL TOLMIN, dne. 30 aprila 1918. Zotka ČernlgoJ roj. Mavter, soproga. Slatko, Vera, Danila, Milan otroci. 7flH1ffi^ a ■iffis I i m #% -ist.:: 9 • I Podpisani rodbini izrekata tem potom : najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so bla-| gemu pokojniku lajšali zadnje ure. Posebno • pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, i gosp. in gospej dr. Serjun, gosp. inženirju, j vsem gospodom uradnikom in sploh vsem, . ki so prišli od daleč in blizu spremit pre-| predragega k zadnjemu počitku. I iiZlu\oi\ rodbini: 29oi Černigoj - Ravter. Potrti najglobokejSe žalosti javljamo vsem sorodnik^m, priia-teljem in znancem pretužno vest o smrti na^e^a. 2>re]jubega soproga, očeta, brata, »trica, gospoda posestnika in trgovca kateri je danes nenadoma, po kratki mučni bolezni, previđen s *v. sakramenti, ob treb popolđne mirno v Gospodu zasnal. Pogreb predragega pokojnika bo W ioboto9 dfle 4. BMllll^a t L, ob Stlrih popalda#. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v fami cerkvi v Selcih. Priporodamo Ijubljenega rajnika v blag spornin in molitev. V Seldllf dne 2. majnika 1913. »ca Žalujoča rodbina Tavtarjeva. ———^^—^^^^^^—— — — __________________________ .....-■------------------------------------------------------------------------------------ Povečnne sliKe do naravne velikosti, kakor tud? oijnate portrete na plahto zvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185 prvi fotografski in povečevalnl zavod ; Ijubijari, JCclofivorska u). 34 a ft'Ba ni^iFiiilinii v~nsi en groš: i lesani. mlelltk, celnlo!df rc-tcnf iz sloizove kosti glavni!*! za ć?san;e ia zoper prah. Rudo!! BodsnmO!!er, i Ljubljana, Stari trg lizi. 8. i Kdor hočo imeti res lep spsm.n na svoje prđlo funake, naj si da iz^otoviti rsDveč-^^o slike pri fotografa L Krema, www Frons !cžef a cesta šiev. 3. Na željo tuca « trak C -'-. '■"" EcSSvBBBsBsB^Bs^SHB^BsB^BkCv- ~: ~ ..■ jžfc- * ~* _' 1? I^^ ® Ife ^ Natančne ponudbe s ceno na 5p \ cementne tvornico na H f Ztesnzm. mostu, H ~rr~~ ^fri'er^ko- ^75^! 2095 H B^B^BK1 r * ■ *■ *■ ■ jRiBaH^BCCtaiJ ^r- ■, T zaravniško rriporoJena "^^^ Varu je pred prehlaie-■'"■ ">^w«f7'em' dobro vsesava, /tf"*?*-.-\J^5 rije, komodna in erak-^* ^~4fy lična, varčuje perilo. se »l^/^p dobro pere ter ostane I ^89^^ vedno mehka. Kompletna garnitura K 6-50, 0*—, na eta trr»ežna K 12*—, 16-—, najfinej^aK 20-—, 25'— in 3O-—, Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk i7.mivnlni aparat 25'—, 30f—,32*—, do 36 — -'*. PoSiliatev diskretna. — Higijen. Maei trtrovina SI-Pc4oky Itaziafi VI. Saegenqasse 15. 1199 - r .-- ^- <^-^« jf " les Z3 i^nae od 12 cm naprej p3 meb^k okrogel les, Q smrekovo lubie plansko in le- H| ćreslo / tošnje ^g Prosim ponudbe s skra nimi ce- ^» jj nami, množino in navedbo roka W% * za oddajo 1745 agi i Uifiko Uablč, Žsiei, 31 i Spodnje Štaiersko. B 5 Kuiantno poslovanje Takojšnje 91 \ placilo proti duplikatom. B? § jf.2|3! as si #>J r m*& @%M ;-' ^*< mn& ftti'fš iSr i"S J za takojšnjo dobavo s skiadišča j| fi na Dunnju ali v BudapeSti g i tm~ cea 97-98 0 -333 i I na ćele vazone po 22 ■ za kg I ■ na po) vagona po 23 E » » I ■ pri manjšem odjemu 24 K » » I ■ pri poštni pošMjatvi s poštnino I ■ vred 99 K kg. 2098 I I Vaterldndische Haadels- a^d i ■ V«rfeelirt-A 0. B«d&p«sfv V., I H AkadtelBBteM 20 aj ■ Telefon 133-66, 19-16. ■ « Brzojavni naslov: OHOSSIST.H ^HIWb»Hb1b«b^»^»^^b^b^b^^^^^b^b^b^b^^^b^b^b^b^^b^b^b^b^b^HH^Pb»b1 ^l|2^ z gospodarsklml po-HIC9 slopji in vrtom naGo-• ■bI^B^^* renjskem se po ceni proda. Ponudbe pod „letoviftča 2036** na upravništvo »Slov. Naroda«. :: Mizarskl pomoCnik:: se sprejme takoj v trajno de!o za po- hištvo pri LI Go9alm, mlxer sa Bleđu. 2067 ^*^7" I56em s prrSm avgustosn "99 (?f ^|f^^?^M|(^ — obstoječe ^z ^4vl^^i/^£a|t^ trehsob,zelek-TČno razsvet.'avo in kopalno sobo. P smene ponučb? se prosiio na urmv. ,S!ov. Kar.« pod „elektrika ?074«'. oodarim za oskrbo ir.'eka v hISo. Fraacowo aabr. in FTjja ulica 5 w Liubl avi. 207- stonesrafa : prejme takoj pisama v I. ubijani. — Ponudbe na unravn:štvo »S1ot en«:kega Naroda« pod „sfemsgraf 2934'*. 5?y Ea»s! ss v ifiblJIaai.'^BB s hlevum in dvorišćefii na Št. Peter- skem predmestiu ali Pol'anah.Ponudbe s ceno na uprav »Slo^ IViroda« pod „mala hiša 2/69". f&BT I5ža se "5-Hi /a _ 9 _ z 2 do 3 sobami z vrtom na periferiji mesta »a takoj. Vzame se tudi hiša z vrtom v na'em. Cenjene ponudbe pod ,.mirna stranka braz otrok 2049" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. E5^| ribniški, za seme fMJi9 se žarenja za ir.ast aii zaseko, 50 kg je na razpGiago v zansno. Pet k^ fižola za 1 kg masti ali 3 in pol k^ fi^olrt za 1 kg za.;eke Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda^. 2009 i -rava severonemška, se dobi pri Sever A komp. preie Peter Lassstk, Lfnb- Ijana, Marijin trg, 1944 i%Vi#3lu &«*ill&HU pooudba! Agronom, akademično izobiažen, 33 let, želi znanja z gospodično ali mlaj-šo vđovo s posestvom ali trgovino v svrho ženitve. Le resne poiiidbe, Ce mogoče s sliko, na upravnrS-vo tega lista rod ,Samosio:nosi !9J3 2061". IV Ođda se !epa "im MEBLOVANA SOBA. Kje, pove UDrav. »Slov. Naroda«. 2094 $V Kupim dobro ohranjeno "^Hl otroško posteljico. Helena Swetekt Sv. Jakoba tr) ftt 8 t L,nbllanl. 2076 *%S3^* Dobro izarleaa ""96 XZiam%m*m in n^nka se takoj SB^jlefiSl sprejmeta pri M. Schle- b^n IitublUna, Stari trg stev. 21, I. nadstropje. 2100 Zlata ura in iga verižlta (cekin zlato) »e proda. Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. 2093 »S^r Proda se već 'VS ptičjih HlBtk in aparat. Poizve se ▼ Novi ulici stev. 5y v Ljubljani. 2086 0* *^ 1ŠČ8 soliden, pošten ^IAaMv mec)za *a"2 ^ni v. ____^_ tednu pri mali boljši stranki brez otrok, bolj sredi Ljubljane. Prin.rSa lahko tudi živila. Ponudbe rod „Ab34eigfiqusrtSor 2070fl na upravništvo »Slovenskega Naroda«. g«&5 H-SEai, vojaščine presi Ug» && B^fcB^Bj■ Bmr ^VC z visokošolsko izobrazbo in prakso v Jesni stroki. išče premene službe kje v Alpskih deželah. Ponudbe na uprav. »Slov. Nar« pod ,Hochprima 2077". Na mirnem kraju, 50 minut od Liub* ljane, je oddati 2087 :: STANOVANJE:: obstoječe iz 2 sob in kuhinje, mirni m snažni stranki. Z^lasiti se 'je do 15. maja 1.1 iV^HaBabalk, Dravi je 92 p. Št. Vid nad Ljubljano. 2087 Hocnl cuvai dobi stalno službo v strojilni tovarni Sacisa & Co, LJuMfana, Metelkova ulica 4 — Prijjlasitve od 4—5 po- poldne. 2058 i •! • pes Doberman, iniiiiil pn mki sii§i na ime lillllBll \v W "Lcz m \b ^®' j^ 55.—^ zamaške za sode stare, do K 36.—. Kupuje in prevzema po povzetju (pri večjih partijah vzorec in pridem eventualno sam k prevzemanju. 1885 §€©r kwa? enerz©uguna9 Wien VXI«, '*g&~ Oenglergasse 1. "^B9 || I j| • V«B II IfSBR lf QOy©C fldj Clla! I Kdor je enkrat poskusil mojo barvo za obleko I i 4#*vM-»£i«inaS" ta se J° P^^pričal, da jeedino ta barva pristna ^B •clRIEl IluIlOllal in zajamčeno dobra. Vsak se lahko osebno ^m prepriča kako jo vsi dosedanji naročniki hvalijo. Vsak zavojček ima ^1 navodilo. ■ 100 z^vojikov stane K 50.-, 500 zavojlkov po 45.- K » I SCO zav., 1000 zavojčkov po 40.- K za 100 zav. H 5^5" Prosto postnine. — Zahtevajte cenik drugih predmetov. "VII ^M 2999 Se priporoča H| Rudotf Cottž, Vrhnika. g .^■v9^3«RK3i7~^3US«đUKJUUSB^B^B1^9B^^B^B^HB^B^B^BlB^BVB^B^B^B^B^B^HB^Br 8 umetnižkih razglednic Hajvečja zaloga in Izbira. I im Marija Tičar, Ljubljana.