Jtev. 118 V Trstu, v iMMio, dmm 31. maja 1914 Letnik XXXX1 Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega St 20, I. nadstr. — Vsi dopis« naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nc sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorci| lista .Edinosti". — Tiak tiskarne »Edinosti*, vpisane zadruge M. omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20. Telefrn uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto ....... K 24"— za pol leta ................ za tri mesece................. Za nedeljsko Izdajo za eek> leto 570 za pol leta.........................2-60 dmltfi „Edinosti" za Primorsko V edinosti je močV Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilničnl račun št. 841.652. Današnja številka obsega 12 strani. Jutri, v ponedeljek, list ne Izide. V torek izide list ob navadni uri. VSEBINA: Brzojavna poročila: Parnik »Empress of Ireland* se ponesrečil. 1032 utopljencev. Članek: Slovenci in italijanske aspiracije v Trstu. Jugo?lovanstvo. Dnevne vesti. Domače vesti. Društvene vesti. NDO. Darovi. Sodišče: Dogodki prvega majnika. Vesti iz Goriške: Slovenska trgovina v (ioricL — Položaj v Nabrežini. — Aretirani socijalnodemokratski hujskači v Nabrežini. Vesti iz Istre: Istrske deželnozborske volitve: shod v Boljuncu. Trgo\ma m gospodarstvo: Obrtna obramba v Avstriji. — Borzno poročilo. Kmetijski vestnik: Kaj vse vemo. Razne kmetijske vesti. Delavski vestnik: Delavska brezposelnost. — Slovenskemu delavstvu v Trstu. — Razno. Podlistek: »Rdeči mlin« na VI. in VII. str. — Mačkovlje. Prinos k domači zgodovini. — »M a v š e ! j«. Brzojavna porodila. Strahovita nesreča na morju. o potopljenem parniku „Empress of Ireland". VITRE 30. (Kor.) Predsednik Poincare je poslal angleškemu kralju Jurju brzojavko, v kateri izraža v svojem in v imenu francoskega naroda sožalje zaradi nesreče. ki se je pripetila parniku »Empress of Ireland*. RLMOUSKI 30. (Kor.) Parnik- Lady Eveline« se je vrnil na mesto nesreče in je sprejel na krov 17 utopljencev potopljenega parnika. Utopljenci so večinoma potniki I. razreda. QUEBEC 30. (Kor.) Snoči ob 7.45 je dospel sem prvi oddelek rešenih potnikov iz potopljenega parnika. Njih število znaša 396 potnikov prvega in drugega in 101 potnik tretjega razreda. Med rešenci je 237 mož posadke. Pri katastrofi je bilo rešenih samo 12 žensk. 37 bolnikov in ranjencev je ostalo v Rimouskem. Rešenci pripovedujejo, da je utonilo pri nesreči 954 oseb. RLMOUSKI 30. (Kor) Kapitan potopljenega parnika ^Kendal<. je vsled presta-nih naporov, bil je pol ure v vodi, obolel na smrt in bo bržkone v kratkem umrl. Oškodovane zavarovalnice. BEROLIN .30. (Kor.) *Wolffov biro« poroča iz Londona: Vsled katastrofe parnika Empress of Ireland® so močno prizadete razne zavarovalnice. Parnik je bil zavarovan pri raznih institutih za osem milijonov mark. Zavarovalnina blaga na parniku znaša poleg tega 3 milijone mark. Poročilo družbe Canadian-Pacific. 1032 utopljencev. MONTREAL 30. (Kor.) Družba, ki je bila lastnica parnika, je izdala oficijelen razglas, glasom katerega je utonilo 1032 oseb, rešilo pa se jih je samo 355. Na parniku je bilo 1387 oseb, med temi 232 mož posadke. MONTREAL 30. (Kor.) Kapitan vladnega parnika »Heureka« ie poročal, da je našel 50 mrtvecev in 60 ranjencev, katere je prepeljal v Eatherpaint. Da so rešili tako malo žensk in otrok, si razlaga kapitan na ta način, da v očigled tako kratkemu času med trčenjem in potopom uslužbenci na parniku niso poklicali žensk in otrok, ki so že spale. Poročilo rešencev. MONTREAL 30 (Kor.) Rešenci pripovedujejo. da jih je vrgel sunek iz postelj, nakar so leteli na krov in dosegli v zadnjem trenutku rešilne čolne. Oni potniki, ki so se obotavljali in mudili z opravljanjem, so rešilne čolne že zamudili in so potonili. Uslužbenci na parniku sploh nobenega niso poklicali. Več sto potnikov je prehitel potop naravnost v spanju in so se potopili v svojih spalnicah. Rešeni potniki so prosili nato skoro na pol slečeni za obleko, ker so tako zrnrzovali, da jih je več od mraza poginilo. Prvo zdravniško pomoč so dobili rešenci v Fatherpointu. OUEBEC 30. (Kor.) Cela tragedija, ki dosega ali celo presega tragedijo »Tita-nica- se je odigrala strašno hitro in potniki niso imeli časa niti da bi se oblekli, še manj. da bi se zavarovali z rešilnimi pasovi in preskrbeli z živežem. Častniki in uslužbenci niso imeli niti toliko časa. da bi poklicali vse potnike in jih spravili na krov. Takoj po trčenju je vdrla voda v strojnice in nastala je strašna eksplozija, ki je uničila vse stroje in onemogočila vsako nadaljnje funkcioniranje vseli strojev. Parnik je nenadoma obstal in ostal v temni nepr^dir? i fjjeerli v temi. V*-e so ugasnile 1 ju.'je so drli na krov v hudi temi ili je iiJbltU ^ u.^at In » j ... il njimi. Vse je hitelo na Čolne, v temi so se potniki, kar jih je ostalo, pobijali med sabo in z mornarji, ki sami niso vedeli, kaj bi počeli. Prvi zdravnik pravi, da bi se bilo lahko rešilo več oseb, če bi ne bil parnik »Storstad«, ki je trčil v »Empress of Ireland« in povzročil katastrofo, tako hitro odplul naprej. Ko se je vrnil, je bilo za rešitev že prepozno. V luknjo, ki jo je napravil, je vdrla že voda in je preplavila vse prostore parnika. Parnik se je potopil tako naglo, da še nimamo v kroniki pomorskih nesreč slučaja, ki bi vedel o tako hitrem potopu parnika. Vsa katastrofa je bila dovršena še manj kot v desetih minutah. OUEBEC 30. (Kor.) Zanimivo je poročilo londonskega državnega pravdnika Duncana, ki pravi: Ravno sem se vlegel v posteljo, ko sem začul dvakratno zvene-nje, ki znači, da so prenehali delovati stroji na parniku. Skočil sem iz postelje, oblekel sem se za silo in odprl vrata kabine. V tem trenutku sem doznal, da so prenehali delovati vsi stroji na parniku. Skočil sem na krov. Bil je teman, namesto luči je vladala na njem gosta nepredirna megla. V tem trenutku se je čul strašen pok, ladja se je stresla pod nogami in se je nagnila na stran. Nastal je strašen šum in zdelo se je, kot bi velikansko žrelo požiralo ogromne množine vode. Moštvo na parniku se je obnašalo dobro. Mornarji niso kazali nobenega strahu in so ojačevali potnike in jih tolažili. Posebno so se odlikovali častniki. Kapitan je ostal na poveljniškem mostu, dokler se ni začel parnik potapljati. Mornarji so pomagali potnikom kolikor so mogli in so bili zelo požrtvovalni. Videl sem več mornarjev, ki so si odpeli že pritrjene rešilne pasove in so jih daii ženskam, sami pa so ostali brez njih. Naenkrat je nastal na krovu, ki je bil napolnjen s potniki strašen vrišč. Valovi so ga preplavili in ne-število oseb je odneslo pogubonosno va-lovje. Ni bilo nato pol minute in parnik je izginil. Boj za življenje se je nadaljeval v valovih, v silnih vrtincih, ki so pogubili nebroj ponesrečencev. Duncan je bil eno uro na vodi, predno ga je dobil rešilni čoln. — Drugi rešenec pripoveduje: V času trčenja je bil kapitan na poveljniškem mostu. Telefoniral je moštvu, že ko se je parnik nagibal, da naj ostane mirno, pokliče naj potnike, in naj razbije tudi če treba vrata v kabine. Niti ena minuta se ne sme zamuditi. Pazite pred vsem na ženske in otroke«. 1032 oseb utonilo. NEW-YORK 30. (Izv.) Definitivno število žrtev ponesrečenega parnika »Empress of Ireland« je po zadnji uradni statistiki sledeče: Na parniku se je nahajaio 1387 potnikov. Od teh jih je bilo mogoče rešiti le 355, 1032 pa jih je utonilo. Wa-shingtonski parlament je že pozval vlado, naj zahteva od kanadske vlade, da odredi strogo preiskavo. Sploh se izraža sumnja, da je bil parnik »Empress of Ireland« zgrajen zelo površno in da so bile zlasti stene jako tanke, ker bi bilo drugače nemogoče, da bi bil manjši parnik, s tako lahkoto razbil tako ladjo. Do včeraj so potegnili iz inorja 400 trupel ponesrečenih potnikov, vendar pa je identifikacija silno težavna, ker so se ponesrečenci nahajali večinoma v nočni obleki. Homaflje v Albaniji. Turkhan paša prosi Di San Giuliana za pomoč. RIM 30. (Kor.) „Agenzia Štefani" poroča, da je albanski min. predstdnik Turhhan paša prosil brzojavno italijanskega zunanjega ministra Di San Giuliana, da naj iz-posluje vsaj 500 mož mednarodnih čet iz Sfcadra v Drač. Di San Giuliano je obljubil, da se bo obrnil še enkrat na velesile, da dovolijo pomoč Draču. DRAC 30. (Kor.) Albanska vlada je prosila potom mednarodne kontrolne komisije velrsile, da bi poslale v Albanijo oddelek mednarodnega vojaštva, ker se je bati na-daljnih uporov in ker že. dsrmerija in nacionalni gardisti v tem slučaju ne bod • mogli obvladati vstašev. DUNAJ 30. (Izv.) Dunajska vlada je že prejela prošnjo albanskega kneza Viljema In mednarodne kontrolne komisije, ci2 bi se odposlale v Drač mednarodne čete. Avstrija in Italija sta pripravljeni ugoditi prošnji in sta tudi že odredili vse potrebna, da odide del njunih čet iz Skadra v Drač. Toda v zadnjem hipu so se pojavile tozadevno precej velike težkoče. Anglija je namreč odklonila svojj soudeležbo «;a mednarodni akciji v Draču in kar je vzbudilo na Dunaju še posebno neprijeten vtisk, se je pridružila Angliji tudi Nemčija, ki je istotako izjavila, da se ne more udeležiti te nove akcije. Sploh hočejo velesile najprej še počakati rezultat pogajanj med mednarodno kontrolno komisijo in vstaši, ki se vrše v Tirani in Sijaku. Domneva pa se, da boste Avstrija in Italija v slučaju, če bo izid pogajanj nepovoljen, na svojo pest izkrcali čete v Draču« tudi če tega ne store še ostale velesile. Nemško stališče glede mednarodne akcije v Draču je dunajske kroge sicer jako ;r»- vije;*:^ Ci. .Uo, vendar p«. v o Informiranih krogih zatrjuje, da to ni čisto nič čudnega. Nemčija se le že od nekdaj držala v albanskem vprašanju jako rezervirano, zlasti pa od tedaj, odkar je prevzel albanski prestol nemški princ Viljem Wied. Cesar Viifem je namreč princu VViedu odločno odsvetoval, da bi sprejel albanski prestol in mu že takrat izjavil, da ga Nemčija ne bo mogla podpirati. Pogajanja z vstaši. VALONA 30. (Kor.) Vstaši stavijo še vedno nove predloge in kontrolna komisija še vedno ni končala pogajanj z njimi. Med tem se vstaši še vedno krepe in ojačujejo. Predvčernjšnem so prišli člani komisije v Valono, toda odpotovali so takoj zopet v Drač, ker so jih povabili vstaši k nadaljnim pogajanjem. CETiNjE 30. (Kor.) Knez Viljem albanski je notificir.il črnogorskemu kralju, da je zasedel rižanski prestol. DRAĆ 30. (Kor.) Holandski major Sluyss je odpotoval na Holandsko. Nekateri pravijo, da je šel vsled posebne misije, drugi pa, da se je naveličal albanskih komedij. Kdo še povzročitelj muslimanske revolucije. DUNAJ 30. (Izv.) »Albanische Korre-spondenz* poroča, da so muslimansko revolucijo v Albaniji organizirali mladoturki sporazumno z Essad pašo. Namen vstaške akcije je, vreči kneza Viljema in spraviti na albanski prestol turškega princa Bur-hanedivi, sina exsu!tapa Abdul Hamida. Princ B* rhaedin da se je v zadnjem času dalje časa mudil v Albaniji, osebno sodeloval pri organizaciji vstaje in vstaško akcijo tudi financiral. Sicer pa prevladuje v aibans! i• i dvornih krogih prepričanje, da bo ^stašem kmalu zmanjkalo denarja, nakar bo vstaja končana. Statistika zunanje trgovine. DUNAj 30. (Kor.) P » statističnem izkazu trgovinskega ministrstva je znašal v avstrij-sko-ogrsKčin carinskem okrožju v mesecu aprilu u.oz 324.7 in izvoz 230.5 milijonov kron. - Uvoz iz Ogrske v Avstrijo je znašal v mesecu aprilu 109.1 in izvoz na Ogrsko 127 3 milijonov kron. Poskusen atentat na* bana Skerlecza? ZAGknB 30. (Kor.) Ta zadeva še vedno ni natančno pojašnjena in se še ni nepobitno dokazalo da je nameraval trgovski akademik Jakob Schafer izvršiti atentat n; bana. Preiskovalni sodnik je zaslišal včeraj Schafeijti in diurnista Hercingonjo in Jurja Jaksića. Jasipa C i cica, ki je stanoval skupa s Schiiierj m so izpustili iz preiskovalnega apora, ;.*er niso mogli zvedeti od njega ničes r. ^ar bi utemeljevalo sum, da je nameraval Schafer res izvršiti atentat na bana Skerlecza. Srbsko - grška pogodba glede solunskega pristanišča. BELCjRAD 30. (Izv.) Srbsko-grška pogodba glede solunskega pristanišča je bila sklenjena za dobo 50 let. Grška je prevzela napram Srbiji tudi vse obveznosti, ki jih je imela poprej Turčija na podlagi znane »Convention a quattre«. Solunsko pristanišče bo za srbski izvoz jako važno tudi še potem, ko bo zgrajena Jadranska železnica. Kralj Peter odpotuje v Ribarsko Banjo. BELGRAD 30. (Izv.) Kralj Peter odpotuje tudi letos za več tednov v kopališče Ribarska Banja. Med njegovo odsotnostjo ga bo nadomestoval prestolonaslednik Aleksander. Posl. Vityk ni pobegnil v Ameriko. DUNAJ 30. (Izv.) Rusinski socijalistični poslanec Vityk, o katerem se je govorilo, da je pobegnil v Ameriko, zapustivši v domovini velike dolgove, je danes dospel na Dunaj in se oglasil v uredništvih več listov, kjer je izjavil, da so vsa natolcevanja proti njegovi osebi zlobna gonja njegovih nasprotnikov. Nadžupan v Poznanju umrl. POZNANJ 30. t Kor.) Na gradu Kobnitz je umrl vč» raj nadžup n dr. Schwartzkopf. Zadela ga je srčna kap. Monakovski avijatiki na Dunaju. DUNAJ 30. (Kor.) Danes dopoldne je prišel na dunajsko Ktalno polje pri Aspernu monakovski avijatik Hedersen. Kmaio za njim je prišei drugi monakovski »ijatik, ki ni . o veda I imena. Pričakujejo še ava «*vija-Uka iz Monakovega. Morilci šansonetke Turcsany. BUDIMPEŠTA 30. (Kor.) Te dni se je vršila v Budimpešti porotna obravnava proti morilcem znane šansonetke Turcsany. Njena hišnica in sokrivec pekovski pomočnik Nick sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Rumunsko odlikovanje. BUKAREŠT 30. (Kor.) „Agence Tel. Roumaine" p da je odlikoval kralj avstroogrskeb,. poslanika grofa Czernina z ve ikim križcem reda krone romunske. Turška odlikovanja. CARIGRAD 30. (Kor.) Uradni list pri-občuje celo vrsto odlikovanj avstro-ogrskih konsularmh funkcijonaijev. Bivši gener lni konzul v Solunu Kralj in bivši generalni k u uI v Skadru Zambaur sta dobila red Medsidije n. razr. bivši podkonzul v Bi-toiju, Hallat pa je dobil red Osmanije III. razr. Petdesetletnica zedinjenja Jonskih otokov z Grško. ATENE 30. (Kor.) Grški kralj in kraljica in min. predsednik Venizelos bodo odpotovali takt j po praznikih na Kit da se udeleže slavlja 50letnice zedinjenja Jonskih otokov z Grško. Rumunija in Rusija. KONSTANCA 30. (Izv.) Tu se vrše velike priprave za sprejem carja. Car, carica in njuni dve hčeri dospeta semkaj 4. junija na jahti „Stantard". Sazonov bo še prej prišel v Bukarešt, odkoder se bo s kraljem Karolom odpeljal v Kostanco. 27. t. m. je dospela v Kostanco ruska križarka Almak". Slovenci in italljansbe aspiracije na Trst. L. P. — Z ozirom na svojo lego ob o-balah Adrijanskega morja, posebno pa v očigled svoji poziciji v Trstu, na kateri si prisvojujemo vsemu svetu vidno dan za dnevom nove pridobitve, je postalo vprašanje našega obstoja in vprašanje vse naše bodočnosti najmarkantnej-ša točka v vprašanju medsebojnih odno-šajev med italijansko kraljevino in avstrijskim cesarstvom. Pomen Slovencev se je vsled dane konstelacije povečal neprimerno više, nego bi odgovarjalo naši številni moči in danes se zanima za vprašanje naše ekzistence in za izraze našega političnega življenja ne samo žurnalistika Avstrije, Italije in Balkana, ampak v jako visoki meri tudi žurnalistika nam tako zelo oddaljene Rusije. Največji ruski dnevniki obračajo pozornost svojih čita-teljev na najmanjšo panogo jugoslovanskega plemena. Slovenci kalijo razmerje med Avstrijo in Italijo. Z golim dejstvom svoje eksistence in svojega uveljavljenja v Primorju, predvsem pa v Trstu, smo skalili Slovenci mirne medsebojne odnošaje med kraljevino in cesarstvom. Posebno onostran meje razpravljajo danes resneje nego kdaj poprej o vprašanju razrušitve zveze z Avstrijo in Italijo. Ako se te trozveza razdere — ki, mimogrede pripomnjeno, danes niti v visoki birokraciji monarhije nima več prave zaslombe — potem nastane v Evropi nova važna politična konstelacija, ki utegne odločiti med drugim tudi o usodi Slovanov, kar nas živi pod krono habsburške monarhije to-in onostran Litve. Trozveza konča svojo zgodovinsko nalogo. Trozveza je rodila kot protiutež zvezo med Francijo in Rusijo pred dobrimi dvajsetimi leti za časa predsedništva Faureja, kateri je pristopila kasneje tudi Anglija pod rajnim kraljem Edvardom. Trozveza, delo Bismarka, je udejstvila važen zgodovinski fakt, ki se nam kaže predvsem v današnji svetovni poziciji Nemčije in je s tem popolnoma izpolnila a obenem tudi že dokončala tisto nalogo, za katero je bila poklicana v življenje. Danes pomenja v bistvu samo še kost, na kateri glodajo državniki brez lastne inicijative, pomaga pa umetno povečavati in vzdržavati he-gonomijo Nemcev v Avstriji. Trozveza Nemčija-Avstro-Ogrska-Italija je nastopala ofenzivno, a zveza Francija-Rusija-Anglija je delo defenzive, ali zdaj se zdi, kakor da se kolo sreče ne da zamenjavati trozvezi svoje značaje. S hipom, ko odstopi Italija, se utegne usoda odločiti. Rusija razočara Italijo. Izza časov Libijske vojne je stala ruska diplomacija v jako intimnih odnošajih s svojo koleginjo v Rimu in obe strani sta se močno prizadevali, da bi dali temu približanju še zunanji znak s tem, da poseti ruski car italijanskega kralja v Runu, ah ital. vlada nikakor ni mogla prevzeti zahtevane garancije za carjevo življenje — takrat je bila Rusija popolnoma absolutistična država — in ta strah pred italijanskimi anarhisti — atentati na Umberta, Elizabeto i. dr. so se vršili vsi v tisti dobi _ je onemogočil na obeh straneh tako željeni poset v Rimu. Dogodki zadnjih let na Balkanu in znane aspiracije Italije na jugovzhodno obal balkanskega poluotoka, predvsem na albansko obrežje, so že pred časom precej ohladile nekdaj tako prisrčne odnošaje. med Rusijo in Italijo, ker je Rusija z dejanji ponovno pokazala, da se svoji tradiciji na Balkanu ne odreče. Odkar pa je postalo vprašanje posesti Trsta za Italijo tako pereče in negotovo edino vsled tega, ker se uveljavlja tod z vsakim dnem silnejše slovenski narod saj je smatrala Italija z ostalo Evropo vred do zadnje dobe Trst kot resnično italijansko mesto — se je lotila italijanske javnosti skrajna ner-voznost, videče, kako se ji polagoma a konsekventno Izvija iz rok plen, na katerega kožo |e delala že gotove račune. In kakor Italijani le težko ohranjajo mirno kri in ostajajo objektivni ter vse močno pretiravajo, tako so tudi v tem tienotku v svoji razkačenosti srd do Slovencev zlili na vse ostale Slovane, v prvi vrsti pa na rusko državo, ki jo smatrajo kot največjo oviro realizaciji svojih fantastičnih načrtov. Italijani računajo z gotovostjo, da se Avstrija itak ne ohrani v sedanjem svojem protinaravnem ustroju in da torej, samoposebi umljivo, stopi Italija kot močna najbližja južna soseda med njene vesele dediče. Zdaj pa se je naenkrat zganil ruski kolos na severu; na nemško-avstrijski meji je izvršil celo po-skušno mobilizacijo in v svoji navadi brez-primernega pretiravanja vidijo zdaj Italijani v Rusiji najopasnejšega soseda Avstrije in obenem svojega najhujšega konkurenta. Rusija se hoče baje posredno ali neposredno polastiti Trsta s slovensko-hrvatsko obalo. V Trstu so Slovenci in potem takoj — Rusija: z Avstrijo Italijani ne računajo! Slovanofobstvo v Italiji. Neopisno slovanofobsko gibanje je nastalo sedaj v Italiji kot odmev iz Trsta. Proč od trozveze je tam deviza. Svobodne roke zaradi Trsta, Trst je naš, Trst spada v krono Italije in k Trstu spada seveda še vsa Primorska z Dalmacijo vred! Po drugi strani pa pritiskajo ravno isti Italijanski vodilni faktorji to- in onostran meje na kljuke pri avstrijskih diplomatih in državnikih, proseč jih zaščite in izrednih sredstev pred agresivnim prodiranjem Slovencev v Trstu. O tem gibanju v Italiji je dobro poučena tudi ruska publika. V dokaz naj navedemo kolikor možno točen prevod brzojavnega poročila, ki je je prejela peterburška »Rječ« od svojega rimskega korespon-denta. »Rječ«, glasilo ka-detov (konstitu-cionelnih demokratov), ki je danes poleg »Novoje Vremja« najvplivnejši list na Ruskem, je objavila v svoji izdaji od dne 6. (19.) maja sledečo brzojavko pod naslovom »Italija in Avstrija«: Telegram peterburški »Rječi«. »V Italiji je pognal z vso silo iredentov-ski val. Včeraj se je vršil v Gallarati blizu Milana sestanek društva »Trento e Trieste«. V pozdravnem govoru je naglašal predsednik, da Italija nikakor ne more zreti ravnodušno na preganjanja, ki so zadela Italijane v Avstriji. Južna Tirolska predstavlja zelo važno ekonomsko pozicijo, a Trst — ključ k Adrijanskemu morju! — Zgodovinska naloga — zedinjenje vseh Italijanov, živečih v raznih teritorijih — se mora udeistviti. Istočasno se je vršil v Milanu kongres nacijonalistov. Ob tej priliki je bilo slišati mnogo hujskajočih govorov o neobhodno-sti skorajšnje oborožitve, kajti mžno je, da bo Italija skoro poklicana k borbi. Danes se je začel v Bologni shod repu-J ;kanske stranke. Na razgovor je prišla rezolucija, v kateri se naglaša med drugim, da je cilj republikanske stranke, u-stvariti svoboden italijanski narod v okvirju mej, ki so jih vstvarili zgodovnski, ge-ografični in etnografični odnošaji. V dosego te naloge je treba predvsem razrušiti obstoječo zvezo z Avstrijo, ki nasprotuje interesom in kulturi Italije. Italijani se morajo združiti s Poljaki, Cehi in drugimi narodi Avstrije. Na shodu je bila izražena tudi misel, da bo južno Tirolsko v slučaju vojne lahko zasesti — neprimerno težje bo to s Trstom, za katerega se bori razen Italijanov še drug narod.« Za Trst se bori razen Italjanov še »drug narod«. Ta dolga brzojavka nam ne kaže samo, da se ruska publika resno briga za odnošaje med Italijo in Avstrijo, ampak da se na ta način istočasno tudi rusko javnost pravilno poučuje o dejanskem položaju. Italijani se z velikim patosom udajajo ne-botičnim sanjam — ta patos ni brez tragike, ker izvira iz navdušenja, opirajočega se na izkrivljene fakte. Za Trst se bori danes, kakor so republikanci v Bologni pravilno povdarili, poleg Italijanov še »drug narod«, ki je v teh krajih doma od pamtiveka, in položaj je resnično tak, da bi bil Trsi, ako bi bil res italijanski, danes izgubljen za Avstrijo, kakor so bile zgornje italijanske pokrajine, ki so bile izključno italijanske, izgubljene dosti popred, nego so jih zasedli Italijani z vojaško silo. Slovenci živa zagozda med Italijo in Avstrijo. Položaj je danes napet in iredenta dviga visoko svojo glavo: ako si Avstrija vzlic temu ohrani Trst in z njim pot na morje, potem se zahvaliti za to v prvi in morda v edini meri Slovencem!! Z drugo besedo: ako oče streti Avstrija te svoje edine žive opore ob Adriji, potem mora naglo in z vso odločnostjo revidirati tisto politiko raznarodovanja, ki jo s tako naglico povspešuje po vsej e' aveniji, predvsem pa na naši dolgi seve* aejL Ne samo avstrijski topovi, rijski drednoti, avstrijski generali in avstrijski admirali — ampak tudi in v prvi vrsti Slovenci tvorijo živo mejo italijanskim a-spiracijam na Trst in našo slovansko obal do južnega Kotora!*^ Jušosieaansteo. »Narodne Novine« o dozdevnem atentatu na bana Skerlecza. Hrvatski vladni organ »Narodne Novine« izjavljajo v svojem včerajšnjem članku, razpravljajoč o nameravanem atentatu dijaka Šeferja na bana Skerlecza, da je bil atentat na bana faktično zasnovan, vendar pa dija-štvo ni v nikaki zvezi z atentatom in so tili tudi vsi dijaki, ki so bili aretirani, takoj izpuščeni. Hrvatski vladni organ je sicer prepričan, da je mladina jako prožeta z nacionalističnim duhom, da je idealna in sanjarska, vendar pa je na drugi strani tudi prepričan, da hrvatska mladina niti oddaleč ne misli na atentat na bana. Po mneniu »Narodnih Novin« je nameraval izvršiti Seier svoje dejanje na poziv raznih propalic in kot žrtev knjig in »brezobzirnega« pisanja časopibja, ki baje jako »pogubonosne« vpliva na mlade ljudi. Izvajanja »Narodnih Novin« dokazujejo jasno, da so v hrvatskih vladnih krogih sami zelo v zadregi radi prevelike »marljivosti« zagrebške policije, ker ne vedo, kako bi potlačili in zakrili najnovejšo blamažo. — Slučajno je dospel v Zagreb v petek šef berlinske policije, znani Jagow, ki je tudi prisostvoval saborski seji. Listo razumljivo je, da je njegova I prisotnost v Zagrebu ozirom na »preprečeni atentat na bana« izzvala celo vrsto dovtipov. Zagrebčani pripovedujejo, da ie Seferjev »atentat« tako kompliciran, da so morali poklicati na pomoč celo šefa berlinske policije, da bi izvlekel zagrebško policijo iz najnovejše »šlamastike«. Drugi zopet govore, da je Jago\v zato prijel v Zagreb, da bi študiral tamkajšnje razmere. Učiteljsko vprašanje na Hrvatskem. V četrtek je imel kombinirani odsek hrvatskega odbora, sestavljen iz šolskega in proračunskega odseka, ves dan sejo, v kateri je razpravljal o zboljšanju gmotnega položaja ljudskošolskega učiteljstva na Hrvatskem. Ob tej priliki je podal načelnik vladnega oddelka za nauk in bogoslužje, dr. Tropsch. nekaj zelo zanimivih podatkov o ljudskošolskem učiteljstvu na Hr\ atskem. Iz teli podatkov posnemamo, da je danes nameščenih na Hrvatskem i55 učiteljev brez kvalifikacije. Iz dežele sta odšla 102 učitelja, večinoma v Bosno. Šoloobveznih otrok je na Hrvatskem 312.911. a v šoio jih je hodilo le 216.0JS6, torej 69 ' , dočim pa je bilo 31/ć oirok brez šolskega pouka. Za vse te otroke, ki ne pohajajo šole, bi bilo treba še 1250 učiteljsl ih moči in nad 900 šol. Sedaj je na Hrvatskem 1620 šol s 3114 učiteljskimi močmi. Stroški za učiteljske plače bodo po novem načrtu — začetna plača 1400 K. končna pa 3200 K — znašali 6,520.000 K. za 1,497.000 K več nego doslej. Občine b^do prispevale k tem stroškom 14.2"^ć, ali 946.000 K. Odsek je to predlogo sprejel soglasno, odklonil pa je prošnjo ljud-skošolskih katehetov, ki so prosili za plačo 1C tO K in vštetje eventualnih kaplan-skih let v službena leta. Gr*ka in Avstrija. Belgrajska »Tribuna se bavi obširno s prizadevanji Avstrije, da bi pridobila Grško zase, oziroma jo odvrnila od Srbite in pravi med drugim: Avstrija se v zadnjem času silno približuje Grkom, da bi jih izneverila Srbiji. Toda Grki so jako previdni in uvi-devajo dobro, kam pes moli taco. Za Avstrijo je res iako Karakteristično, da skuša izolirati Srbijo ravno v trenotku. ko se vrše med obema državama pogajanja glede ureditve raznih gospodarskih vprašani. To je najboljši dokaz, da na Dunaju prevladuje sovraštvo proti Srbiji lastne avstrijske interese. Srbski vojni minister Šteianović je izdelal nov zakon o organizaciji srbske armade in ga je že predložil ministrom v študij. Po novi predlogi ostane prvi poziv do 31. leta, dočim se je drugi podaljšal do 41. leta, tretji pa do 50. leta Do česar nam je sedaj, je to, da ne pride v roke očitnih sovražnikov (Slovencev) ne vplivno mesto ravnatelja, ne druga glavna mesta. Nadejamo se zato, da se nemški element, nevtralen element, ki ima v svoji sredi dovolj kandidatov z vsemi zahtevanimi sposobnostmi, ne da presenetiti po slovanskih manevrih in da bo prizadevanjem teh poslednjih znal o pravem času postaviti trden jez.« — Laški list torej ne vprašuje, ali so nemški kandidatje vešči italijanščine?! Poznavanje italijanskega jezika ne šteje torej med kvalifikacije, ki usposobljajo funkcijonarja za službovanje v teh — italijanskih krajih! To je očitna kapitulacija pred prodirajočim nemštvom. Ali, -pardon: saj Nemci so »nevtralen; element! Bodo že občutili Italijani na lastni koži to nemško nevtralnost! Torej gospoda Italijani zopet beračijo za nemško pomoč — v svojo lastno pogubo!! Do take blazne politike se morejo ponižati le ljudje, ki so že obupali nad samimi seboj! Ostala jim je le še nizkotna politika maščevanja in kljubovanja. In uresniči se nad njimi tisti usodni rek: kdor noče imeti poštenega sodomačina za dobrega soseda, bo imel tujca za krutega gospodarja! Sijajen izgled narodne zvestobe. Danes dospe v Trst svojo številno rodbino na parniku mož, ; se po 16Ietni odsotnosti v daljni Ameriki rača z isto narodno zvestobo v rcu. Ki jo je vzel seboj, ko je, pregnan r -miiih dogodkih v domovini, odhajal svet iskat si eksistence. To je gospod o i a g o t i n Š t r u c e 1 j, bivši urednik »Soče« v dobi viharnih bojev med Italijani in Slovenci v Gorici, ko so ti poslednji trpeli najhujša preganjanja ne le po narodnem sovražniku, ampak tudi po vseh državnih oblastih. Bila je to tista era pro-slulega vladanja Rinaldinijevega v našem Primorju, ki je tudi tržaškim Slovencem na znani način ugrabila edinega zastopnika v državnem parlamentu, tista era, ki je tirala Slovence pred sodišča, jih dovajala do drakonično strogih kazni in polnila ž njimi ječe: za tržaške Slovence doba žalosti, solz in — proklinjanja. Ali bila je za njih obenem v začetek preporoda k novemu življenju in čvrstejemu življenju. — V tistem hudem času stiske je pozval Andrej Gabršček Dragotina Štruclja v Gorico, da prevzame odgovorno uredništvo »Soče«, ker je bil Gabršček že dvakrat ob-soien pred porotniki. Ali preganjanja so nadaljevala tudi potem in skoro je prišel tudi Štrucelj pod obtožbo, ki bi jej bila gotovo sledila obsodba in stroga kazen, ki bi pomen jala nov hud udarec tudi za »Sočo«. Ta udarec je odvrnil Štrucelj s tem, da je čez noč izginil iz Gorice in pobegnil v Brazilijo, v južno Ameirko. Nemile razmere v domovini so ga pognale v temno negotovost .....na delo za ustanovitev nove ekzistence v daljnem, neznanem mu svetu. Ali bilo je žnjim kakor s tržaškim Slovencem: iz trpljenja mu je prišlo vstajenje. Dvigal se je od skromnega vodje, do urednika lista avstrijskih Nemcev »Viribus Unitis«, do vodja knjigarne, do vodja podružnice svetovne tvrdke Singer, do nadzornika, do višjega nadzornika, do divizij-skega superintendanta, do generalnega su-perintendanta in slednjič ga je vrhovno ravnateljstvo v New-Yorku v priznanje njegovih zaslug imenovalo za generalnega vodjo v Sao Paolo, kjer zavzemlje sedaj ugledno pozicijo v tamošnjem trgovskem svetu. — Danes dovaja svojo rodbino v milo domovino, ki jej je ohranil zvestobo tudi v tujini v težki borbi za ekzistenco. Svoje drage izroča domovini, sam pa se povrne še za par let na svoje službeno mesto. A potem se povrne tudi on — za vedno. Dragotinu Štruclju, ki je podal rojakom tako sijajen izgled narodne zvestobe in ljubezni do rodne grude, kličemo iskreno dobrodošlico! Še enkrat odkrita beseda. S Koprščine smo prejeli pisemce, v katerem nam dopisnik — ki pa je imel, čast mu zato, poguma, da se je podpisal izraža svojo veliko nevoljo radi našega članka v četrtkovi številki pod naslovom »Odkrita beseda« ozirom na deželnozborske volitve v Istri«. Pikro je to pisemce in skoro žaljivo. Označa naš članek kakor »čudno zmes«. Smešna da je naša irditev, da ni v vsej Istri niti enega razumnega kmeta ali obrtnika. Dopisniku se zdi, da je vsak preprosti Čič bolj značajen, nego kandidat dr. Červar. Absolutno frakarsko politiko da je treba nadomestiti z demokratično. Sami sebe da mi bijemo po zobeh spričo dejstva, ko ravno slovensko zastopstvo v tržaškem mestnem svetu priča, da je lahko kdo dober zastopnik tudi brez srednje ali visoke šole. G. dr. Man-dić da je govoril na shodu v Boljuncu proti svojemu prepričanju. — Kakor vidimo, je cenjeni prijatelj iz Brega pogumno sekal, ali imel je smolo, da je mahal — mimo! Kdaj in kje smo mi rekli, da ni v Istri niti enega razumnega kmeta ali obrtnika? Kje smo mi odrekali preprostemu človeku značajnost?! Kdaj in kje smo rekli, da je treba teh in teh šol, da je kdo dober zastopnik interesov svojega stanu?! Rekli smo le in v tej »čudni zmesi« vztrajamo tudi danes, da v sedanjem stadiju velikega boja v Istri, ob sedanjih razmerah v deželnem zboru istrskem, nasproti sovražniku, ki ni le srdit, ki ni Ie neizbireen v sredstvih, ampak tudi bogat na parlamentarni in polemični rutini, ne zadošča, da je zastopnik le razumen gospodar in obrtnik, poštenjak in značajen človek, ampak mora biti tudi usposobljen za odbijanje sovražnikovih nana-dev namestu in sproti! Sklicevanje na tržaški zgled ne koristi dopisniku. V prvo je razmerje v tržaškem mestnem svetu drugačno, nego v istrskem deželnem zboru in zato je tudi naloga naše delegacije v prvi zbornici drugačna, nego v drugi. V drugo pa ne zahtevamo mi — kakor že rečeno — za nalogo zastopnika gotove mere šolske izobrazbe, ampak intelektualno usposobljenost. — Te momente, ki iih apodiktično narekujeta sedanji položaj v Istri in sedanji stadij narodnega boja za bodočnost našo v tej deželi, je imel pred očmi tudi g. dr. Mandić na shodu v Boljuncu in zato je očitanje dragega prijatelja iz Brega na račun dr.a Mandića neosnovano in krivično, kar je najjasneje razvidno iz njegovih izvajanj, ki jih ravno danes priobčujemo na diU-gem mestu v poročilu o shodu v Boljuncu. Najodločneje se je izrekel za preustro-jitev stranke na demokratični podlagi in je tudi obljubil, da bo deloval pri vodstvu v tej smeri. Najbolj značilno za dopisnika pa je, da očita dr.u Mandiču, da je govoril proti svojemu prepričanju le radi discipline. Ali res misli ta čudni mož, da bomo mogli uspešno izvojevati ta veliki boj za obstanek kakor nedisciplinirana, na kose razbita masa?! Še ujedinjenim nam je boj mučen in težak; razkropljeni pa bi bili — poraženi. Mari meni, da bi Italijanom kakor definitivnim zmagovalcem prišla ljubezen do — slovenskega kmeta?! Konec bi bil. In slovenskemu kmetu ne bi mogli več pomoči vsi razumni in značajni kmetje in obrtniki. — Kakor obžalovanje naj se glasi, ko dopisnik pripoveduje, kako se duhovščina in učiteljstvo gledata kakor pes in mačka, da pa potem meče hudo obdolžitev na duhovnike in učitelje, češ, da gledajo na prvem mestu le za svoj žep!! Obžaluje to borbo stanu proti stanu in potem bi hotel videti še kmeta v stanovskem boju proti učitelju in proti duhovniku!! Očita nam, da sami sebe bijemo po zobeh, ker da drugače zahtevamo za Trst in drugače za Istro. Nu, mi smo ravno predvčerajšnjim donesli iz tržaške občine vest, ki — njega bije po zobeh. Stvar je boj radi lastninske pravice do takozvanih občinskih zemljišč po naši okolici: boj med občino in našimi okoličanskimi kmeti! Boj, ki je povzročil že mnogo jeze, sitnosti, pravd m troškov. Torej je to vprašanje, ki se tiče kmetov. In zelo važno vprašanje. A kdo vodi akcijo z nado do mirne rešitve tega vprašanja? Dr. Ry-bar, jurist, ali po dopisnikovem: frakar! Je-li tudi to — čudna zmes? Čudno ali ne čudno, zmes gori, zmes doli: našim okoličanskim kmetom ugaja! In gospoda na naši občini store le dobro in koristno delo za obe strani, ako spravijo iz sveta to sporno vprašanje med občino in okoličani. Ali razume prijatelj iz Brega ta primer? C. in kr« grajsko oskrbništvo v Mira- maru objavlja: Prepovedano je cvetlice, rastline i. t. d. v nasadih trgati in odnašati, kakor tudi jemati jih s sabo v park. Prestopke te prepovedi, v kolikor ne spadajo pod kazenski zakonik, kaznuje c. kr. namestništveni svetnik v Trstu z globami od 2 do 200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. Mestni občinski svet ima sejo v sredo 3. junija, ob 7.30 zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila. 3. Predlog trgovinskega odseka glede na spomenico »Uradniške in zasebniške kon-sumne zadruge" v aprovizacijskih zadevah. 4. Predložitev občinskega proračuna za I. 1914. Veliko narodno slavje bomo praznovali prihodnjo nedeljo v naših romantičnih Barkovljali — na obalih sinje naše Adrije. Proslava petindvajesetlenice tamošnjega vsikdar svežega pevskega društva »Adri-ja« bo v povod sestanku do 30 narodnih društev na razsežnem in jako udobnem slavnostnem prostoru. Ni dvoma, da se društvom pridružijo množice našega ua-rodnega občinstva iz mesta in vse okolice. Zato bo to velepomemben praznik v priznanje že storjenemu delu in v vzpodbuio k nadaljnemu snovanju za bodočnost in napredek Slovenstva na tržaškem ozemlju. * Določbe o vožnji smeri in izogibanju. Tržaško namestništvo razglaša v uradnem listu sledečo naredbo: V državno-neposred-nem mestu Trstu z njegovim obmestjem se morajo držati vozila (vozovi, avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa in slični) leve cestne strani, izogibali se na levo in prehitevati na desno, kakor tudi morajo temu primerno napravljati prostor prehitevajo čim vozilom. Ako dospeta na cestna križišča istočasno dve vozili, ima prednost vozilo, ki prihaja od leve. Vozovom, ki jih uporabljajo člani Najvišjega dvora, dalje stopa-jočim vojaškim oddelkom, procesijam in pogrebnim sprevodom, se mora vsako vozilo izogniti. Istotako se mora izogniti vsako drugo vozilo poštnim in gasilnim vozovom, ki peljejo k požaru in konečno rešilnim vozovom. — Ta naredba stopi v veljavnost s 1. novembrom 1914 t. Mladinska organizacija. Jutri, na bin-koštni ponedeljek bo izlet proti Padričem. Mladina se zbere ob eni in pol popoldne: tržaška v telovadnici tržaškega Sokola (ul. Stadion št. 20); svetoivanska pri svetoivan-skem „Nar, domu" ; šentjakobska pred Ciril-Metodovo Šolo. Izleta naj se udeleži šolska in šoli cdrastla moška mladina. Povratek do sedme ure zvečer. Izlet vodijo učitelji in sokolski vaditelji. Spor med lekarnarji in bolniškimi blagajnami. Med lekarnarji in okrajno bolniško blagajno in njej enakovcljavnimi delavskimi podpornimi društvi je nastal spor glede plačevanja zdravil. Lekarnarji zahtevajo, da bi se pogodbenim potom določilo mesečno obračunavanje, ko je veljal doslej šestmesečni rok. Ker ni prišlo do sporazuma, sklenili so lekarnarji, da bodo od 1. junija naprej zahtevali, da se vsak recept okrajne in drugih bolniških blagajn plačuje sproti in sicer takoj pri oddaii zdravila. Ta zahteva tržaških lekarnarjev pa ni upravičena in je naravnost nezakonita. Razmerje med lekarnarji in bolniškimi blagajnami je urejeno po ministrski naredbi z dne 28. marca 1914. (št. 73 drž. zak.), iz katere proizhaja, da je treba v takšnih slučajih razlikovati dve stranki, ki stojita napram lekarnarju: upravičeno (bolnika) in zaveza -n o (blagajno). Upravičenec ima zdravilo prejeti in ne plačati. Zavezana blagajna pa ima zdravilo plačati, ne pa prejeti. Iz te zakonite razlike sledi, da ni moči zahtevati plačila od upravičencev, ki se edini oglašajo pri lekarnarju za sprejem zdravil. Iz § 12. sledi nadalje, da so lekarnarji (dokler ni prišlo do posebnega dogovora, ali ako se ni zdravilo slučajno takoj plačalo), dolžni polagati dotični blagajni račun za vsako četrtletje in še daljnjih 90 dni počakati na plačilo. Sele po preteku tega drugega roka začnejo teči zamudne obresti, kar je najboljši dokaz, da lekarnarji prej ne morejo zahtevati plačila. To je tembolj razumljivo, ker je blagajna, ki je dolžna plačati, obenem upravičena, dati pregledati, ali so recepti pravilno taksirani. Toda ne samo s stališča blagajen in podpornih društev, marveč v prvi vrsti z ozirom na veliki humanitarni in socijalni pomen bolniške oskrbe za delavske sloje se mora protestirati proti poskusu lekarnarjev, ki bi z zahtevo takojšnjega plačila naravnost onemogočili v mnogih slučajih potrebno nujno pomoč. Pojasnilo. Slov. akad. društvo »Adri-ja« v Pragi nam piše: V nekaterih slovenskih časopisih se je pred časom pojavilo poročilo, da je slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi nehalo obstojati. Ker je odbor društva dobil od raznih strani vprašanja o tej stvari, na drugi strani pa so se pojavili glasovi nesoglasja s takšnim korakom »Adrije«, bodi v pojasnilo sledeče: »Adrija« se je izrazila, ravno tako, kakor ostala jugoslovanska akad. društva v Pragi, za skupno jugoslovansko akad. društvo; tozadevni sklep se je sprejel na enem rednih občnih zborov »Adrije«, s pristavkom, da »Adrija« preneha obstojati takrat, kadar se izreče za to tudi eksekutiva (visokošolska in starej-šinska). Ker se pa kaj podobnega dozdaj še ni zgodilo, obstoja »Adrija« kot samostalno društvo na skupnem stanovanju jugoslov. akad. društev. Smo privrženci jugosl. gibanja v takšni meri, kakor nam to dopušča program nar.-radi- kalnega dijaštva, prepričani, da je jugoslovanska ideja široke važnosti, da zaslužuje resnega premišljevanja. Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazala Kolinska tovarna za kavine primesi K 1000 kot prispevek za prvo letošnje polletje. Zvestoba za zvestobo! Gosp. Janko Prelovec, dijak IV. real. v Idriji, je poslal 10.600 rabljenih poštnih znamk, 52 .dg. štanjola, 40 dg odrezkov od smodk. Poslatev je zanimiva po posebni snažno-sti in urejenosti. V Ajdovščini sta jemala slovo od samskega stanu g. Anton Križaj in gdč. Mimica Cunta. S tega poslo-večera je nakazal g. St. Stekar CMD 30 K 19 vin. Hvala! Sv. Križ pri Trstu. Zahtevi narodnega cutstva, naj bi se po vsem Slovenskem obhajal Cinl-Metodov dan, se je tudi naša podružnica odzvala s tem, da priredi na binkoštno nedeljo cvetlični dan. Kaj je cvetlični dan, gotovo veste: gospodična hodi okoli, vsakemu ponudi cvetko; kdor jo vzame, pokloni dar in ga vrže v pu-šico, ki jo nosi gospod, ki spremlja gospodično. Potrebo čutimo omeniti, kako velikega kulturnega pomena je ta sklad, da je to nabiranje za družbo sv. Cirila in Metoda, ki vzdržuje slovenske šole, da se ne bo od kakega čulo: kaj, cvetlico naj kupujem, saj jih imam kolikor hočem! Naj pomisli vsakdo, da utegnejo tudi njegovi otroci uživati sadove teh skladov — in njegova mala žrtev mu bo povrnjena stotero. V slučaju slabega vremena se cvetlični dan odnese. Kontovelj. — Jutri ste vabljeni, zavedni Kontoveljci, da se v velikem številu udeležite pomembne veselice naše šolske družbe. Podružnični odbor je preskrbel spored, ki gotovo zadovolji vsakega udeleženca. Petje »Danice« in »Hajdriha«, lepo ubrani akordi sežanskega salonskega orkestra ter enodejauka »fcino uro doktor . vam bo v razvedrilo, ki naj vaša srca še bolj vzpodbudi do naklonjenosti napram naši CMD. Da bo materijalni uspeli zado-voljivejši, se bo vršil po končanem sporedu ples do polnoči. Hotel Zlatorog ob Bohinjskem Jezeru, ki je last Slovenskega Planinskega Društva v Ljubljani, se je že otvoril. Hotel je z vsem potrebnim popolnoma založen. Turistom in izletnikom se priporoča poset hctela že sedaj v pomladnem času, ko je okolica v najbujnejšem pomladnem zelenju in cvelju. Ker je hotel posebno pripraven za letovišče in ima dovolj sobic ?a tujce, priporočati je vsem, ki žele prebiti poletje v zdravem gorskem kraju in vendar blizu prometa, da si izbero za počitnice hotel Zlatorog. Naročila sprejema in pojasnila daje „Slovensko Planinsko Društvo" v Ljubljani, ali pa oskrbnica Marica Guštin-Hotel Zlatorog ob Bohinjskem Jezeru pošta Sv Janez. Kadilnikova koča na Golici je že otvor-jena in oskrbovana ter popolnoma založena s provijantom in okrepčili. Pot na Golico je popolnoma prosta snega. Flora se baš sedaj vzbuja. Pristop na Golico je čisto lahek (tudi za dame in otr< ke); od železniške postaje na Jesenicah se pride na vrh zložr.o v 3.30 do 4 urah. Golica je najlepša točka za spomladne gorske izlete. Ker je Kadilnikova koča čisto na vrhu, se priporoča izletnikom, naj prenoče v koči, da bodo vživali krasni prizor solnčnega vzhoda in jasni jutranji razgled. Koča je prav dobro prezimite; odkar je z deščicami obita, ni opažati nobene vlage. Na razpolago sta dve veliki skupni spalnici (moška in damska) ter 5 ločenih, dobro opremljenih sobic z 2—3 poste-IjamL Cvetlični dan za »božičnico« se bo vršil dne 5., 6. in 7. junija. Vse Slovane v Trstu prosimo, da blagohotno kupujejo ponujene jim cvetke in sicer samo od onih, ki se izkažejo s tozadevnim znakom. Slovanke, prav iskreno vas prosimo, pomagajte nam prodajati, oziroma podarite nam cvetlic v ta namen. Pošljite jih zlasti v soboto in nedeljo v »Narodni dom«. Avtoenobilna zveza Trst—Bazovica— Lokev. »Prva kraška avtozveza s Trstom« javlja, da bosta oba binkoštna praznika šla oba družbena avtomobila naravnost v Škocijan in sicer dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne. Priporočamo občinstvu, da pridno uporablja to ugodno priliko. Izlet v Dutovlje. Gojenci otroškega vrtca napravijo v slučaju ugodnega vremena v nedeljo, dne 7. junija 1.1. izlet v Dutovlje. Odhod od otroškega vrtca pri Sv. Jakobu opoldne do postaje Rocol, odkoder se odpeljejo po Železnici ob 1.02 popoldne v Dutovlje. Povratek na postajo v Rocolu ob 6.53 zvečer. Starši gojencev in drugi prijatelji otroškega vrtca so uljudno vabljeni, naj se polnoštevilno udeleže tega zleta. Druge podrobnosti se lahko poizvejo pri gospodični vrtnarici. Loterijske številke, izrežbane dne 30. maja 1914: Line 38 31 74 88 61 Domače mačke. Trgovec Virgilij Car-lini, ki stanuje v III. nadstropju hiše št. 14 v Vojašnični ulici, je bil šel predvčerajšnjim popoldne od doma po opravilih. Ko se je pa nekaj ur pozneje vrml domov, je konstatira!, da so njegovo stanovanje med njegovo odsotnostjo obiskali gospodje uzmoviči. Ker ni bilo njega doma, so pa — namesto da bi pustili svoje vizitnice — vzeli 350 kron njegovega denarja. To pa le zato, da bo vedel, da so ga počastili s svojim obiskom. — Na sumu, da sta izvršila ta obisk, sta bila aretirana sinova vratarice iste hiše. Še ena blagajna prevrtana. Tvrdka K. Pieifer in sinovi, ki trguje z vinom in likerji, ima svojo tovarno v Barkovljah na št. 10. Ko so včeraj zjutraj uradniki te tvrdke prišli v svoje uradne prostore, so našli v njih vse v neredu, a kmalu zatem! so konstatirali, da je blagajna prevrtana. Pravzaprav blagajna ni bila prevrtana, temveč razparana s takozvano svinjsko nogo, iz nje so tatovi odnesli 1260 kron. Tvrdka vloži vsak večer ves denar na banki, a ukradeni znesek je bil puščen v blagajni, ker je imela tvrdka včeraj žnjim •plačati delavce. Tatovi so pustili na licu mesta žepno električno svetiijko in majhen sveder. Konstatiralo se je, da so tatovi preplezali zid in potem s ponarejenimi ključi odprli poslopje, v katerem se nahajajo uradi. Tvrdka je zavarovana proti tatvini z vlomom le za znesek 1000 kron. Aretacija glavnega okrivijenca v aferi ponarejevalcev denarja. Poročali smo svoj čas, da je policija prišla na sled celi tolpi ponarejevalcev denarja in razpečevalcev istega. Ta tolpa se je bavila s ponarejeva-njein petkronskih srebrnjakov. Policija je našla in zaplenila vse za ta posel potrebno orodje. — Tedaj so bili aretirani: Marija Kaučič, Lovrenc Prodan, Marij Jaschi, Josip Sever in Evgen Demarchi. Aleksandru Karčiču, soprogu gori imenovane aretiran-ke, ki je glavni krivec, pa policija nikakor ni mogla na sled. Vendar je pa slednjič prišel tudi Kaučič včeraj zjutraj policiji v roke, ki ga je aretirala in ga dala na razpolago deželnemu sodišču. Aretacija vojaškega begunca. 241etni Alighieri Bandeu, doma iz Trsta, katerega starši stanujejo v ulici P. P. Vergerio št. 231, je služil pri 97. pehotnem polku v Belovaru. Prve dni meseca aprila t. I. pa so ga prepeljali v vojaško bolnišnico v Trst. Dne 15. aprila je pa pobegnil iz bolnišnice. Predsnočnjim ga je pa neki redar našel in ga aretiral v kolodvorski ulici. Policija ie begunca izročila vojaški oblasti. Cigankino maščevanje. 381etni Josip Mudorovič, doma iz Logatca, in Katarina Mudorovič sta člana ciganske družbe, ki tabori na neki trati ob novi openski ce--ti. Včeraj zjutraj je med njima prišlo do prepira in Josip je Katarino oklofutal ter jtj zagrozil, da jo pošlje na oni svet. Katarina je pa iz maščevanja ovadila Josipa, da je pred več meseci ukradel v Trstu v neki konjski klavnici konja in ga prodal v Podgori. Vsled te ovadbe je bil Josip Hudorovič aretiran. Še ena tatvina z vlomom. Predsnočnjim so neznani tatovi vlomili v trgovino z umetnim cvetjem R. Rieger v ulici sv. Nikolaja št. 21 ter odnesli 350 kron denarja, 2 srebrni uri in uro budilko. Umrli so: Prijavljeni dne 30. t. m. na mestnem fizikatu: Bacotta Marcel, 3 leta in in pol, ul. dei Capiteli št. 19; Napoleone Božo, 48 let, Škorklja št. 573; Del-net Bruna, 2 meseca, Rojan št 293; Del-net Blanka, 2 meseca, Rojan št. 293; Ba-fcič Ladislav, 6 dni, Sv. Marija Magdalena zgornja št. 147; Ceselin Rudolf, 6 mesecev, Čarbola zgornja št. 156; Prin-civalli Antonija, 2 leti, ul. Montecchi št. 15. — V mestni bolnišnici dne 27. t. m.: Cargotti Ivan, 54 let; Sila Martin, 43 let; Moser Jurij, 55 let; Babič Marija, 38 let; Vit Friderik, 22 let; Bitežnik Artur, 56 let; Rešetnik Anton, 32 let. _ Društvene vestL „Sokol" na Opčinah ima, kakor je bilo že objavljeno, svoj IL javni nastop na bin-koštni ponedeljek ob 4 pop. na obširnem dvorišču g. Iv. Gorjupa. Zvečer ples v Sokolski dvorani. — Obračamo se na sL občinstvo, da prileti tega dne v obilnem številu k nam, ca sveži openski zrak, ta da napolni do zadnjega kotička izletni prostor. Sokolskim društvom je itak dolžnost, da posetijo svojega „brata* na Opčinah, ker vedo. da sokolska ideja le tedaj pohiti k zmagi, ako se medsebojno podpiramo. — Osti dohodek je namenjen za „Sokolski dom" na Opčinah, ki ga nameravamo v kratkem zgraditi in ki bo zahteval ogromno žrtev. Zato se hvaležno sprejemajo morebitna preplačila. V slučaju slabega vremena se nastop preloži na nedeljo, 28. junija ob 4 pop. — Kar se tiče jedi in pijače je splošno znano, da so Opčine zmerne v cenah. Torej: 1. ali 28. junija veljaj vsem bližnjim sokolskim društvom povelje: Sokol, stopaj! smer: Opčine k radujočemu se bratu. Podružnica CMD v Skednju priredi dne 5. julija na novih prostorih „Gospodarskega društva* veliko vrtno veselico, z godbo, petjem in velikim šaljivim srečolovom. — Skedenjci! Ta dan mora biti za nas pravi narodni praznik! Zato naj vsak prispeva s kakršnimkoli darom za srečolov in za kolo sreče, ki naj bi prineslo našemu otroškemu vrtcu lep dobiček. Darove sprejemajo: gca. Ivanka Sancin, Marija Godina in Marija Černigoj. Vsak naj bi se odzval temu povabilu in pripomogel do sijajnega uspeha naše veselice v korist našim malčkom t Mand. skupina „Viktor Parma" naznanja ljubiteljem mladinske godbe, da se vrši vpisovanje v glasbeno šolo še danes od 10 do 12 zjutraj in v torek, dne 2. julija, od 8 in pol zvečer dalje v zborovalni sobi gostilne „Jadran" pri Sv. Jakobu. — Učnina znaša 1 K na mesec. Obenem se opozarja brate člane na današnji izlet „Nar. soc. mladinske organizacije" v Sv Križ. Zbirališče „Parmistov" v gostilni „Jadran" točno ob pol eni popoldne, odkoder odkorakamo skupno na južni kolodvor. — V torek, dne 2. junija ob 9 zvečer skupna seja. Tovariše z južne železnice vabimo oa sestanek, ki se bo vršil v sredo, dne 3 ju-nfa, ob 8 zvečer v društveni dvorani, uL Frančiška št. 2. Ker se bo na sestanku avljalo o ustanovitvi podružnice Z. J. Ž. Trn IL, pričakujemo, da se tovariš« sestanka Ivo udeleže. Pripravljalni odbor uce Z. J. 2. Trst IL Učiteljsko društvo za Trst in okolico j je izdalo za svoje člane društvene legitima-' cije, katere se dobe pri blagajniku R. Kosovelu ali pa v društvenih prostorih vsako nedeljo od 11—12 dopoldne. Cena 20 stotink. — Prebitek se porabi za šoiarske knjjžnjice. Osrednji odbor Z. J. Ž. Ker jutrišnja redna seja vsled praznika odpade, se bo vršila seja v torek, dne 2. junija ob navadni uri Nar. soc. mlad. organizacija priredi danes, na binkoštno nedeljo, svoj prvi mladinski izlet v Sv. Križ. Zbirališče ob poli-dveh popoldne na južni postaji. Odhod vlaka točno ob 2. Ob 3 popoldne sestanek mladine v prostorih g. Košute. S sestankom je spojena prosta zabava, pri kateri bo sodelovala mand. skupina „Viktor Parma". Odhod ob 7 zvečer. — Bratje, udeležite se tega važnega mladinskega izleta v velikem številu I Barkovljanke! Odbor pevskega društva „Aclrija" prosi vse gospe in gospodične, ki bi bile pripravljene sodelovati v paviljonih na dan slavnosti, naj pridejo gotovo v torek 2. julija ob 8 zvečer v barkovijansko čitalnico. Redni občni zbor Ženske podružnice CMD se bo vršil v soboto, dne 6. jun. ob 7 zvečer v „Nar. domu*. Po zborovanju bo predavala gdč. Ana Črnagojeva o „Vplivu umetnosti na ženo*. Že sedaj opozarjamo na ta večer, Id naj združi v veliko dvorani čim večjo množico slovanskega ženstva iz mesta in okolice. »Tržaško podporno in bralno društvo« vabi one svoje člane, katerim bi lekarnarji odrekali zdravila brez takojšnjega plačila, naj se odločno uprejo tej zahtevi in v slučaju potrebe obrnejo na urad c. kr. na-mestništvenega svetnika v Vojašniški ulici (via della Caserma) št. 7, obvestivši obenem tudi društveni urad. Za župni zlet, ki se bo vršil 12. junija na Opčmah, se sestavi širši zletni odbor. Tem potom se vabijo vsi, ki so pripravljeni sodelovati na sestanek v odboro sobo Tržaškega Sokola, ul. Stadion 21, na dan 4. prih. m., četrtek, ob 8 zvečer. — Predsedstvo Trž. Sokolske Župe. Narodna delavsko organizaciju Deželni odbor NDO. V sredo ob 8 zvečer izvanredna odborova seja. Skupina »Dalmacija". Novoizvoljeni odborniki so vabljeni na prvo odborovo sejo, ki bo v sredo ob 7 zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št 2. Volilni oćhor za sestavo kandidatne liste za o-m dnj izvrše valni odbor NEK) ima v torek ob 7 z ečer sejo v društvenih prostorih, ul. 5 >. Frančiška št 2. Podružnica NDO pri Sv. Jakobu naznanja bratskim društvom, da prt redi svojo prvo veselico, danes, dne 31. t. ra., v prostorih „Delavskega kons. društva" pri Sv. Jakobu. Na veselici bo svirala godba NDO, ter sodeloval bratski zbor Z. J. Ž. Veselica se bo vršila ob pogrnjenih mizah, preskrbljeno je tudi za srečolov in delovanje ša-Ijjve pošte. Vstopnina za odrastle 40 vin., otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti. — Ker je čisti dobiček namenjen v podporo, bolnim in brezposelnim slovenskim delavcem, se odbor nadeja velike udeležbe. MravL — Podružnici sv. Cirila in Metoda v Skednju je bilo izplačano volilo pok. gosp. Iv na Godine Fuli K 50 in volilo ge. Ane Sancin roj. Sever K 20. — Na shodu dne 17. maja se je nabralo za isto K 12.30, med škedenjsko družbo na Slavniku pa K 8 Za izgubljeno in najdeno denarnicu daruje ga. Marija Godina K 1, g. Tomaž Sancin plača globo ker mu je prišla sestra po uri v trgovini K 2, Sancin Marija Cacek daiuje K 2, Sancin Mirko Smec K 1, Anica Kobal K 1.40. Na predlog g. Josipa Flego se je nabralo v osmici Antona Šumana K 4.74, na sh< du pol društva „Edinost" dne 24. maja pa K 44.80. Okrajno kazensko sodfc. Dogodki prvega majnika pred sodiščem. Dosedaj se je sodišče z ozirom na dogodke prvega majnika t. 1. bavilo s palicami, stolicami in kamenjem, a včeraj je prišel na vrsto — dežnik. 181etni odvetniški pisar Andrej Curk (tudi ta je puro sangue latino) je bil 1. majnika popoldne aretiran v ulici Silvio Pel-lico, ker je tam nekega Slovenca udaril po glavi z dežnikom. Proti Curku je pričela razprava pred okrajnim sodnikom Pollanzem že dne 5. majnika, tako, da je bil Curk sploh prvi, ki je prišel pred sodnika radi dogodkov dne 1. majnika. Ker pa niso tedaj prišle na razpravo priče, je bila razprava odgodena, Curk, ki je bil do tedaj v zaporu, je bil izpuščen v svobodo. Razprava se je potem vršila 8. dne majnika, a bila je tudi tedaj odgodena, ker je Curkov branitelj predlagal zaslišanje nekaterih prič. Kakor rečeno, je bil Curk obtožen, da je z dežnikom udaril po glavi nekega Slovenca, ki je pa ostal nepoznan, torej prestopka v smislu § 411. kaz. zak. Na razpravi dne 8. majnika je pa Curk trdil, da mu je oni Slovenec grozil s palico in da je on z dežnikom ie odbil s palico namerjeni udarec. Priče, trije policijski agenti, so pa potrdili, da oni Slovenec sploh ni imel palice pri sebi. Nato je bil obtoženčev branitelj predlagal, da se zaslišijo kakor priče nekateri stanovalci onih hiš, ki imajo okna na unco Silvio Pellico, vsled česar je bila razprava odgodena do včeraj. Včeraj je pa Curkov branitelj povedal, da so mu priče* ki jih je bil predlagal dne 8. majnika, izjavile da niso videle ničesar in da torej niso prišle na razpravo. Na podlagi rezultatov razprave dne 8. t. m. je torej sodnik obsodil Andreja Curka v plačilo globe v znesku 20 kron. Ker je pa Curk rojen ravno dne I. majnika 1.1896. ga je sodnik še prej vprašal, če ve povedati, ob kateri uri se je rodil, da bi namreč vedel, če je že izpolnil 18. leto, ko je zagrešil ta kaznivi Čin. Ker mu obtoženec ni vedel povedati, ob kateri uri je bil rojen, mu je sodnik odmeril kazen kakor še ne 181etnemu. Kajti zakon določa posebne ozire do takozvanih mladinskih zločincev, ki še niso izpolnili 18. leta. Vesti iz Goriške. Slovensko trgovino v Gorici. Vsi Slovenci čutimo in dobro vemo, da je naša končna zmaga v Gorici odvisna edino od tega, če ustanovimo svojo trgovino in svojo obrt Dokler hodi naš človek k laškemu trgovcu in obrtniku, dokler ne podpirajo Slovenci dovolj slovenskih trgovcev, tako dolgo je tudi naša popolna zmaga nemogoča. To vemo vsi. Enega pa nikakor nočemo razumeti, da se namreč ta veliki gospodarski preobrat ne da izvršiti čez noč. Vse polno ljudi imamo, ki javno in tiho govore: »Saj bi kupil pri slovenskemu trgovcu, ali kaj, ko je njegovo blago slabše in dražje«. Z neverjetno prepričevalnostjo čujemo dan na dan ta očitek in vendar ni po večini resničen. Prvič ni resnica, da se kupuje pri Slovencih vse slabše in dražje. Opozarjamo na naše večje trgovce, kamor hodijo ljudje brez razlike narodnosti, in čez katere se nihče ne pritožuje. To nam mora priznati vsak. Pa že čujemo odgovor: »Pa drugi, ne ravno večji trgovci, ali niso ti dražji, ali nimajo slabšega blaga! Če more večji trgovec nuditi ceno in dobro blago, mora isto storiti tudi manjši trgovec«. Počasi prijatelj! Slišal si že morebiti kaj o konkurenci. Zato boš razumel tudi nastopne vrste. Večji trgovec prodaja lahko cenejše, ker ima pri ogromnem prometu tudi pri nižjih cenah večji dobiček, ko mali trgovec. Veliki trgovec ima lažje boljše blago, ker mu tovarna z ozirom na njegove velike potrebe postreže z najboljšim. Veliki in mali trgovec sta si neenaka in to je treba upoštevati. Pozabiti pa se ne sme še nekaj drugega. Veliki trgovec ima veliko blaga, v veliki množini se pa najde često poleg najboljšega tudi najslabše; tega pa pri solidnem malem trgovcu ni. V tem oziru ima pa mali trgovec dostikrat prednost pred velikim, nima sicer vsega, ali kar ima,-je vse dobro. Seveda niso vsi trgovci brez napak, a vsakdo je lahko preverjen, da ravno tako, kakor greši včasih kateri slovenski trgovec, greše tudi laški in nemški. In čisto neobjektivno je, če vidi kdo le napake slovenskih trgovcev, pozabi pa čisto, kolikokrat so ga tuji trgovci že nesramno opeharili. Apeliramo torej na Slovence, da vsled narodnostne misli podpirajo slovenske trgovce in obrtnike. Priznati moramo, da poznamo tudi par Slovencev, ki se iz same narodnosti tega stališča tudi odločno drže in ima v tem oziru »Dnevov« poročevalec, čisto napačno. Taki Slovenci so v Gorici, če jih »Dnevov« poročevalec pozna ali ne. Če pa mi apeliramo na Slovence, da podpirajo samo Slovence, potem gotovo ne delamo tega zato, ker kupijo pri Slovencu vse najbolje in najcenejše, temveč zato, da dobimo svoje trgovce. In sedaj naj premislijo razni nezadovolj-neži, kako težaven boj mora premagati slovenski trgovec, da se osamosvoji in utrdi. Z majhnim kapitalom začenja, navezan na kredit, vse neslovenske sloje čisto proti sebi, slovenskih malo za seboj, a mora vzdržati konkurenco gospodarsko in veliko silnejših tujih trgovcev. Naj si človek le predstavlja boj s trgovcem, ki ima moč ko laški fanatik Orzan. In v tem težkem boju, ko znižuje tuj trgovec, oprt na njemu prijazne banke, v reklamne svrhe cene v tem boju, naj ne zasluži slovenski trgovec niti najmanjše opore! Kako pa naj dobimo svojo trgovino, kako naj postanemo bogati, če je radi par vinarjev konec naše požrtvovalnosti! Položaju je treba pogledati v oči tako, kakor je in položaju primerno uravnati svoje korake in potem dobimo svojo trgovino in svojo obrt. Z zabavljanjem in neresničnimi očitki pa ne dosežemo ničesar, k večjemu da škodujemo sami sebi. To si naj zapomnijo razni kritiki naših trgovcev, ki imajo prečesto polna usta lepih besed, pri tem pa ravno tako krijejo svoje potrebe pri tujcu. Ne silimo nikogar, da mora kupiti pri Slovencu, toda če že sam tega ne dela, naj pušča druge v miru, naj ne bo agitator za laško trgovino. Zahtevamo le, da vsak kupi vsako blago najprej pri Slovencu in Če tam res ni zadovoljen, potem naj gre kupit, kamor hoče. Prepričani pa smo, da bodo ti slučaji zelo redki in da bo slovenski trgovec in obrtnik na svojem mestu, kakor smo tudi pred kratkim brali v listih, da je tuj podjetnik hvalil naše ljudi in jih ščitil proti človeku, ki mu je svetoval, da naj kupuje pri Italijanih. NhU v UtafflaL 2e ves teden gledamo v Nabrežini čuden, vsestransko neobičajen prizor, ki se ponavlja danzadnem, aro za uro. Orožniki, ki prihajajo tiho in nekako svečano po kamenolomih in klesarnah. vlačijo v zapore delavce mrklih obrazov. Dvignili so morilsko roko sa brate, sotrpine aeiavce. nahujskani po socijalnodemokratičnih agi tatorjih, ki so jih, da jih še bolj razpa-lijo, spremili osebno na mesto zločina iti jih razvnemali, dočim so drugi, vodje, čakali na glavni cesti. Dasiravno poznamo socijalne demokrate, kakor tudi propalost nekaterih nabre-žinskih vodij te stranke, vendar nismo nikoli verjeli, da je mogoča tolika brez-srčnost. Ti vodje so morali vedeti, kaj bo sledilo iz takega zavratnega napada, in če so, zvesti takozvanemu »Velikemu programu« mislili samo pobiti nekaj članov »N. D. O.«, bi mi to končno razumeli, ne moremo pa razumeti, kako se sedaj, ko se jim aranžirani napad na naše ljudi ni posrečil, skrivajo ter hočejo samo svoj »kanonenfutter« žrtvovati rokam pravice. Zato pričakujemo, da sodna in obrtna oblast ne ostane pri dosedanji praksi, ki bi skoro uničila Nabrežino kot in-dustrijalen kraj, temveč, da se izslede, in po zaslugah kaznujejo vsi oni »duševni očetje« te gorostasnosti. Potrebno je, da v informacijo slovenske iavnosti podamo nekoliko historije o vzrokih in dogodkih teh dni, ki so pokazali, da se socijalna demokracija poslužuje tudi zelo, zelo »nečednih« (po Kristanovo) sredstev in manevrov, kadar gre za to, da ima biti konec njene strahovlade in ž njo spojenega koritarstva v kakem kraju, kar se je zgodilo te dni pri nas v Nabrežini, deloma pa se ima še zgoditi. Pred leti, ko je začela socijalna demokracija svoje »delovanje« v Nabrežini, so bile razmere čisto drugačne, kakor danes. Takrat je bila kamnarska industrija na vrhuncu, ker ni bilo financijelnih kriz. Stavbe so rastle po deželi in po mestih, kakor gobe po dežju, nekaj tudi vsled davčnih ugodnosti, ki jih je država nudila. Voditelji rdeče internacijonale, med drugimi tudi prosluli Kopač, so stuhtali, da bi bilo dobro, ko bi tudi njihova stranka postala izkoriščevalka delavcev, pa jc predlagala, naj stranka »kupi« svetovno-znano »Cavo Romano«. Ubogi delavci so res skladali svitle kronice. (Gg. Marico in Kopača prosimo mimogrede, naj povesta, kje so sedaj ti »delavski žulji!«) Kopač je na javnem shodu izjavil, da se ustreli, če stranka ne postane lastnica »Cave Romane«. Dočim so delavci po drugih delavnicah stavkali, so v goljufivi nadi, da postanejo lastniki največjega kamnoloma v naši državi, delavci »Cave Romane* delali, dokler ni zviti Hans Wildi, ki se ie poslužil tnešetarja Kopača. »lifral« vsa naročila za solkanski most, katerega je vzlic precejšnji izgubi, vendarle s pomočjo »kupčije« s soc. dem. stranko dovršil. Ko je bilo ogromno delo končano, je bila tudi končana farsa slavnega Kopača, ki se pa vsled te farse še vedno noče ustreliti. Še dandanes velja dovtip o kupčiji »Cave Romane« v Nabrežini za najboljšega. Kolikokrat je socijalna demokracija še prodala svoje organizirarice, že doženemo, težko pa, da bi bila še kaka druga »krava« tako debela, kakor je bila ta. Saj so v tisti dobi nekateri sodrugi, ki so sedaj hujskali na poboje članov »N. I). O.« plačevali svoje — hiše. Ako vse to dodobra premislimo, moramo priznati, da je bil strah zaradi ustanovitve N. D. O. tu gori upravičen. Saj se je strok, tajniku N. D. O. v prvem tednu njegovega bivanja v Nabrežini sporočilo na usta nekega pijanega furlanskega pritepenca, da ga bodo pokončali. Vodstvo N. D. O. v Nabrežini je tudi slutilo in opozarjalo kompetentne faktorje, da mora priti do izbruha, toda bilo je vse zaman. Le golemu slučaju se moramo zahvaliti, da danes ne beležimo mrtvih tovarišev N. D. O. Toda ozrimo se še nekoliko v slavno dobo socijalnodemokratskega režima v Nabrežini. Kot delavska organizacija bi bili morali resno upoštevati tudi kamnolome, ki so zelo potrebni organizacijske podpore. Toda čudo. Dočim so se dali klesarji voditi za nos od rdečih vodij, so kamnolomci kmalu po ustanovitvi svoje skupine zažgali vse knjige, da ni bilo ne duha ne sluha o njihovi skupini in ga še danes ni. Pozneje je Kopač rekel neki odlični osebi: »Kaj tisti kamnolomci. to so voli!« Dočim se je klesanem i in kamno-likarjem doseglo nekaj zboljšanja, so ostali ubogi kamnolomci do danes brez vsakega organiziranega nastopa, ter čaka na tem polju N. D. O. še veliko in težkega posla in truda, preden prežene zle predsodke o pojmu organizacije sploh. Tako stojita sedai dve skupini nabrežinskega delavstva v diametralno nasprotujočem si položaju. In da je zmešnjava šc večja, so začeli rdečkarji med kamnolomci z agitacijo, češ, da jiin dosežejo to in ono, dočim je resnica samo ta, da v spomenici, ki so jo pred nedavnim predložili, ni niti duha ne sluha o kamnolomskih delavcih, kakor da bi res ne bili ljudje nego — voli. Sicer pa je tudi splošno znano, da bi se nabrežinski delodajalci s pomilovanjem požvižgali na rdeče spomenice, ki jih tudi rdečkarji sami ne mislijo resno, ker že sami pravijo, naj se vse drugo v spomenici opusti, samo posredovalnica dela naj se vendar za božjo voljo da njim v roke. Pa je grozdje prekislo. Tako Mm ie nastop N. D. O. zmešal štrene, da re\ e ne vedo kako in kaj, pa v Marksovem imenu streljajo kozla za kozlom. Prvi je bil, da so hoteli izpreti pri N. D. O. učlanjenega klesarja F. G., kar je preprečil nadvse možati nastop delodajalca Ivana Caha-rije, župana nabrežinskega, ki je, namesto da bi bil izprl narodnega delavca, raje izprl rdeče teroriste, ki so nato, silno užaljeni, proklamirali stavko, ki je pa nikjer ni bilo, ker so oni sami čisto prostovoljno popustili delo; danes pa dela pri I ici i«ruki >io 70 ijasih delavcev. Se bolj bedasta je bila pri delodajalcu Josipu Ca-tiariji, kjer so rdečkarji zahtevali, na gospodar dokaže iz trgovskih knjig, da ne dela za svojega brata. To se seveda ni zgodilo, pa hajd v stavko. Tudi tam delajo sedaj naši člani. Pri tvrdki Pasquale Benvenutto so zahtevali posredovalnico dela v svoje roke, pa so dobili vsak svoje delavske bukvice, in sedaj si lahko svobodno posredujejo delo, naši člani pa mirno delaio. Rekli smo, »mirno delajo«. Tu smo se seveda malo zmotili. Po drugih delavnicah, kjer je na stotine naših tovarišev zaposlenih, delajo mirno, pri Benvenuttiju pa, kjer je število bolj pičlo, niso tako mirni. Kakor smo že v torkovi »Edinosti« poročali, so pridrveli v številu 150 v delavnico, ter napadli 4 naše, ki so se seveda umaknili, kar je bilo tudi edino pametno. In vsled tega zločinskega napada gonijo sedaj orožniki že ves teden uboge žrtve v zapore. Kdo ve, če zadene roka pravice tudi prave , duševne krivce? Upamo da. ker drugače pride red in mir v Nabrežino preko mrtvih trupel. Toda mi se bomo branili. bttmm seeuaSfiNgnioMlu fiuJsfcBfl. NABRE2INA 31. (Izv.) Marica, Ivan-čan, Frandolič i. dr. duševni očetje znanih dogodkov prošlega ponedeljka, vodje socijalne demokracije v Nabrežini, so bili danes aretirani. Pomagalo je. V 93. številki »Edinosti« srno opozorili slovenske člane deželnega Selškega sveta na nepravilno vsebino razpisa služb v uradnem listu z dne 3. majnika, ki se je glasil: »Na državni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Gorici se razpisujete s 1. septembrom dve učni mesti za klasično filologijo kot glavni in slovenski ali nemški jezik kot stranski učni predmet z nemškim in slovenskim učnim jezikom«. Ker je bilo istočasno razpisano tudi mesto na laški gimnaziji in se v onem razpisu ni zahtevala nemščina kot učni predmet, smo proti temu razpisu od-'oaio nastopili in pravočasno opozorili slovenske člane deželnega šolskega sveta. Ti so se tudi v prvi seji pobrigali za celo stvar in dosegli popoln uspeh. Mesti sta verjet razpisani in sicer tako, kot mora biti. ??£inii je nemški učni jezik in v razpisu se zohteva le slovenski učni jezik. — Veseli r.as, da qismo zaman opozorili slovenskih članov deželnega šolskega sveta, temveč Ja so ti energično izpolnili svojo dolžnost, čast jim! Cisto utihnil je »Corriere«. V sredo je lil še tako bojevit, psoval je brez ozira na levo in desno, danes je pa miren, ko da bi slovenski odgovori potihnili. Ali je tako silno vplivala slovenska kritika. Upamo, da pride čez praznike »Corriere« zopet do sape in da nas v sredo zopet razveseli z i»ovo sijajno brihtnostjo in da nam porine sedaj v čevelj še poslanca Vojno. Urad za agrarne operacije. S 1. julijem začne poslovati prepotrebni novoustanovljeni urad za agrarne operacije, ki ga vodi c. kr. namestništveni tajnik dr. Viljem Bal-tič. V področje tega urada spada zložba zemljišč, razdelitev skupnih zemljišč in delo za zboljšanje planin in pašnikov. — Kmetovalci obračajte se na ta urad! Sobotni »Corriere« prinaša dolgo odprto pismo starinarja Gyre na ekscelenco, goriškega nadškofa, v katerem vzdržuje svojo trditev, da je le on posestnik prave slike Matere Božje na Sveti Gori. Pravda o tej sliki torej še ni rešena z izjavo nadškofijskega ordinarijata. Ali je mogoče? Zadnji »Novi Čas« prinaša to notico: »Božja pot na Vitovlje. O Binkoštih bo oba praznika služba božja na Vitovljah, kot je bila dosedaj v navadi. Vsak praznik bodo tri sv. maše, prva ob 6, druga 8 in tretja ob 10. Spovedovali bodo 3 spovedniki. Krčmo bo imel v cerkvenih prostorih Anton Marinčič iz Vitovelj.^Prid vrh Planin!......« — Tako »Novi Čas«. Ali bodo božji hrami postali gostilne, ali je to zmota? Da se pripeti nad vse katoliškemu »Novemu Času« kaj takega, je pač zanimivo. Vmorejski kongres v Gorici. Častni predsedniki kongresa bodo: poljedelski minister, namestnik princ Hohenlolie, nadškof Sedej in župan Bombič. Radi premij so naprošeni za doneske: županstva v Furlaniji. trgovska in obrtna zbornica, in Zveza kraških županov. Deželni odbor je dovolil za premije 1000 K. Poljedelsko ministrstvo da za razstavo 4600 K. Na razstavi in pri polzkušnji smejo biti le domači pridelki. Včerajšnja »Eco« prinaša aforizme iz »Corriera«, ki se tičejo izključno nas. Te aforizme glorira »Eco« primerno. Na aforizme se še povrnemo. Včeraj ob 8.30 zvečer so imeli uradniki v odvetniških pisarnah v hotelu »Siid-bahn« zborovanje radi prostih popoldne-vov v sobotah. Podružnica zveze jugoslovanskih železničarjev Sv. Križ-Cesta sklicuje na bin-kenštni ponedeljek ob 3 popoldne v prostorih gosp. P. horja v Prvačini društveni shod. Na shodu bo g ivoril strokovni tajnik tov. Mrak iz Trsta. Vabiino vse člane in pr jat Ije jugoslovanskih železničarjev, da se gotovo udeleže omenjenega shoda, da s tem pokažejo simpatije do jugoslovanskih železničarjev. Pred letom dni se je ustanovilo v južnem del« našega, goriškega mesta prepo-trebno društvo Čitalnica „Balkan", kojega namen je nuditi svojim članom izbrano čtivo. To se je do danes tudi deloma po-sreč»lo, kajti v čitalnici imamo vse slovenske liste in druge večje, ki stanejo omenjeno čitalnico ogromne vote. Da pa samo časopisje ne zr-do-Muse današnjim ratsneram, to je jasrio. Že pvs-«Kr,o jo bilo sfclenjsfto Stran [V »EDINOST« št 118. ustanoviti si lastno knijžnici. Tudi to se je deloma posrećilo. Marsikateri rodoljub je daroval lepo kn igo in s tem nam pomagal korak naprej. Nabaviti si je tudi treba, da se knjižnica izpopolni, večja dela. Priskrbeti si je treba drug h večjih dohodkov. Zato prirede „Balkanci" jutri, na binkcštni ponedeljek, veliko vrtno veselico, koje čisti dobiček je namenjen razširjenju knjižnice. Slovenci z mesta in okolice udeležite se veselice v velikem številu. V Trstu, dne 31. maja 1914. Uesti iz Istre. Istrske čežetooz&orjRe volifve. fz Bnfiunca dne 25. maja 1914. Danes je bil tu pri nas javen shod, ki ga je sklical v imenu »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«, bivši deželni poslanec in predsednik okrajnega zaupnega zastopa, nadučitelj Valentič. Že ob 4. uri popoldne so se začeli zbirati volilci v velikem številu na prostornem dvorišču Sancinove gostilne. Nebo je bilo nekoliko oblačno, a tudi politično nebo ni bilo jasno. Da se nabira nevihta in da ni vse tako, kakor je mislilo P. D., je bilo pričakovati, ker so zasiopniki kranjskih razmer privlekli na bojišče topove največjega kalibra, katerih pa ni bilo treba, ker 3»petelinčki^ niso tako nevarni, kakor se je mislilo. Ob 5. uri popoldne je povabil sklicatelj shoda v dvorano, zborovalce in otvoril shod s pozdravnim nagovorom. Predstavil je dra. J o s. Mandića z Trsta in odbornika istrskega politič. dr. č. g. župnika S a š e 1 j a, izročil pozdrav volilcem drž. posl. prof. M a n d i č a, ki obžaluje, da ni mogel priti med nas, radi bolezni, izročil pozdrav č. g. Š k r b c a, omenjal na I ratko nedclovanje deželnega zbora istrskega v minolem šestletnem razdobju, ter povabil zborovalce, da si izvolijo predsednika. Zaprosil je besedo posestnik na tako majhna. Politično društvo hoče z dokazi ovreči trditve, češ, da dela le po volji par voditeljev, marveč da dela po volji ljudstva. Zato pristopite kot člani vsi ki vam le količkaj dopuščajo razmere. — Politično društvo potrebuje pomoči, potrebuje tudi denarja in to posebno sedaj v volilni borbi, ko imajo naši nasprotniki zagotovljeno pomoč od izven črnožoltih kolov, izven mej države. iz C. g. župnik Milko Sašelj, Klanca, je pozdravil zborovalce kot odbornik polit, društva, opravičujoč odsotnost kandidata, č. g. župnika Škrbca. Opisoval je delovanje političnega društva teku zadnjega pol leta, ter naglašal, da je pol. dr. povsem upoštevalo željo ljudstva, izraženo potom krajevnih (mestnih) odporov. Priporočal je složen nastop pri volitvah. Nikakor se ne more tu očitati P. D., da ni postopalo lojalno. N a z a r i j Bertok iz S. Toma pri Kopru je menil, da so se danes vse preveč zavlekle osebnosti, da naš boj ni več naroden boj, ampak, žalibog, že bolj stanovski boj ali boj interesov. Na to je predsednik podelil besedo dru I. M a n d i č u, ki je s krasnim in vzneše-nim govorom, uprav elektriziral zboro valce. Povdarjal je, da je prišel na izrecno željo Političnega društva iz Pazina in političnega društva »Edinost« iz Trsta, katerih pa ni ne enega ne drugega član. Namenil je nastopiti komaj proti koncu, a ravno razni mejklici mu dajejo povoda, da čuti potrebo nastopiti že poprej. Zato, je rekel, hočem nastopiti le s slovanskega stališča in Vam priporočam, da popolnoma opustite osebnosti, da popolnoma opustite stanovski boj, ki ni na mestu zlasti sedaj, ko imamo pred seboj tako močnega in tako dobro organiziranega in finan-cijelno podprtega sovražnika. Bil sem prvi v Trstu, ki sem se začel boriti za socijalno povzdigo, kakor tudi gospodarsko povzdigo nižjih slojev, delavstva in kmeta M i h a j v Trstu in njega okolici. Danes morem B o 1 č i č in predlagal predsednikom c. g. konštatirati z radostjo krasne uspehe te-Milko-ta Sašeli, ki je pa dobil le_36 gla- ! ga dela v Trstu in okolici. Zato moramo sov. Na to je posestnik M a 11 j a Z e r j a 1 tudi v Istri delati vsporedno na narodno-predlagal predsednikom prvega podžupa- | političnem in socijalno-ekonomičnem polju ___ ___j__m M i •• « * m « «/i »7 o L- n t a % • -v «• « . -» ga župana Samca in je v kratkih in jedrnatih besedah pojasnil delovanje krajevnega odbora političnega društva, kateremu je on predsednik, ter sploh volilne priprave v naši občini. Ko se je nekoliko polegel vihar radi volitve predsednika, je podelil besedo sklicatelju shoda, kandidatu Valentiču. Ta je na kratko opisal izstrski volilni red, delovanje Istrskega deželnega zbora v problem šestletju, ki je obstajalo iz par sej hitro po sklicanju deželnega zbora. Naši poslanci so pa storili svojo dolžnost, skrbeli so za naš narod tudi izven deželnega zbora, ter se sestajali čestokrat v klubske seje. Večji uspeh, ki se je dal doseči v danih razmerah v deželi, je bila podpora v bedi, pred dvemi leti. (Klici: Karu je šel velik del te podpore.) Italijani v naši pokrajini nas zatirajo na vse možne načine. Že volilni red sam nam je krivičen, ker naroda v Istri in ne stanovski, ali, kakor bi hoteli druge reči, boj za načela. Obžalovanja vredno je, da smo Slovani v Istri enakopravni samo pri dolžnostih, torej tedaj, ko odračunavamo davke, dajemo vojake itd., a ne tedaj, ko se dele dobrote in pravice. Italijani negirajo našo eksistenco in bi hoteli vsaj na zunaj pokazati svetu, da je Istra italijanska. (Klici: San Giuliano — Dr. Stanger! 2ivio dr. Stanger!), ali mi moremo ponovno in sijajno dokazati, da ni tako, kakor hočejo pokazati Italijani! Oni se ie vesele naše nesloge in je že njih glavni organ »Piccolo« prinesel za njih vesela poročila o našem nesložnem nastopu pri prihodnjih volitvah. Mi moramo pokazati, da se zavedamo položaja, v katerem se nahajamo in moramo nastopiti složno. Dokazati moramo Italijanom in vladi svojo moč. Ne smemo pozabiti okol- ________________________.j nosti, da je dr. Bartoli svoj čas dejansko daje slovenski večini samo 19. zastopni- napadel naše zastopnike v deželni zbornikov, dočim italijanski manjšini 25 zastop- so se poslužili svojega milega mate-nikov, od katerih so nam v zadnji volilni rj^ega jezika. Nato je očrtal v kratkem kampanji Italijani še enega ukradli se , naš težavni položaj v Istri. Vsa krivda na svojim verolomstvom. V istem razmerju naših nezdravih razmerah zadevlje vlado smo tudi zastopani v deželnem odboru, j jn konečno samo vlado. In tudi namestnik Ker imajo vsa vodilna mesta v deželi na- Hohenlolie ima pri tem svoj delež. Ako ne ši nasprotniki, temu dosledno ne dajajo bi vlada leto za letom odobravala prora-SJovanom nobenega službenega mesta, j čUna, bi kmalu nastal mir in bi se kmalu Tako nimamo mi Slovenci in Hrvatje no- j uvedlo ustavno življenje. To sicer izvaja t-enega deželnega uradnika, da, celo niti' v praksi, ali kje? Na Češkem, kjer je tre-nobene^a praktikanta! Enako smo pre- ba nastopiti proti Slovanom, ne pa v Istri, zrti v drugih zastopih v deželi. Le, ako je treba nastopiti proti Italijanom. — bomo nastopali složno, zamoremo se nadejati, da zlomimo italijansko premoč v deželi. Nato je na kratko opisal priprave za volitve, ki jih je ukrenilo istrsko politično društvo, ki je, zaslišavši mnenje posameznih krajevnih odborov in kmetske zveze, proglasilo kandidate med drugimi tudi z'a naš volilni okraj in sicer za V., takozvano splošno kurijo drž. poslanca prof. Matka Mandić-a (burni živio Man-dič!), a za kmetske občine nadučitelja Vatentiča in župnika veleč. Matevža Skrbe a. (Tu je sicer padlo nekoliko med-kli-cev idol ž njim«, in nekoliko »živio Skrbeč«, ki pa niso vredni omembe.) Na to je naduč. Valentič nadaljeval: Pri odločanju kandidatov je imelo pol. društvo težavno stališče. Tudi ne morem in nočem trditi, da se ravno predloženi kandidati najsposobnejši in največjega spoštovanja vredni. Zagotoviti pa moram, da bodo \ ršili svojo dolžnost v vsem obsegu. Volilci sami pa se moremo odreči separatizmu! Odreči se moremo osebnemu so vojaštvu in se pokoriti disciplini, glasovati /a predložene kandidate, ter pokazati našim nasprotnikom Italijanom, da smo res razsodna masa in da se ne pričkamo med seboj. Le s slogo in enotnim nastopom nam bo možno zlomiti premoč Italijanov. Naduč. V e n t u r i n i je omenjal na kratko, da bi bila že vlada v Istri zlstirala ustavo in uvedla komisarijat, a si ne upa tega radi Italijanov, ker ti bi hitro dobili pomoč iz kraljestva. (Klici: Tudi v Dolini bi bil potreben komisarijat! Povejte, kaj je napravil Par.gerc v 13 letih!) Nam Slovanom sicer se ne bi moglo goditi huje tudi pod komisarijatom, vendar se moramo zavzemati za ustavno življenje. Govornik je omenjal, da hoče politično društvo delovati popolnoma sporazumno z ljudstvom. Zato je tudi preosnovalo pravila. Ustanovilo je krajevne in okrajne odbore. Le žal, da se ljudstvo premalo briga za politično društvo in da pristopa k istemu premalo članov. Zlasti premalo članov III. in IV. reda, katerim je čjanari- Ker se je slišalo izraze o sanovskem boju, vprašam vas: ali hočete ob danih razmerah res izzvati stanovski boj? Boj za načela? Hočete-li res nastopiti delavci proti kmetom, učitelji proti duhovnom, duhovni proti advokatom? in obratno?! Ne, stokrat ne! Vsi se moramo bojevati rama ob rami proti enemu in edinemu sovražniku Odda se takoj m«la soba v ulici Miramar 5*. f 11, pritličje. 5- 3 Neumna soba za eno ali dre oseb;. z . —_—----uporabo knhinie, se o a takoj v n jem \ ri hrvatski družin . Hiša nova n elegdntna^ stanovanje Cisto, svetlo in mirno, cei e zmerne. Oglasiti se v ulici Oommerciale štev. 9, pritličje. 717 slavno občinstvo, da sem svojo dolgoletno trgovino jestvin in delikates v ulici Sv. Martin Stev. 11 nanovo preuredil in razširil. Priporočam se cenjenim dos<~ danjim odj- raalcem. Pošilja so na domin na deže o. Jakob Košmerlj. 587 Soba odda se vrata 11. z dvema posteljama (razgled na ulico) takt'j. Ulica Belvedere štev. 17 588 Odda se takoj meblirana soba. Ulica Coroneo stv. 29. L 489 Ženita ponudbo — Dva inteligentna resna mladeniča p riku pij ivo zmožnosti tehnično in trgovsko naobra-žena, ki mi-lita na Adriji osnovati gradbeno podjetje s sigurnim velikim dohodkom, iSčeta tem potom znanja dveh gospic z istimi svojftvi v dobi 18 do 28 let radi ženitbe. Do isi z ozn- ceno doto in sliko, ki se vrče, poslati je do 10, VI. pod »Slovenec in Hrvat-* na upravo lista. Diskrecija s poštenostjo zajamčena. 673 Kari In Veronika Tuschak Tr5L,t grande štv. 4, priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno .Alla bella Trieste". Domača kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, ^vetlo in Črno. Postrežba točna. 2370 Soba se odda boljšemu gospodu. Ulica Zonta 2, vrata 11. fS2 Česflika se priporoča za vsa lasničarska dela, tudi za barvanje las po jako nizkih cenah. Ulica Nuova 3i, n n. £90 fintPftjfffafV z več let3° P1^50* kot hlagajni-MUrfpuUIUlU Čarka v trgovskem podjetju, zmožna slovenskega, srbo hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika, išče primerne službe Prijazne ponudbe pod . Pridna". Naslov pove tudi Inserat'i oddelek pod „Štev. 721." 721 PCffffflfflfllff Bouvecchiatti, Via Ghega na-RCMliVillLljŠI sproti kavarne Fabris, se priporoča z dobro kuhinjo, kosilo 60 vin Izborna vina. Prvo Plsensko UrquelL Čez ulico 64 vin. liter. — Točna postrežba. Sobe za prenočiti. Priporoča se Vavpotič, restavrater. 451 ^IIKfflff meblovana soba z lepim razgledom v ArlicLIIU bližini Narodnega doma se takoj odda. A. Kepenšek, knjigovez Ulica Cecilia štev. 9. 60? nrfrfff se takoj soba in sobica meblirane s hrano. IlUim Ulica Boschetto št. 40, vr. 2. 900 YfP poinoma-ten, uležano blago, 'čajno maslo I lil vrste in sveže fino pastelizirano mleko ima najceneje za oddati mlekarna Ivan Vramar, Črni vrli nad Idrijo. 569 učenec setekoj sprejme pri Ivan-u đLululOitl Krav os, sedlarska delavnica v Gorici. 569 MlffffAnfj* i5če službo pisarja.. - Vešč je nem-lilliuEiili ščice in strojepisja. — Ponudbe pod PISAR", poštnoležeče, glavna pošta Trst. 574 Sprejme se takoj krojaškega učenca. - Josip Piijevec, krojač na Opčinah. (575 rnfel na Kranjskem s 16 sobami, restarracijo, ftUi&i 2800 sežnjev vrta, vse leto dobro obiskan -e proda za K llO.UM. Saldo 30.000. Zamenjal bi se tudi z dvo cem v Trstu s posestvom ▼ Istri. — Poja-nila : Kolaršič Kavarna Korzo. 808 Pri So. H. M. Spodnji rvsShSt bami, 2 sobicami, kletjo in lepo teraso K 9 00.— aldo T)000. — Hišica v Bark o vi j ah, 3 sobe in kuhinja K 13 000, saldo 7000, k-kor tudi dvorec od 22 do 50.000 K se proda. — Pojasnila Kolaršič Kavarna Korzo. 809 JĐrVfPfll Pr're^j° fantje ples na binkoštni rUVlfJli ponedeljek na dvorišču gostilne A. Mohorčića. Torej kdor more, naj pohiti ta dan v Povir, kjer vsak se bode lahko zabaval. Nasvidenje ! Mladeniči v Povirju. 579 tattirtilrilVli ki pozna tukajšnje jezike se sprejme riUnillllllit s plačo. Ponudbe pod .Marljiv" plačo. na Ins. odd Edinosti. 581 ftmralnits saS nemški jezik. Ponudbe, reference, curriculum vitae, zahteve na Ins. oddelek Edinosti pod „Zavarovalnica-. 590 S0D3 Kdor je izpostavljen mokroti, trpi večkrat na revmatizmu, trganju in ozeblinah. Dobrodejno, točno, učinkujoče vteralo, ki se hitro priljubi je Contrheuman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat. Črevesni katar ima navadno za posledico trdovratno zapeko, za odpravo katere je treba posebno energične pr meči. Naravna kisla voda „FRAN-jOS P" je sredstvo, ki se uporablja v vseh s'učajih zapeke. Uradno spričevalo mestne bolnišnice v Westb ro (severna Amerika) dokazuje, da se je doseglo z naravno kislo vodo „Fran Josip" uspehe tudi v takih slučajih, ko so odrekla druga odva alna sredstva. s: mu ogifta = □□ pa □□ se računajo po 4 stet. besedo. Mastno ti»kane besede se računajo eukrat več. — Najmanji* : j listojbina zna5a 40 stotink. : |»D se dva trgovska pomočnika za prodajalno jeftvin. Natančne posudbe z navedbo starosti. jezikovnih zmožnos i dosedanjih mest itd ^od Trgovina jestvin" je poslati na Ins. oddelek _£d nosti-. 686 Odda se t koj mebl rana soba. — Campo San Giacomo III. n. 584 n»iaAWl?lf ffft Jtostilna NDO v ulici Commer-rnpUlUlU M5 čiaie 7. Točijo se v resnici do bra vina, kakor n. pr.: braiki teran, vipavsko in briško belo in istrsko črno vino, vedno sveže pivo. Izborna kuhinja. Dobe se tudi prenočišča. Za točno postrežbo jamft« Anton Znire, voditelj. 662 IfaMBola— M prodaj ▼ najboljšem stana, v ivamnorora katerem bi se ahko vriit velik obrat, k bi se vodil s električno silo ▼ blikmi 500 m od električnega toka. Oena 2900 K. — Ant*n Škabar. Veliki repen štv. 30. 681 zračna v ulici sv. Marka z dvema posteljama pri s«lovenski družini se takoj odda poštenim slovenskim delavcem, evint. tudi h'ana. (Polzve se pri krčm&rici v ulici Sv. Marka, vogal Androna Cristoforo Colombo.)| 583 psi 1 iPl ' tli ■ 1 ionima fllPi^il IjiiM r^niJraJii NAJSOUDNEJSAi« NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0V1NE feSPANIJE in PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE! dobe inteligentni in marljivi ljudje brez posebnega truda. Kje in kako, izvedo, ako Ii s. odd. tega lista naznanijo ■▼oje naalove t zaprtih zavitkih a napisi „Dober zaslužek" ■ ■■ ■» ■■■——■■ I Izredna prilika s< V urarni TREVISAN, TUST CORSO STEV. 30 se vdobi VELIK IZBOR ŽEPNIH IN STENSKIH UR. — Prodaja se. kupuje in menjuje drago- | cene moderne ali stare predmete. Velik izbor predmetov iz am. doble zlata, kakor tudi UR ZA BIRMO. — Srebrne ure z dvojnim pokrovom od kron 10-90 naprej. slovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolnoma zmožna, hitra strojepiska in stenografinja, ne Čez 28 let stara, koja je samostojnega in vestnega dela vajena in vse hitro zapopade, se išče za veliko dunajsko pisarno. Italijanščine ali hrvaščine zmožne imajo prednost. - Ponudbe z zahtevo plače, datumom vstopa, referencami in sliko pod šifro: „M. T. 2800", na anončno ekspedicijo Haasenstein & Vogler Dunaj l, Neuermarkt. Popolnoma zastonj vdobi krasno uro iz doublć zlata vsakdo, ki naroči našo moderno verižico iz doublč zlata s priveskom za K 1.—, 3 komadi K 5.—. V slučaju da bla^o ne ugaja se vrae denar. — Pošiljatve po povzetju (Porto 70 stot.) - Henrik Vaisi, Nagysa!!d Cem. Barsch (Ogrsko}. | Veselje do življenja in 1 !fi8laSr,eXll'v takih slučajih a______^J rabite fCOKfiHEBHJUf Isto miri in blaži bolečine, odstra-nja otekline in čut gomazenja ter učinknje nenadno hitro, če se rabi za mazanje, masiranje in ovijanje. Lonček K 1.— Ako pošljete naprej K lo0 dobite franko 1 lonček, OSlos dražbe. Dne 3. junija 1.1, oddaje se v zakup za osemletno dobo potom javne dražbe v spodaj označenem redu na podpisanem c. k. okrajnem glavarstvu Imri tu doli imenovanih občin. Vzklicna cena v kronah je označena za vsako občino kraj imena dotične občine. Dražba prične ob 10. uri predpoludne. Varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludne na dan dražbe. Ako se pri tej drugi dražbi ne doseže vzklicne cene, oddali se bodo lovi tudi pod to ceno najvišjemu ponudniku. Natančnejša pojasnila daje podpisano c. kr. glavarstvo ob uradnih urah. Štanjel . . . 600 K Kobdilj . . . 400 K Lipa . . . . 200 K Temnica . . . 400 K Slivno . . . 700 K Barka .... 100 k C. kr. okrajno glavarstvo Sežana, dne 26. maja 1914. 5 lončkov. K 9 — „ „" 10 Izdelovanje in zaloga B. FioMa leKarr.a c. kr. dvorni zalagatelj Praga III.. Stev. 203. Pazite na Ime Izdelka In Izdelovatelja, Z A L. C O A V LEKARNAH. Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila |e pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst, ulica Sv. Frančiška št. 20 UaiSinvlI Obiskovalcem se priporoča s vso postrežbo, prenočišči in senčnatem vrtom ter z dobrimi jedili gostilno BlM U S!!tf]L Lepa pokrajina, primerna za vsake :: izlete. — Postrežba točna. :: V......is ______ optmE I se priporoča cenj. železničarjem in drugim gostom. — Hotel razpolaga 3 14 sobami za prenočišče. Vsako uro mrzle in gorke jedi. Toči se prvovrstno Plzensko pivo in različna pristna vina kakor n. pr. istrfko, vipavsko in kraški teran. Postrežba točna. Zmerne cene. VAUP&7&£, Eastnlk. Mehanična delavnica F. Miheučič F. Venutti & Trst, Campo Belvedere št 4 Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in Čistilnice. Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in uzorcev za testenine in biškote. Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnfc, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletja kave, drož in drugih tebn. predmetov. Novo pogrebno podjetje Trst (vogal Fiazza Geldoai) • CORSO 47 - (TELEFON št. 14^ Prireja pogrete »*Jraal!*a*j91h raaredor, od n^jet&o 'tavmejšU z enim kos Jem do iijliknrijmtjith In posipom: h * Šestero kenji. N^JndTejia in nuderna pogrebna oprava Prodaja majrasliiB'jilk mrtvaiklk pred »eto*. VflUta taloga t* »enih ■ved lMtmoga Molka. Jajaolldaejfta ta todoa postrežba. aalog« poletja aJL Tw it. n. Ml. 1402 prostorih j GBNE ZMKBR& CENE ZMJE „1 J. MREKK, OaOina «t itoi X. A. JAMSKE, pri Orafcu («s|h«ra). JSfUfE. VITEZ en o tp. h >D rvru i> Italijanu in temu dosledno proti vladi, ki protežira tesra našega skupnega sovražnika. 'Klici: Iako ie). Naše volitve so za r i> i »trebne in moramo dokazati, da se zavedamo svoje dolžnosti. Sedanje voli-t\e naj pokažejo Italijanom izraz ljudske v !je, pokažejo naj ga pa tudi vladi! Zato: 1.) moramo pošiljati v deželni zbor može, ki bodo zastopali naš interes, zastopali našo voljo in ki ne bodo niti za las odne-iiavali ne napram vladi, ne napram Italijanom, 2.) dokazati moramo, da pri izbiri kandidatov in pri glasovanju nam av nič ne odločujejo osebnosti, ampak -tvar sama! So-Ii bili proglašeni kandidat ie izbrani srečno, ali ne, to ne more priti več v poštev, ker upoštevalo se je v u ročila krajevnih in okrajnih zastopov, ki oi bili morali zaslišati mnenje ljudstva, r : c;ije volilcev, in dokazati, da smo politi:; o zrel narod. Politično društvo sedaj r!r:i.*£or ne more odstopiti od proglašenih ! ndldatov, ker s tem bi si dalo slabo . .evalo: obsodilo bi samo sebe na smrt. 'iadi narodne discipline glasujte vsi za : kandidate! Sklicevaje se na rodno disciplino v Trstu in po njej dolžene uspehe, hočem navesti samo en liijaj izmed tolikih. Leta 1908 je šel neki lelavec na volišče. Srečal sem ga in re-! A mi je: Jaz tega kandidata ne morem -iiti, ker je moj smrtni sovražnik, odpustil me ie z dela in pripravil mene in dru-Jaz sem napravil nekoliko az, a rekel nisem ničesar. In ..........o je mož volil? 2e pred volitvijo je izjavil: Moram voliti tako, kakor je poulično društvo določilo, ker je stvar gotovo dobro prevdarilo, in nočem, da bi mi kedaj vest očitala narodno izdajstvo, radi osebnosti. Zato hočem voliti med drugimi udi svojega smrtnega sovražnika! In res je tudi tako storil. Dragi volilci! Taka je narodna disciplina v Trstu in ta narodna 'i vložene interpelacije, tudi po predivu, takoj čitajo v tistem ieziku, ka-i r so vložene in ne še le kasneje v pre-vodu. 4. Zastavijo naj vse sile v to, da bodo \ -i govori naših poslancev vneseni v ste-no^rarični zapisnik doslovno v jeziku, v katerem so bili izrečeni, in ne da se bo delalo, kakor do sedaj, ko je bila označena suha opazka »parla sloveno«, »parla croato«, ker naš iezik je deželni in z itali-enakopraven jezik. Ne samo na litev, se je ponudilo mesto istemu, ki pa je, sicer dostojno, odklonil z izgovorom, da ne more, ker je prestar. Kar se je tudi u-važevaje vzelo na znanje. Danes pa ga vidimo na volilnem shodu. V vsej Istri na splošno so edino krški otoki, kjer duhovščina vspešno deluje na gospodarskem polju; izjema pa so tudi čč. gg. župniki O r a š i č v Bermu, Rogač v Hrušici, Mandić v Kaštelu in deloma Škrbec v Kr-kavcih. 2. Konstatirati moram okolnost, da se učiteljstvo mnogo bolj briga za gospodarsko povzdigo našega ljudstva, in da stori v tem pogledu vse, kolikor mu dopuščajo moči, kakor pravi Gregorčič: Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je za nared storiti dolžan. 3. Da se vse preveč, zlasti zadnje čase, zavlačujejo kranjske razmere v Istri, ki so za nas pogubonosne. Mi bi morali posnemati tržaško politiko! 4. Proti osebam kandidatov za slovenski del Istre nimam drugih pomislekov, nego te, da ne bodo mogli dovolj uspešno potezati se za naše interese, ako bo deželni zbor zboroval, ker naši nasprotniki Italijani imajo prekanjene zastopnike-juriste, katerim naši poslanci nikakor ne bodo kos. Ozirom na težavni položaj, v katerem se nahajamo, in katerega se moramo v vsem obsegu zavedati, priporočam, da se vsi volilci udeležimovolitev in da kompaktno glasujemo za proglašene kandidate! Predsednik je podelil besedo Josipu B a ž e c, kmetovalcu iz koperske okolice, ki je izvajal prilično tako: Obžalujem, da se inteligenca prepira, namesto da bi nam dajala lep zgled in nas tudi z izgledi učila in ne samo z besedo. Naša zborovanja so bolj podobna kregom in prepirom v krčmah. Dalje tudi obžalujem, da se kmet vse preveč prezira. Pozna se ga samo takrat, ko mora plačati in takrat, ko se potrebuje njegov glas pri volitvah, drugače pa se mu ne daje nobene veljave. Će se kak kmečki sin količkaj izobrazi, potem hitro potegne z gospodo. To so naše rane, ki nas grozno bolijo. (Splošno pritrjevanje). Prosil je za besedo čast. gosp. Ćemažar, župnik iz Smarij in pravil:-Veselje je moje veliko, ker vidim, da je naš rod že toliko zrel in toliko zaveden, da vzlic vsem pomislekom in vsem nasprotstvom kloni tilnik splošnim koristim, ker nazadnje zmaguje le narodna disciplina. V imenu kandidata včg. Skrbca, ki je zadržan na shodih v Pomjanski občini, kjer se mu je žugalo, da izgubi župnijo, da, celo to, da izgubi duhovniški poklic! A vseeno se ni u-strašil in hoče delati za narodovo dobro, za splošno korist našega ljudstva. Kon-štatirati morem neovrgljivo okolnost, da ravno duhovščina je bila prvi narodni bo-rilec v Istri, da ravno slovanska duhovščina ni nikoli zapustila našega ljudstva in je probujala v njem narodno zavest. Tudi jaz sem Kranjec, a sem ob enem največji nasprotnik kranjske politike, In bora vse-! lej delal na to, da se ne zanese k nam po-' doben prepir in da se nam ohrani narodna sloga. Tudi duhovni smo za to, da še kmetski stan sam zastopa, ali le obžalovati moremo, da imamo še jako malo zrelih in sposobnih mož med našim kmetskim ljudstvom, ki bi mogli vspešno zastopati kmetske koristi v zakonodajnih zastopih. Kakor hitro vzgoji naš kmetski stan take može, bomo ravno duhovni prvi, ki odstopimo od kandidatur v prid kmetskemu stanu. Ni mi potreba, da še posebej priporočam predložene kandidate, ker so to storili že predgovorniki. Kličem le: živela sloga, živela edinost! Predsednik Venturini je na kratko pojasnil, ker se je z nekim medklicom očitalo nasprotstvo učiteljev in posebej še v listu »Novi čas«, češ, da je učiteljstvo na svojem občnem zboru dalo le izraza nevolji, ker se za deželni zbor Istrski proglaša toliko kandidatov-dubovnov, dočim nobenega kandidata-kmeta in samo enega kan- papirju! Izvesti se mora tudi dejansko. 5. Deželni glavar naj ustmeno odgovarja rašim poslancem v onem jeziku, v katerem ie bil vprašan! Zato naj se imenuje jezikov zmožen deželni glavar! 6. Naš jezik naj doseže tudi dejansko enakopravnost v Istri, kakor mu je zajamčena na temelju državnih osnovnih zakonov. In konečno 7. zakliniamo naše bodoče deželne poslance, naj ne zanašajo med nas prepira in kranjskih nesrečnih razmer, ampak za vzgled naj si vzamejo Trst in njegovo o-kol»co Resolucija je bila sprejeta navdušeno in z velikim odobravanjem. Dobil je besedo občinski tajnik Sancin, Vi ie v glavnem izvajal to-le: Prosim, potrpljenja, ker morda porečem kako besedo, ki ne bo komu povšeči; a jaz ne morem drugače, nego da govorim odkritosrčno. in mi je v tem oziru celo neki župnik očital, da sem preodkritosrčen. Ugotoviti hočem samo suha dejstva. Prosim po-trpljenja, a na koncu mi boste lahko oporekali.' 1. Obžalovati moram žalostno okolnost, da se neki, in sicer duhovski stan, ogiblje narodnega dela na gospodarskem polju in to še posebno pri nas na Koper-skem okraju. Edina gospodarska organizacija, t. j. okrajna kmetijska zadruga v Dolini, šteje med svojimi člani samo enega duhovnika. Ko je šlo za dopolnilno vo- Berlitz School. Odlikovani zavod za po-dučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko, slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, Špankko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. 3 ' mm\ BANKA ČESKYl PODRUŽNICA v TST' ^CRITELEN la iei Prsterouo 5. — — Tla Nuo^e II ogc na r:iii:ž!ct A\ | 01 |,o odiMffl ia nsk tekoči račut.*' I4** 14 |0 Bem MU Stalne vloge in vioge po tekočem tat v* ::: po dogovora najugodnelše. ADI JE ii EAVCIJE KilJALiit1 Tirtia® ur* ođ 9.— ifi-V, dop in 2.ll» tu*. S vseh tržaških lekarnah. Itova trgowlna „AH' Industria inglese" „PRI ANGLEŠKI OBRTI" ulica S. Caterina štev. 7 OtUk izbor oblak za moške in dečke. Angleški rangtan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki »FANTAZMA*. V Cene, da se nI bati konkurence Zobozdravnik dr.Hinko Dolenc •e je preselil is clice Sv. Lasarja B !C0 st. n Ordinira in sprejema od 9 1, na ra*p^l&£0 3-6 UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE " ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV s BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČF.RMAR U. TUSCUER ZOBOZDRAVNIK KONC. ZOBNI TEHNIK TRST ULICA CASi&MA, 13II. nad Obuvalo znamka TDRDL elegantne oblike, fino blago. Dr. PETSCHNIGG TRST. VIA S. CATERINA STE«. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2— 3 in specijalist za kožne Izi vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—7Mj IGG A. ŠfM, frizer - Trs! ulica 8. Astaiio št. 2 polnnal Ceno« ki nadkriljujejo vsako konkurenco. Čevljarnica MODUNG TRST - Corso štev. 27. Podruialeas ulica Cavana štev. II D5 KORSANO Specijalist za sifiiistične in kožne bolezni J Ima svo| ambuCatorif J ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J ♦ ■■ - ■ iPttlazzo Diana) — ♦ + Za cerkvijo Sv. Antona novega. o Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. V vhod nI. SL Nicolb S3 priporoča P. N. gospem svoj novi salon za Česanje, umivanje glav, barvanje las, izdelovanje vsake vrste lasnih del. Velika zaloga LASNIH DEL in parfemov. Jamčim za dobro postrežbo In MW nizke cene. "H ARTURO MODRICKY Prodajalna manufaktornega blaga in drobnih predmetov Trst« ul. Behradere 32. Novi dohodi perkala, zefirja, batista in pa nama. volnenega blaga, pokrivala in odeje preproge, brisače in prti, perilo na meter in za ijtihe, srajce, spodnje srajce, nogovice, moderci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, Čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. Velikanska izbera. ZMERNE CENE. Fzatelli Trst, ulic« Carducci St 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. VeHVa izbera pouebSčin za če?Ijarie. - SpecTjeliteta ara sedlari^ Angelo Renler, Kolon Z Novi dohodi.::::: Hovi dohodi. Perkai, batist, krep, zefir, možke, ženske in otroSke nogavice, možke in deške spodnje srajce, trliž, zavese in vetras na meter in zgotovljene kakor - tudi prti po jako zmernih cenah. - Poflpiiajte dnuta sv. Orila i& Mdodija! ilOil JOSIP STRUCKEL Trst, vogsl uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške p in ženske, zefir, batist in perijhr« svila p za jopica. Svilenlna in o^rrs^i zadnje novosti velik izbor izgotovljeaega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese. trliš po izjemno nizkih cenah. v'-; Himne PiiuiP Trst, ulaca S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. p, Trst, Sv. Mar. Magd. zgorela 79 Priporoča slavnemu občinstvu nt! fiooo urejeno tržemo lestuln in KoIonljaJRSga m asa. Postrežba točna. Cene zmerne. Svoji k svojim! ffS niča M. II Trst, Barriera ggchaa 14 Zaloga barv v prahu, čopičev, firnežev, krtač, dišav, lanenega olja, ribjega olja, naftaline In praškov proti mrčesom. — Pošiljam po povzetju. — Cene zmerne. Kje dobite ueliko izbera potrebščin za pomladansko sezljo ? V dobroznani prodajalni A. Lourenčlč, Trst al. tfnova 40 (vogal ul. 8. Olovanni) Veliki dohodi volnenega blaga za gospe Voile in zef r za srajce od 48 stot. naprej Perkal panama. Predpasniki za gospe in otroke, pletenine, spodnje hlače, ovratniki, zapestniki, ovratnice, trliž I. t. d. Kar ne ugaja se zamenja. Sprejmejo se naročila za možke srajce. 0 0 s 0 © ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor : grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu. Corso štev. 12, Telef. 177IV od 11 V. do 17, iu od 4'/, do pop. erll m nario Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivro) PODRUŽNICE: Ulica Sette Foriane 215 in Čarbola zgornja 336 (stara smodišnica). Velika izbera kramenij, barv, šip, žebljev, petroleja i. t. d. Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd itd. lekarnarja dr T NKOOZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobn? In debelo BMBBBM—BBBgMSagBBaBBBBBCT FR P. ZAJ£6 LJb&iišiaa, Stari 9 lzpr&§ani opt& a^ecij&iiii za o&la m I&^iiika. Zaloga gftaftTOV, ba ljcos;l»d«T f feričnita obnttcm. Maiid brot?b.£a»- o a S NOVOSTI NOVOSTI vsakovrstnega pomladanskega blaga za ženske in moške obleke po nainižiih cestah le o naJveQi slovenski manuff. trgovini TRST, ulica Nu^va Stv. 37 TELEFON 15-12. NOVOSTI. NOVOSTI. 01 Trg Barrierra vecchia 3 Zaloga 9fčusiroJenih kož (usnja) In mh drugih potrebščin za čevljarje. Podplati se dobivajo po znižanih cenah. Cene zmerne. — Postrežba točna. izboren sirup, nastavljen po K 1*60 liter. Pristna namizna vina za družino; viški opolo, bel in črn, istrsko, furlansko in teran. Izborno in zajamčeno peneče vino. Sladki refožk, Asti in šampanjec. Bogata zaloga buteljk in dezertnih vin, likerjev, grenčiee in žganja ponuja in sprejema naročila tvrdka E Jurce v, Trst, ol.Actp-tfotta 9. Telefon 236 R.8. Ceniki na zahtevo zastorj. POZOR! SlouensM Dotrl fn Potre! Holceneia a nnllepžn Mrmrala darilo se vdoM o trgovini or in ztatanine Alojzij Povh Trst, Trg Barri&ra 3V POZOR! didata-učitelja. Učiteljstvo ni nikoli tega storilo, da bi delalo prepir in razdor, ampak samo da da izraza svoji in nevolji kmetskega ljudstva, katerega nevoljo vidi in sliši ravno učiteljstvo vsak dan. Tudi učiteljstvo je za slogo in mir in nastopi solidarno za proglašene kandidate. Rudolf Pečarič, posestnik iz Pobegov, je menil, da po toči zvoniti je prepozno. Da ni proglašen noben kandidat-kmet, so krivi ravno krajevni odbori političnega društva, ker niso predlagali nobenega kandi-data-kmeta. Na Koprščini je menda storil edino izjemo pobeški krajevni odbor. Zato predlaga: Vsi poslanci iz kmetske volilne skupine naj se zavedajo svoje dolžnosti in naj vselej pomislijo, da so zastopniki kmetijskega ljudstva, kmetskega stanu. — Pri prihodnjih volitvah, Čez 6 let, naj upošteva politično društvo želje kmetov. (Spejeto). Dr. Josip Mandić: Opozoriti vas moram na zlate in vsega uvaževanja vredne besede. ki jih je izustil č. g. župnik Cenažar, kakršnih besed se ne sliši vsak dan, in so vredne toliko več, ker prihajajo iz ust duhovna in celo duhovna Kranjca. Sedaj vidimo jasno Vaše želje in vidimo tudi, kje tiči vzrok nevolje. Pojasnim vso zadevo političnemu društvu, priporočal bom, da se v bodoče postavi na bolj demokratično-Ijudsko podlago. Obljubljujem vam slovesno, da bo politično društvo ob prihodnjih volitvah prav vpoštevalo vaše želje, želje kmetskega stanu. Sedaj vas le vnovič poživljam, da greste vsi v boj za proglašene kandidate! Cg. Krizman, duhoven v Boljuncu: Proglašeni kandidatje so dovolj priporočeni. Hočem le nekoliko pobijati žalitve tajnika Sancina. Ni res, da se duhovščina izogiblje narodnega dela na gospodarskem polju, ker ravno duhoven je bil, ki je ustanovil zavarovalnico goveje živine v Borštu, duhoven je ustanovil hranilnico in posojilnico v Boljuncu (Klici: v Borštu je duhoven samo sodeloval in to skupno z učiteljem. Hranilnicu v Boljuncu ni ustanovil sam duhovnik in pa sploh dostikrat odreka posojila kmetom, ki so nasprotne stranke). Ni bilo treba vlačiti v razpravo častitega starčka, dekana iz Doline, ki že 42 let službuje in pričakuje dan na dan upokojitve, ker on je odklonil odborniško čast le radi svoje visoke starosti. In dalje: ali se Vam ne zdi dovolj, ako dela duhoven v cerkvi, v Šoli, v spovednici, deli zakramente itd.? (Klici: To je samo stanovska dolžnost). Samo, ko je bil duhoven izvoljen v nadzorstvo posojilnice, je takoj nastal krik v nasprotnem taboru. Tajnik Sancin je odgovarjal: Meni ni bilo nikakor na misli,dabi žalil duhovščino, ampak hotel sem le konstatirati žalostno okolnost, da se ravno duhovščina izogiblje dela na narodno-gospodarskem polju, kar sedaj ponovno konštatiram in kar čg. Križ-man nikakor ni izpodbil. Konštatiram tudi okolnost, da v naši občini ni niti enega člana političnega društva v Pazinu izmed vrst duhovnov. Visoko spoštujem duhovne, ki se potegujejo za slogo med ljudstvom, dočim sovražim one, ki delajo razdor. Izjavljam, da bom ravno tako priporočal kandidate duhovne, kakor neduhov-ne. Cul se je mejklic iz ust nekega duhovna. ki nam podtika Pangerca. Dobro! Z isto pravico, kakor očitate vi nam Pangerca, ki je zadal občini občuten gospodarski udarec, z ravno isto pravico bi mi lahko vam očitali nekega duhovnika, ki je vam zada! še občutnejši moralen udarec. Ali ne, mi vam nočemo očitati tega. Pojdimo vsi složno na delo vprid našega naroda in odpade naj vsako očitanje! Anton Žerja!, posestnik iz Boljunca, je izjavil: Mnogo se govori o bratomornem boju. t i našemu narodu Ie škoduje. Spoštujmo in podpirajmo vse one, ki delajo nesebično za prid in povzdigo našega naroda, naj bodo pa to duhovni, učitelji, odvetniki, ali kateregakoli bilo stanu. Neumnost je, če pri nas uganjamo strankarsko politiko, ko preži na nas naroden sovražnik. Taka politika je za velike narode, Angleže, Francoze, Nemce, ki imajo vsega dovolj; mi pa se moramo boriti še za najprimitiv- nejše potrebe. O ta Lovrenc je priporočal čitanje časopisov vseh strank, in grajal samo enostransko čitanje časopisja, iz katerega se ne more črpati prave sodbe. 1 Predsednik Ven turio i, se je zahvalil dr. Mandiću za krasne nauke, kandidata Va-tentiču za poročilo, vsem govornikom za njih izvajanja, zborovalcem za obilno udeležbo in dostojno vedenje ter Je zaključil krasno vspeli shod ob 8. uri zvečer. Nis Vodoran III. Razne vestL Polet čez Atlantski ocean. Pred nekaj časom smo poročali, da je razpisal londonski dnevnik »Daily MaiU darilo 10.000 angleških funtov to je približno 240.000 kron za polet čez Atlantski ocean. Te naloge so se poprijeli z vso vnemo posebno Amerikanci in hočejo absolvirati ta polet že to poletje. Amerikanska javnost je za ta načrt zelo navdušena in podpira vsestransko pogumne in podjetne letalce, ki so podvzeii polet, ki bo gotovo vzbujal pozornost vseh krogov v starem in novem svetu. Ameriški listi priobčujejo sedaj nekaj podatkov o pripravah za ta senzacijonalen polet. Sredstva za to gorostasno podjetje je dal sin bivšega generalnega poštnega mojstra Zedinjenih držav VVanemakerja Rodinan Wanema-ker. Gradbo letalnega stroja, ki bo imel nalogo izvršiti ta polet, ki bo epohalen za aeronavtiko, je prevzel znani ameriški konstrukter letal Glenn H. Curtis. Trdno ogradje letalnega stroja bo imelo popolno obliko velike ribe in bo dolgo 35 čevljev (10.70 m) in široko na sredi 6 čevljev (1.80 m). Na hrbtu te letalne ribe bodeta prirejena dva krova, katerih večji bo meril 24.40 in 2.44 m. Vijak iz mahagonijevega lesa, ki bo pritrjen na sprednjem delu meri v ppremeru 3.66 m, gonil ga bo pa štiricilinderski motor, ki bo proizvajal 200 konjskih sil. Oblika letala je podobna obliki ladje in sicer zaradi tega, da plove lahko tudi po vodi v slučaju, da mora letalec pristati. Polet se bo vršil iz Nove Fundlanaije na Irsko, proga znaša čez 3050 km. To progo nameravata preleteli letalca brez odmora. Letalni čas je proračunan na 20 do 24 ur, torej bo treba preleteti na uro 155 odnosno 130 km. Letalca bosta preskrbljena z vsem potrebnim za 30 ur. Zanimivo pri tem je, da je proračunan stroj samo za hitrost 100 km na uro. Prireditelji računajo namreč na to, da bo onih 55 odnosno 30 km dodal veter, ki piše skoro stalno v smeri vzhoda proti zahodu in ki je proporcijonalno z višino vedno močneji. Polet bosta poskusila en angleški in en ameriški častnik. Angleška mornarica je imenovala za polet poročnika Porte. Trgovina in gospodarstvo. Obrtna obranim v Avstriji. IV. Trgovske in obrtne znamke. Znamka (v B. L. I.) je znamenje, ki nam služi v to, da razlikujemo izdelke ene tovarne ali pa blago ene trgovine od drugega podobnega blaga ali izdelka. Potom objave ali položitve v smislu zakona si lahko pridržuje kako trgovsko ali obrtno podjetje pravico do določene znamke za eden ali več izdelkov ali blaga. Obramba, ki iz tega izvira, obsega edinole znamko, nikoli pa blago kot tako, da lahko isti izdelek, če ne pripada patentni ali obrambi vzorcev, spravljajo v promet drugi z različno označbo ter opremljen z drugo vknji-ženo znamko, ker je narnen te edinole označba izvora. Znamka se tedaj nanaša in je vedno v zvezi z določenim obrtnim ali trgovskim podjetjem, katerega znamenje nosi. V slučaju izmenjave posesti preide znamka k novim imejiteljem. ne da bi bil potreben prepis. Ce pa je bila tvrdka iz-premeniena, je potreben prenos znamke. Dokler ni izvršen prenos, nima tvrdka nobene pravice do znamke, ker pripadajo vse pravice še vknjiženemu imejitelju. S prenehanjem podjetja ugasne vsaka pravica njemu pripadajoče znamke. 57. Kdor se poslužuje lastne znamke, ne da bi jo položil, uniči lahko sodnim potom obrambo od drugih že tekom dveh let vknjižene iste znamke, blaga ali istega izdelka. 58. Razlikujemo emblembne, pečatne in sestavljene znamke. Prve sestoje iz vinjet, HiUAVAC ANION zalojn Dno m Prošeku Ste«. 131 priporoča p. u. občinstvu in gostilničarjem svojo najisborneišo istrsko vino domaČega pridelka is Vrsara (Orsera) Cena po dogovora izven vsake konkurence. Prodaje se od */» hektolitra naprej. Avstrijska paroplovoa del. dnffln Jainatr vzdržuje sledeče glavne proge: Trst-Metkovl6 A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. ari pop. Povratek vsako soboto ob 6.80 uri zjutraj Trst-Metkovf6 B. (poštna). Odhod i« Trata v četrtek ob 5. vi popoldne. Povratek v torek ob 6.80 ari smatraj. Tr»t- Metk C. {poitna). G d h o d iz T*«ta v soboto ob 5- uri popoldne. Povratek ▼ Četrtek ob 6.30 Uri zjutraj. Trat-KorAula (poitna). Trata v sredo ob 5. on popoldne, ponedeljek ob 6:30 trn zjutraj. Trat-ftibanlk (poitna). Odhod ia Trsta v petek ob 6. ari popoldne. Povratek v četrtek ob 6. ari smatraj. Trst-MAtUMlia (trgovska>• Odhod iz Trsta vsak torek ob 6 ari popoldne Povratek vsako nedeljo ob 1J.5 popoldne. Trat-VIs (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7 popoldne. Povratek vsak Četrtek ob 7M popoldne. Zveze v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo. Družba vzdržuje tudi 36 stranskih prog v Dalmaciji- Vožnji redi se dobiti brezplačno pri Ts&kem družbenem zastopništvu. Odhod ia Po vratek v Kupujte vse zlate In srebrne darove 38 za birmo BB v dobroznani zlatarnici Giacomo Paluello, Trst Cene zmerne. Vfa Nuova 42. Cene zmerne. In razno moderno blago za možke ia ženske obleke razpošilja pa NPHjA uaah taestovtmfea »ipsšHjafož Si< R. Stermecki v Cetfu 302 Štajersko P; me po gla-HH lusfcr. n*»ik fes vi Č *t*sx}, W teri sc vsaftuau polije sastoaj Pri saročiiih is ftbij«, Bolgarije, Nemaje in Amerike je treba denar naprej poslati. Zaloge olja in ••• • •• • • • • •« mila ta sveč ter oseb po-trebSBn za gospodinje TRST - Wa delle fltgae 1. Dežno1-«pra«al Je posebna sbrsmiia, v koterš lahko perice odložijo cule. NAZNANILO. Čast mi Je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uijudno se priporoča AtoJsSf C3ui£, prej na trgu Caserma.) Emilio Muiler Glavna potniška agencija Vincenzo Leban MCd* iti - TRST Brzojavi: Laban - Trst TRST - VI« 1 Ustanovil, k t _ Ameriku, Kanado, Avstralija. Afrika Odprema potnikov na vse strani sveta s železnico in z najhitrejšimi parniki črez Oceana za 5 do 6 dni i. s. Francoska črta iz Havre, Cunard-Linie iz Trsta, Holland Amerika Linie iz Ritterdama, Severo-Nemški Lloyd iz Bremena. 0 prlllbl birme velik dohod ar, vsrižic, zlatih ia srebrnih priveskov. Znižane cene. U1 BI2M urar hiši Delavskega konsuRin. druStva. TrsUsispo S.Ciaccinc4i Dunaj - DekUški za v g d JOWANOWITS ^ sa ust Tf «t, via Caiftgss i i Vsaka mkMJs b prurik Vsiat 58 p? S »itfsa ivif« asstea Odhajanja in prlltaj&nje vlakov: od 1. mmjntka napn£. <■ kr. drlavm istasntu. V (iveu z Rov ia jem) ia nazaj.: Odkod ie Tista: 5-00 (h) — - 4-42 — (B). »hod v T«rt »37 - - 10-94 : Odhod: 5**0 — 7-44. Prihod: 7-25 — 10-K) (iz Jesenic/. • Na Dunaj (in nazaj}: Odhod lz Trsta: 7 36* — 8 41 (B)** — 9UT* - S-56 — 4-42* 5-301 (S) - S-%1* CB) - »O-S0-Prihod v Trst: 710* - 9-fll** (B) — U 2Sf <£) — 4*32f (B> ______ 7-4^** (ŽP — 8-iy (B) — 10-24* ) Petek: Petek: 5-00 (Dub.) 5-00 tD.) Sobota: Sobota: 8 00 (L.) B. „ 5-00 (D.) Opazke: L. znači Lioyd — Dub. Dubrovačka plovitba — D. Daimatia — B. brzi parnHc. — Uoydovi brsop^rniki (B) potujejo do Kotora od pomola Sv. Karla; o&tsii od pomola Giu-Seppina. — Parniki družbe „Dalmatia" pctujtjfi <\> Metkoviću, oziroma Korčule od pomola Sanird. — Pamihi d-užbe „Dubrovačka plovitba" potujejo do Dubrovnika od pometa Sanka. 4-CO (Dub.) 6 30 i D.'} 4-ea (L.) B. 6-00 (D.) 6-00 " 4>O0 6-30 (U) 4-00 (L.) f}. 7*30 (Diilv.) 6-SO v L.) 6-30 (D.) 4-00 (L.) B fDub.) SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini j Trst, ulica Barriera vecchia 8t. 25. j Cene flnicvorne. Plačilo Da ohrcie, \ Sprejme se poporsvljanjs iivdnlh strojev vsakega ziatema. Prodala igel, oija in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601 Barriera vecchia Ina vdiks zl^o mdf^Uf retsc^ov« »6 parotanfi in blura/vezanih »«ed«no f V V» i,oo. ou um«th ^l»ičati za gr^Su« apcnialli«. ■ajsdži« e«aa. Glavno zastopstvo in zaloga V. JANACH in drug. — TRST, Piazza delle Poste 4. M^iJli^hNl se nat)avi ceaeje iitgo v vsaki k* drugi zalogi, v prodajalni po- hištva S. BROD, ulica Spuero Nuovo 7.1. (ob strani poštne palače) - Moderne spalne sobe od Kron 320-— naprej. Po dogovoru plačevanje na obroke. Nadaljevalna šola. Pripravnica za državne izpite. Privatni trgovskošolski poduk. Francozinja, Angležinja. — Odlična in vestna vzgoja. — Skrbna po-strežba. — Najbol ša spričevala. - Častnikom popust-Dunaj VIII, Pfeilgasse 5. Dohod Lercbengasse. Velik vrt. — Udobna uredba. — Prospekti zastonj. Prva jugoslovanska tovarna giasovirjev Trst — vte Farneto št. 42 — Trst Zsdelnje, popravlja, oglašuje, menjuje glasovirje, pijaniae itd. Delo točno. Gene nizka. P O n L I S T E K. Rdeti mlin. Ro R. ■ Cela vrsta lesenih vrčev z železnimi obroči in črne trebušaste steklenice so dokazovale, da se ni štedilo niti vino niti žganje. Ta pojedina pa nikakor ni bila razuzdana. Pogovori so bili sicer precej glasni, lirupni in vprašanja in odgovori so se med številnimi člani roparske tolpe, ki so na klopeh in stolih sedeli okrog mize, izmenjavali precej živahno, vendar pa ni bilo čuti niti groženj, niti kletvic niti hrupnega petja. Omeniti je treba prav posebej, da ni bil nihče med roparji pijan. Oni, ki so bili določeni, da ostanejo ponoči v rdečem mlinu, so še pili, tolkli in jedli orehe in kadili iz črno okajenih pipic. Onih dvanajst mož, ki pa so bili določeni, da odidejo s poročnikom na odhod, so delali zadnje priprave. Oblekli so že obleko, ki so jo navadno uporabljali za svoje roparske napade, in nesmrtni Callot, ta božanstveni slikar z dostojanstvom nošenih cap, bi ne bil mogel nikakor drugje dobiti tako lepih vzorov za svoje mojstrske umotvore, nego tu. Nekaj roparjev je preizkušalo peteline na Dištolah in se prepričevalo, ali so pon- vice napolnjene s suhim smodnikom. Drugi pa so brusili kratka, široka rezila svojih nož in sekir. Končno so si vsi namazali obraz z nekim mazilom, sestavljenim iz olja in saj, kar jih je napravilo naravnost grozne. Seveda ne bi nihče mogel nikogar spoznati, ko so bili tako počrnjeni. Ura je bila polienajstih. Lascars je vstopil v sobo in roparji so ga pozdravili z veselimi vzkliki. Poglavar posenskih roparjev je nosil prav tako razcapano obleko, kakor njegovi podložniki, vendar pa si ni nikdar po-črnjeval obraza. Ker je moral večkrat igrati najrazno-vrstnejše uloge in se je prav tako tudi moral preoblačiti na najrazličnejše načine, ni mogel drugače, nego da si je odrezal dolgo, črno že nekoliko belo prepredeno brado, ki jo je nosil tedaj, ko je prvikrat stopil v krčmo »k predrznemu piškurju«. Pri nekem posojevalcu kostumov, krink in barovk za maškarade v operi, si je kupil veliko, košato rdečo brado, ki se je dala prav dobro pritrditi na njegovem licu, ki ga je pokrivala skoraj popolnoma. Prav tako rdeči lasje z dolgimi, razcefe-dranimi kitami, na katerih je čepela volnena čepica, so z brado vred popolnoma iz-preminjali njegovo vnanjost. — Tovariši, — ie nagovoril roparje, ki so ostali in se vstopili okoli njega, — nocoj gremo na delo, katero nam, Če se nam po- sreči, donese več zlata, nego vse dosedanje naše ekspedicije...... Prekinili so ga par sekund trajajoči navdušeni vzkliki, nakar je potem nadaljeval: — Zanašam se na vašo premetenost in vašo izkušeno disciplino. Slepa pokorščina na vsak moj najmanjši ukaz je prvi, neobhodno potrebni pogoj za dober uspeh nocojšnjega podjetja. Svoje izkušnje ste že prestali vsi! .....Naprej, tovariši, in oni, ki ostanejo doma, naj nam voščijo veliko srečo! Mala četa je zapustila sobo v rdečem mlinu in odšla proti pristanu ob reki. UL Slutnje. Tekom prejšnje noči se je zdelo Pavlini, da jo tlači težka mora. Šele, ko je napočil dan, je izginil strah, vendar pa je ostala mladi gospe neka čudna tesnoba. Polastila se je je neka globoka žalost in neka neopredetfiva bojazen jej je napolnjevala dušo. — Kaj pa ti je vendar, dragica? — je za-klical Tank red, ko jej je pritisnil na ustnice prvi jutranji poljub, — kako si bleda! — Nisem dobro spala, — je odgovorila Pavlina. — Ali si morda bolna? — Telesno, m.....duševno, da! Dušo mi napolnjuje neka bojazen in proti moji volji mi silijo solze v oči Ko je izgovorila pavlina te besede, so jej zasolzele oči in dva solzna bisera sta za-blestela na njenih žametnih trepalnicah. — Moj bog, — je nadaljeval Tankred gi-njen in razburjen obenem, — moj bog, jo-češ, ljuba moja, jočeš! — Saj ti pravim, da se dogaja to brez moje volje. — Povej mi torej, odkod prihaja ta pečal, ki te teži, — je nadaljeval marki. — Ne vem; sicer pa ni nikaka pečal, ker je vendar moja sreča tako velika, tako popolna, tako neizmerna, da bi me morali celo angeli v nebesih zavidati zanjo! Srečna sem, vem, da sem, in nikdar nisem te sreče občutila bolj nego sedaj... toda tako mi je, kakor da bi hotela prenehati ta moja sreča. — Da bi prenehala biti srečna, Pavlina moja! Ali moreš res misliti kaj takega? Kako si nespametna! — Res sem nespametna, toda ti me vprašuješ in jaz ti odgovarjam. — Nihče na svetu ne more motiti tvoje ali pravzaprav najine sreče, kajti najina sreča je najina ljubezen in ta ne preneha nikdar! — O! nikdar! nikdar! — je vzkliknila Pavlina. — Moje srce bo bilo le zate, dokler mi ga ne ustavi smrt. — Kaj govoriš v pomladi svojega življenja o smrti? Odkod ti prihajajo te mračne misli? — Prihajajo mi od one duševne boli, kateri ne vem vzroka. Neke temne slutnje imam. Zdi se mi, da nama preti neka nesrečna katastrofa, ki pride nad naju. Zdi se mi, da izgine vse moje veselje, vsa moja sreča. Pavlini so se ob teh besedali zopet po-točile solze po licu, ko je naslonila svojo plavolaso glavico na ramo svojega soproga. Tankred je prijel Pavlino za roke in jih začel vroče poljubovati. Potem jej je z glasom, kakor se laskajoče in nežno govori ljubljenim otrokom, pošepetal na uho: — Nikdar te nisem videl take, ljuba moja ženica. Praviš sicer, da nisi telesno bolna, toda motiš se. Roke ti gore v vročini, in bolezen, ki si je nc znaš raztolma-čiti, ti zadaja tudi tvojo duševno bol. Pre-mišljajva skupaj, zakaj se slabo počutiš. Seveda, tukaj živimo popolnoma sami zase. Ali ti je morda dolgčas? S tem bi bilo pojasnjeno vse. Dolgčas je strahovito zlo. Smehljaj, kakor solnčni žarek, ki prodre skozi dežene oblake, se je pojavil na Pavlininih ustnicah. — Ali nisem ugenil? — je vprašal Tankred. — Ali, prijatelj, ali me poznaš tako slabo? — mu je odgovorila Pavlina živahno. — Da sva tako sama z najinima otrokoma, to so zame prava nebesa! Ko bi mi bilo dolgčas poleg treh tako ljubljenih bitij, bi bila nevredna svoje sreče. Toda, hvala bogu, ni tako. Ta naš grad je pravi zemelj- ki predstavljajo ljudi ali živali, pokrajine, rgradbe in spomenike, grbe in njih znake, orodja ter hišne potrebščine itd. Pečatne vsebujejo razne črke, besede ali izreke. Sestavljene oboje. 59. V Avstro-Ogrski je dovoljena uporaba cesarjeve podobe ali ona članov cesarske rodov i ne, nadalje grbi črke ali znamenja države ter drugih javnih naprav le pri sestavljenih znamkah, pod pogojem, da se dokaže pravica uporabe v smislu veljavnih zakonov. 60. Pečatne znamke naj obstoje po možnosti iz kake izmišljene besede, ki je kon-sumentu nepoznana za omenjeno vrsto blaga; varstveno znamko za določeno vrsto blaga lahko porabljajo in registrirajo drugi za različne vrste blaga. 61. Od registracije so izključeni emblemi in znamenja, ki se skupno uporabljajo v trgovini za označbo gotove vrste blaga; nesramni spisi in podobe, sramotne ali v kvar javnemu redu in končno one, ki ne-odgovarjajo danim razmeram ter služijo v to, da se ž njimi vara kupce. t>2. Dosedaj se v Avstriji naznanja ter vknjižuje znamka pri trgovskih zbornicah, katere pošiljajo z veliko komodnostjo prepise Osrednjemu arhivu na Danaju. Upa se, da se v kratkem uvede registracija v glavnem mestu, kakor v mnogih drugih državah. 63. Za podanike naše monarhije ie veljavna vknjižba znamke, izvršena v Avstriji, tudi za Ogrsko in Bosno Hercegovino in obratno, dočim je veljavna za tuje podanike samo za ono deželo v monarhiji, kjer je bila naprošena in dosežena. Torej če je naprošena pri Trgovsko-obrtni zbornici v Budapešti, bo veljavna za Ogrsko. 64. Pariška in madridska konvencija, bruseljski dodatek ter vašingtonska revizija je ustanovila v Bernu mednarodni u-rad za trgovske in obrtne znamke. Znamka pridobi z vknjižbo v Bernu pri vsaki državi zveze isto varstvo kakor v domovini. Mednarodna vknjižba, ki se izvrši, tolikor istodobno z ono v domovini, kolikor tudi pozneje, je veljavna za dvajset let. vendar pa nikoli dalje kakor v deželi izvora; po preteku te dobe se lahko podaljša. le v slučaju, da se je to zgodilo tudi v dežeii izvora. Nadalje določa vašingtonska konvencija obojestransko varstvo, za navedbo izvora in proti brezvestni konkurenci v smislu zakonov, ki so pri posameznih med seboj pogojenih državah veljavni. Žalibog primanjkuje naši zakonodaji tozadevnih predpisov. Obrtni vzorci. Kakor uvodoma navedeno, je predložilo c. kr. ministrstvo za javna dela v zadnjem zborničnem zasedanju zakonski načrt, ki se radikalno razlikuje od dosedaj veljavnih predpisov, uvaja od obrtnikov toliko zaže-Ijene vzorce za rabo, točno registracijo in ižpreminja postopanje. Čeravno se meri tesno drži podlage, osnovane leta 1904. ter pozabljene v trgovinskem ministrstvu, radi česar se ne uvažujejo izkušnje, napravljene v Nemčiji ter modifikacije, ki so bile tamkaj predlagane, vendar označuje velik napredek z ozirom na sedanje nesrečne razmere ter je želeti, ako ni mogoče sprejeti popravkov, da se raje sprejme kakršen je. Zalibog pa ne obljubljajo parlamentarne razmere promptne rešitve: tako srna tramo za nepotrebno, da bi se spuščali v podrobnosti ter se sedaj držimo veljavnih predpisov. 67. Vsaka risba ali vzorec, ki je primeren za cbrtno reprodukcijo, je nov in tvori lahko predmet obrambe za najdalje 3 leta, či se položi pri pristojni trgovsko-obrtni 63. Vloga se napravi v dveh izvodih, od kat rih se odstopi eden ogrskemu arhivu. K er jo treba, se prilože slike in načrti, da Se bolje pojasni predmet, toda le z onim opisom, ki pojasnjuje bistvo med temi podobami. 69. Obramba vzorca ni omejena, kakor znamka, na obrtna ali trgovska podjetja, na-srr^ino je lahko doseže vsakdo. Trajna dota enega dveh ali treh let je na izbiro. Na zahtevo se hranijo vzorci tajno, položeni, zapečateni eno leto in je med tem časom mogoče izvedeti Ie napis; po preteku tega roka postanejo javni in na razpolago vsakomur, ki jih hoče ogledati. 70. Deponirani izvodi se hranijo v arhivu trgovske zbornice do konca obrambne dobe. Tekom enega leta od vknjižbe se mora spraviti vzorec v promet BORZNO POROČILO. dne 30. majnika 1914. Efektna borza. Dunaj, 1.25 pop. Avstrijska reata papir 81.— avstrijska srebrna renta Ql.—. avstrijska kronska renta 81.40. ogrska kronska renta 79.80, kredi tke 6^2.—, Anglobanka 329.—, Union 571.—, L&nderbank 483.50, Bankrerein 507.50 dri. ieL 688 —, Lombardi 89-25, alpinke 787.50, turške srečke 216.15, Napoleoni 19 20, marke papir 117.72. London kratko 24.13, Pariz 95 82- VzdiŽno. Dunaj, 2.50 pop. Avstr. renta papir 3120, kredi tke 601.50, Lloyd 574.50, dri. žel. 687.56, Lombardi 89 50, alpinke 787.50, turfke srečke 216.—. cheqnes Pariz 95.82. Vzdržno. Trst, mrad.) Francija 95.70-96.—, Hemčga 117.45 -117.90, It. 95.-m■ -95.60, London 24.10-24.17, 20 frankov 19.13-19.20, 20 mark 23.48 - 23.54, so-vereign 24.02-24.09. nemški papir 117.45-117.85, italij anski papir 95.30 - 95.70, avstr zlata renta 99.95 1, Q 25, avstrijska kronska renta 84.65 - 85.05, ogrska zlata renta 9d.90 - 97-3<», ogrska kroDska renta 79.80 8o.2u, turške srečke 215-218.— diskont za menice do 3 mesecev 3'/* -4l///0, nad 3 mesece 44/* - 4*/«%- Blagovna borza. BndimpeSta, SO maja. Pšenici za maj —.—, — —.—. oktober 13.26; rž za april —.—, oktober 10.05 ; oves za april--. oktober 8 30; k o rn z a za julij —.— avgust 7.98 - Ponudbe pšenice povpraševanja ravno tako. Tendenca trdo a. Prodaje 8 000 q. Trst, 28. maj. Kava. Santos good average za maj —.--.—t za juli 57.75 - 58.75. september 58.25 - 59 50, december 60--60.75, marec fr -.oO - 61.25. Tendenca m rna. Good Rio za maj —.-- —.—, jnli 51.--53.39, september 55.26 - 54.50, december 54.--55.—, marec —.--56.—. Sladkor. Centrifng. takoj 27.25 - 28.25 maj avgust 27.50 - 28 50, novem.-marec - 28.*/. - 298/., melis takoj 29,/t-293/., maj-avgust 29'/, —.—, nov.-mar. 301'., - 30«/4 eoncasse takoj 291/,- 29T . kocke 30a/4-31s . kristal takoj 28V. 26V, maj.-avgust —.—, okt.-dec. 271/,- 27»/4. Mirno Kmetijski vestnik. Kaj vse vemo! Vsekakor koristno je, poslušati razne nasvete in nauke, pa tudi zanimivo je o-pazovati ljudi, s kakim momentanim zanimanjem zasledujejo razne take pojave, da se včasih tudi razgrejajo, da se pa njih začasno navdušenje za katerokoli še tako koristno, priporočeno stvar prej ali slej polagoma razblinja in da zapadajo zopet v svojo prvotno — lahkomiselnost. Lehko-iniselnost ie huda napaka, ki se da odpraviti le s strogo vzgojo, s škodo na svoji koži, ali z dobrimi nauki. In kdo izmed nas ni včasih lahkomiseln? Mislim namreč ono lahkomiselnost, ki pušča, da pade tele v vodnjak, ker se ljudem presitno zdi, da bi naprav ili pokrov na vodnjak. Večina ljudi prav dobro ve, kako dragocena je včasih ena sama minuta, n. pr. pred začetkom nevihte, pri spravljanju žita, ali pred odhodom vlaka, in vendar zapravljajo večkrat čas z lenobo ali celo z neumnostmi, ki jih veliko stanejo. Ali ni dosti kmetovalcev, ki dobro vedo, da se gnojila za drag denar kupujejo, ki pa vendar lehkomiselno dopuščajo, da se gnoj kvari, gnojnica pod zemljo izgublja, ali pa odteka zkoz dvoriščna vrata? Dobe se taki, ki priznavajo vrednost dobro obdelanega in pognojenega sadovnjaka ali zelenjadnega vrta ter zavidno gledajo sosedove uspehe, toda vendar nič ne store, da bi s pridnostjo v svojem vrtu sami imeli bujne pridelke na polju in na travniku, ki dobro vedo, da prinaša dobička le dobra letina, in vendar po stari navadi svojih prednikov zemljo slabšajo, da čimdalje manj nese. Ali ni mnogo ljudi, ki natanko vedo, če izdajo vsak dan 1 K za pijačo, da to znaša v letu 305 K. za svoje društvo pa ne zmorejo borne letne članarine 3 K, in še se vedno pritožujejo, da nikoli nimajo denarja. \ eliko kmetovalcev dobro ve, kako težko se živi na zadolženem posestvu, a vendar zapuščajo otrokom neprimerno visoke dediščine in obremenjajo naslednika tako, da je polom neizogiben. Veliko jili ve, da je za vse blagodejno, če složno in v miru skupaj žive, a vkljub temu so vedno pripravljeni, zanašati prepir v društva ali se celo s sosedom spreti. Ali ne ve veliko ljudi, da gniloba in rja na gi Jticol* Cosdiaddi ® odlikovan aa koktfao „i ladehge ▼ porcelana in alata. On« tf. Nam ti, H^atf 9-ltoaiS-7. V dobrozn&ni mesnici 1 Trst — Piana Darrfera Tečeta it 9 Telefon It. 26—56. se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje In koštrunovo, JančJe In kokošje meso. Obi t: Kuhanje govejih vamp, zaloga suhih osoljenih firev in sličnih izdelkov. Posti t ib* tudi BS do«. — Cene i insrnn Emilia Ceregato Trst Cavnpo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino pisarniških fn šolskih potrebščin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst. Proftlcjo se Udi molitvenik! v slov. Jezika. Trgovina Jestvln In a kolonijalnoga blaga Velezaloga kolonijalnoga fn speoerljskftga blaga. deželnih pridelkov M. TRUDEN - TRST BiTa Grmaiila St. 12. — Telefon fet «81 ia 1&45. (Slavna zaloga in samoprodaja moke mlina „Luisen" v Budimpešti. Brzojavi: TRUDEN — T&ST. 3Qe dobite dobro oblek©! 11 stari in dobrozaa&i prodajalni« oblek in blaga katero je prevzel Giuseppe Carllni ~ Trst Piazza S, Giacomo štev. 2 (Corso). Bogat izbor moških in otroških oblek za birmo, kaicor tudi Izbor blaga za obleke po meri trliža in platnenih oblek. — Cene zmerne. Veliko skladišče moških in deških obtek Trat, ulloa Bolvadsre itev. 19. Priporoča se oenjenemu občinstvu — za obilen oblek, »oetretba tudi rsa |H dem In se razpoSiJJs bia«9 po pefttl. Laslnlca HsH:. inldarčit PATEMTM URAD Dr. ing.vii.Gino Dompierija TRST - ULICA MER61TO VECCHIO I - Tal. 440. PERUTNINE T boge* kbMi m—mmm M, al Cnpnflc It. S. - J«L IN. Zaloga izgoto^rljenili oblek' Velika Izbera oblek za gospode la dečke, sukenj, površnikov vseh kakovestL j —| Specijaliteta ▼ TMuji. Iebera volnenega blaga. V A. OBROZE tndl P*®« t»k«9tajemu p!a- i 6lin. Ow« najsmcanejfo ADOLF KOSTOKIS TRST, ULICA SAN €U0YAKNI 16, h NADSTROPJE zravaa „Baffsta Automatic©". Tel. 251, R. II. — POZ«! I SMadliSa aa nahaja v I. a. J Vaa blaiiie 3 * 3-50, S i-k Tn; cnli S- O cdl dolgi. I*C cm tir^kl K 13-—, K. 14 70, S. i 17-80, K Jll — ; bLvlr. > 90 aai 70 cm iiroke K 4 -'.0, - Z. S-»0, K 6-70; Poarie žuljavih rok za našo narodno obrambo (Primer: Nekje na Kranjskem so se ob zgradbi belokranjske železnice poročile tri gospice iz »naprednih krogov« skupnim premoženj i pol milijona kron s treTni nemškimi inžinerji, četudi je bilo dovolj domače zdrave inteligence na razpolago). Verno, da ni prav, če se na veliko ustimo demokratične, dokler to — nese. Vemo, da je priprost človek ravnotako ustvarjen po božji podobi, vendar mu ne damo pogojev za življenje, vredno tudi človeka. Vemo tudi, da ni prav in je zelo grdo, če vsled lastnih osebnih koristi prepuščamo oškodovati celoto, mnogokrat da — ves narod. Tržaški mestni svet ve dobro, da so hi-j;ijenične razmere v starem mestu, kjer je zgodovinski vir pravih »cittadinov«, najslabše na svetu, vendar rešuje to vprašanje že nad 20 let in je počasi polaga »ad calendas graecas«. Tržaški mestni svet zna, da bi mogla elektrika tudi okoličanom naravnost velikansko koristiti in to posebno v gospodarskem oziru, toda vsled nekih moralnih čutov in finese »šinjorov« se prepušča tudi to vprašanje daljši, daljši prihodnosti v rešitev. Tržaški mestni svet ve tudi prav izvrstno, da bi bilo zelo humano in bi mu bila naša deca pri Sv. Mar. iMagdaleni neznansko hvaležna, Če bi mogla namesto enourne hoje v burji in mrazu v Skedenj kakor do sedaj, posečati lastno šolo, ko vidi, da imajo otroci »cittadinov« na vsakem tretjem voglu kraljevskim palačam podobne šole in rikreatorje. Gospoda daleč, daleč tam zgoraj tudi zna, da je njih politika taka, da trpi vse naše gospodarstvo, ne milijone, temveč milijarde, vendar puščajo v pravem turškem fatalizmu vse skupaj naprej vrveti že v napačno začetih načrtih do, do — kakega konca? Da, da, veliko, zelo veliko znamo, take so naše misli, drugačne besede, drugačna dejanja. Lehko bi našteli še neštevilo primerov, toda temeljna misel je enainista: vedeti, kaj te dobro in pravično, a tega ne porabiti in storiti! Včasih smo vsi nekoliko mlačni, bodisi tu ali tam. Redek je človek, ki bi se vselej ravnal po pregovoru, ki ga vsakdo pozna: >Kar lehko danes storiš, ne odlašaj na jutri«. Prav dobro vemo, da ima majhen vzrok lehko velik učinek^ a vendar se ne ravnamo vedno po tem. Čeprav se vsi varujemo, vreči tlečo vžigalico v smodnikov sod, vendar velikokrat pada tleča vžigalica na suho steljo v gozdu, slamo v dvorišču in iz take navidez malenkostne stvari nastaja večkrat velikanska škoda. Vemo tudi, da ena sama nepremišljeno izgovorjena beseda lahko v malem povzroči prepir in strankarstvo, v velikem ccle vojske, a vendar se to dela. skem in nekaterih rodovitnih pokrajinah Južne Amerike; v februarja in marca v Egiptu in Indiji; v apralu v Siriji, na Cipru, v Mali Aziji; v maju v osrednji Aziji, na Kitajskem, Japonskem, v Alžiru in Moro-ku; v juniju v južnih delih Zedinjenih držav, Kaliforniji, na Španskem, Portugalskem, v Italiji, na Ogrskem, na Balkanu, v Južni Rusiji, na Bolgarskem ter južnem Francoskem; v juliju na ostalem Francoskem, v severni Ameriki, Avstriji, Švici in Nemčiji; v avgustu v Belgiji, na Nizozemskem in Danskem; v septembru na Škotskem, Švedskem in Norveškem; v oktobru na severnem Škotskem in v severni Ameriki; v novembru v južni Afriki, Peru in severni Avstraliji, in slednjič v decembru v Argentiniji in južni Avstraliji. Kan ali cvet na vinu. Kan ali cvet na vinu so majhne glivice, ki se jako naglo razvijajo. Za svoj razvoj pa potrebujejo zraka. Zato vidimo, da se nahaja kan vedno le na vrhu vina, tam, kier se površina vina stika s zrakom. Ako zapodimo zrak popolnoma iz vinske posode s tem, da sod napolnimo z vinom, pa se ne bo kan več razvijal. Da ne bo vino cvetno , si pomoremo tudi s tem, da zažgemo v sodu nekoliko žvepla. Žvepleni dim vgo-nobi kan. Seveda se kan za nekaj časa, ko žvepleni dim izgine, lahko vnovič razvije. — Prvič se ne sme vina žveplati, ker bi pivce po žveplenem dimu (žvepleni sokislini) bolela glava in je tudi po zakonu prepovedano. Nekateri si pomagajo tudi s tem. da vlijejo v sod, ki ni popolnoma napolnjen, nekoliko dobrega olja. Olje je, kakor znano, lažje od vina, zato plava na površini; s tem pa zabran ja zraku do vina in kan se ne more naprav-Ijati. Dobro sredstvo proti kanu je, da pretočimo vino, ko začnemo piti, v manjšo posodo in v steklenice. Sploh pa naj bodo sodi vedno polni in ne bo se razvijal ne kan, ne druge bolezni. Kan škoduje vinu s tem, da napravlja iz alkohola ogljenčevo kislino in vodo, toraj vino šibi in mu Se jemlje aroma. Kako se zatr6 bramorje na vrtu? Bramorji so zelo nadležni škodljivci, ki se zlasti tamkaj močno razmnožujejo, kjer najdejo zase ugodna tla. Taka za bramorje ugodna tla so rahla sprsteninska zemlja, ali močno s hlevskim gnojem, zlasti s konjskim gnojem gnojena zemlja. Bramor-jev ni mogoče hitro zatreti; imeti je treba potrpljenje in se je vsega varovati, kar pospešuje njihovo razmnožitev. Iz tega vzroka se je ogibati konjskega gnoja in je sploh najbolje, dokler se bramorji ne zatro, posluževati se izključno le umetnih gnojil. Med sredstvi za pokoačevanje bramorjev je najboljše razdiranje gnezd in istočasno pokončevanje bramorjev ter njihovih jajec. To delo se vrši meseca junija. Vrhute&a je bramorje redno loviti in pokončevati, kar se najbolje vrši S pastmi. Za past se rabijo do polovice z vodo napolnjeni lonci, ki se do roba zakopljejo v tla med grede, in ponoči popadajo okoli lazeči bramorji t te lonce. Izborno sredstvo proti bramorjem je zalivanje gnezd z bencinom; žal, da je to sredstvo predrago in tudi zaradi velike vnetljivosti ben-mo modri in brigajmo se za! cina zelo nevarno, če človek ne zna pre-d, kar in kjer je za nas ugodno, j vidno ravnati. Čez zimo priporočajo v ja-I drug dobiček od tega. me ali jarke na vrtu zakopati konjskega gnoja, kamor se zaradi toplote zatekajo Kateri mrčes uničuje cvetno popje in kako bramorji iz velikega okoliša ter jih je pose zatira? tem mogoče spomladi v veliki množini sic »o u >, ki uničuje cvetje, oziroma cvetje hrušek, posebno pa jabolk, se i cvetoder, majhen hrošček, ki je odljivec in ga je zatirati z največjo tjo. Komaj je drevo nastavilo cve-čenja rumeneti in se posuši. To tem mogoče spomladi v veliki skupaj dobiti in pokončati. Kako se zatre nadležni mrčes« zlasti stenice v hišah? Proti nadležnemu mrčesu v hišah, zlasti stenicam, ki se kaj rade vzdržujejo v -aja"takole! "Samica cveTodera z'vrta Utarejih hišah, se priporoča kot najbolje 0 v cvetni popek, položi vanje belo sredstvo galun. Ta mrčes zgrne takoj m e in z rilčkom porine do dna. Iz se več ne povrne, ako se namazejo stene, 1 izleze majhen črviček, ki povzroča, postelje itd., kjer se je vgnezdil, z vrelo et^e usiha. Iz črva se za mesec dni | raztopino galuna. Ako se doda apnenemu iliki že razvije nov zarod hrošče v, ki j beležu, preden se stene in strop belijo, ne-leto ne dela več škode. — Cvetoderi koliko galuna, potem tudi muhe ne osta- muje ali v zemlji, ali pa na deblu po ! »jo v isti sobi. Uporaba galuna v to svrho »kani skorji, za lubom in pod makom j zdravju prav nič ne škoduje, iji. ki pogostoma preraščajo zaniker-ikrbovana drevesca. Predvsem se morajo cvetoderu vzeti skrivališča in pri-| . 'ika za prezimovanje; zato se mora drev- Za preganjanje podgan je mnogo naj-ie astiti razpokane lubadi, mahu in lišajev različnejših sredstev, ki vsa pomagajo ve-lio prekopati. Naibolje je drevesna činoma le tistemu trgovcu, ki jih prodaja. k" 4 razt in li UO < Kako in s čim se odpravijo podgane lz stavb? + GIUUO KHERSDI + Trst, ulica Giosut Carducd štev. 23 Telefon »tev. 823. Kirurgično orodje, ortopedičnl aparati, moderd, umetne roke in noge, bergtje, kitni pasi, elastični pasi in nogovice, elektroterapevtične priprave, aparati za inhalacije. Skladlite potrebftOa za Kfrur. zdravljenja. Potrebščine lz gumija hi neprodirn. blaga. Velika zaloga vsakomtiesa pohištva Ittafer Miiii (Tvrdka ustanovljena leta 1874). trst, ulica Rettori štev. 1 (Piana Rosario-PalaCa Maranzl). Hripavost le sovražnik govora, prijatelj vri pa TIHMOMEL SCILLAE pomotek, ki razkraja in odločuje riez, lajSa in po miijnje dtLŠljivi kaSeJj, odpravlja težkofte dušIjivo sti in zmanj&uje njih število. — Obvanue dihalne organe in zmanjžnie sopeaje toliko otrokom kolikor odraslim. Ne sprejmite druga nadomestna sredstva! 1 h tekle o i ca 2*20 K. Po potti franko ako se p o Sije naprei 2-90 K 3 steklenice ako denar naprej 7*— K. 10 steklenic ako denar napraj za 20*— K. Iidtlovanj« In glavna zaloga B. FRAGNERJA LEKARNA c- kr. dvorni dobavitelji Praga III., it 203. Pazita na lat dalovalca in na Izdatka, is- Trst Hazzi Se fnfitnto i m 1 Prodaj a moke I vrste sladčic* in prepe-čence (biSkote) naj b ljflib vrst, velik; izbera bombonov, svež kruh trikrat na dan izdelan z električnim »troj em Buteljke, fina desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem, pivo v : : steklenicah. — Postrežba točna. : : jladGtam HIKUSCIi za čez zii^o namazati z apnenim bele-! I3red nekaj časom je pa poročal neki list Da cvetoder, ki prizimuje v zemlji, I o prav preprosti napravi, ki se z njo u-hdi ne more prilesti po deblu na dre- spešno ugonobljajo podgane. V shrambo -okoli debel narede papirnati pasovi, se namreč postavi kak z nekaj vode na-namazani z lepljivo mažo; s tem se! polnjen sod, ki nima pravega pokrova, rViuiV s'imicam da ne morejo lesti po j temveč se namesto pokrova pokrije z ne-na veje do cvetja Usahlo cvetje s koliko tršim popirjem. Po sredini se ta vred je po možnosti potrgati in uni- papir prereže navskriž tako, da se lehko < 'o noučna demonstracija naši šolski I odpre, oziroma uda, in podgana, ki je Spomhdi in poleti je drevje stre-! skočila na ta pokrov, telebne v sod. Pn-' ja hrošči cvetodera kakor | poročljivo je prisloniti po strani kako de- NAJBOLJŠE PIVO! ti, G irugih škodlivcev padajo dol sko na sod, da po njej priplezajo podgane • rju^e kjer se zbero in uni-j do vrha. Pokrov se namaže s kako snov- ki podganam diši. Podgana skoči z JB _______Ijivec je tudi v tem letu na stopil z vso silo. Marsikateri kmetovalec, ki se je z vso vnemo oprijel sadjarstva, te za našo okolico tako dobičkanosne panoge kmetijstva, maje z glavo in omahuje v pričetem zasajanju svojih poljan, ko vidi, da hoče biti ves njegov trud zastonj. Tu pač ni drugega sredstva, nego pridno zatiranje škodliv ca po gornjih navodilih in to z združenimi močmi, ker le tedaj bo uspeh popo-len. To zatiranje škodljivca je zvezano tu- jo, deščice na pokrov, ta se uda, in že plava podgana v vodi. V to vodo je pa dobro postaviti tudi kak kamen ali kaj podobnega, tako. da le nekoliko štrli iz nje in da ima le ena podgana prostora na njem. Podgana seveda hitro spleza iz vode na kamen. Pa ne traja dolgo, ko prikoraka druga podgana po deščici na sod, zopet skoči na pokrov in štrbunkne v vodo. Tudi ta se hoče iz vode brzo rešiti na di z majhno zamudo časa in z majhnimi suho, toda na onem prostorčku je že dru-sfoški Pripomniti še je, da imajo druge ga podgana. Prične se boj med obema, napredne dežele za skupno zatiranje škod- Strašen krik in vik nastane v sodu. Ko liivcev posebne zakone, ki so, četudi se ne 1 druge podgane to slisuo, mislijo, da se i/vršujejo vsaj nabiti na črnih občinskih j tovarišici pretepate za plen, m brž hite no tablah; naša tržaška dežela pa niti tega deščici navzgor m poskočijo v sod (kakor se približno dogaja pri ljudeh v Trstu!), kjer se bojujejo in grizejo toliko časa, da Žetev traja na vsej zemlji vse leto. Avstraliji dokončavajo žetve v janu-u in pričenjajo v Novi Zelandiji, na Cil- omagajo in potonejo vse v vodi. Pravijo, da so nekateri posestniki na ta način po-loviii v eui noči 20 do 30 podgan. Prodajalna kemičnih predmetov in šip lest, ulloa Boachatto 2 (nasproti kavarna Olimp o) Lntnles: EriM id Hote mi Zeleznoto Kina-vlno s*™™"* za bolehne in rekonvalescente« Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačttl. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. || U ** m ■ 10 i* Trst, ulica Nuova 36—38. Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnega blaga za pomladno in poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. Se priporočata kot Slovenca O. RHiiič F. Suimelj. m Ljubljanska kreditna banka podruisiioa v Trsta Oantralai Ljubljana. Podrulntoe : Split, Oo-iov«o, Sarajeva, Oo-rloa In Oelje. ulica Caserma II. Telefon : 3-18. Biuijitjt edjrti oi 9-127» ii 2'/«-5 DelnlOka giavnioa: k a.ooo.ooo— Rezervni zak sdl: K 1,000 OOO— Izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče transakcije. Vlog« na knjižica A OI obrestuje o ® IO (rentni davek plača banka iz svojega), Vloge na tekoči in žiro-račun najbolje po dogovoru. Sprejema borzna naročila za Vse tu^ in inozemske borze. Brzojavni naslov: Lrjubljsnska banka. 3B Pristu drisko sikno pomladna in poletna sezona 1914. Odratfc 3-IO.«M■ ligama Za kMpl. MiW *L( I uđi—k 15 kron (mknin, telovnik, Ue4e) I 1 odmak lf kron + ++ lino + + + * 1 odieeak 90 kron Odiesek m fcao mIumId obleko 90 K kakor tod' blago ea ponlnfta, tnrktovmkalodne, niL - ^ obleke fed. poBlje bojje Skfcl - IfflM - Bm (Irnikt) Vzorci " " *----- pri tvfdU Moji r, .Si naročaj vj o " - Imhef na cm* Vdft todi nalik urotiti v pnejjiva postrvi ba blaga. • - ■■ ..-v" ■ " ■-;> mmMmmm Psskašnie posije ho zslitevo r*opo!-noma zastonj !isst!sf Dunaj l, BiMrsimssg, Pozor naime! fc^^as^ b Trst, Passo S. Giovanni štev. 1 pod ^ Pozor ts naime! v Poreču. od kron C3-— daJge Zlata verižica z uro, dvojni pokrov za dečke . . . Zlata verižica in srebrna ura, dvojni pokrov, za dečke Verižica čez prsi in zlata ura „ „ za dečke Verižica čez prsi in sreb. ura (tula) „ „ za dečke Srebrna verižioa m ura ,t „ za dečke Collier z zlatim obeskom za deklice Dolga verižica z zlatim obeskom, za deklice .... Dolga verižica in zlata ura z dvoj. pokrovom, za deklice Dolga verižica in zlata ura z nav. pokrovom za deklice Dolga zlata verižica in srebrna ura z dvoj. pokrovom Zlate zapcstnice za deklice............ Uhani z dijamanti, vdelani v zlato, za deklice ... Bogat izbor ubanov, prstanov, dyamantov, briljantov, srebrnrne itd. itd. po ugodnih p3 ji cenah. — Kupuje se zlato, srebro in dragocenosti proti izplačilu najvišjih dnevnih cen. ! O PRILIKI ie dospelo znani urarnl G. PINO - TRST Via Vincenzo Balllni 13 m vla Nuova 34 1500 različnih ur in 11 kg zlatih verižic in ovratnih veri-Sic. - V zalogi dobita sraven tega bogat izbor uhanov, zapestnic, priveskov Itd. po konkurenčnih cenah Katera umetna gnojila se sme mešati med seboj in katera ne? Superfosiata se ne sme mešati s Tomaževo žlindro in kalijem, z drugimi gnojili se lahko meša kadarkoli se hoče. Tomaževa žlindra se ne sme mešati s superiosfatom, hlevskim gnojem in žveplenokislim amonijakom, meša se pa lahko vsak čas s čilskim soliirom in ka-•iem; s kajnitom in kalijevo soljo sme se mešati 1 e tik pred uporabo. Hlevski gnoj se ne sme mešati s Tomaževo žlindro in kalijem, meša s e pa lahko vsak čas s superfosfatom, kajnitom, čilskim solitrom, kalijevo soljo in žveple-n< kislim amonijakom. K a j n i t se lahko meša, kadar se hoče s su: erfosfatom, hlevskim gnojem, čilskim s- itrom, kalijevo soljo in žveplenokislim i-1: :onijakoni, s Tomaževo žlindro in kalijem le tik pred uporabo. Čilski soliter se lahko vsak čas meša s si-perrosfatom, Tomaževo žlindro, hlevskim gnojem, kajnitom, kalijevo soljo. z žveplenokislim amonijakom. Kalijeva sol se lahko meša vsak čas s superfosfatom, hlevskim gnojem, kajnitom, čilskim solitrom in z žveplenokislim amonijakom, s Tomaževo žlindro in kalijem pa I e tik pred uporabo. Žvcplenokisli amonijak se n e sme nsešati s Tomaževo žlindro in kalijem, s m e se pa mešati vsak čas s superiosfatom, hlevskim gnojem, kajnitom, čilskim solitrom in kalijevo soljo. Ka I i i se n c sme mešati s superfosfatom, hlevskim gnojem in žveplenokislim kom, s Tomaževo žlindro in čilskim solitrom s e lahko meša vsak čas sme se pa le tik pred uporabo s kajnitom in kalijevo soljo. Koliko klainega apna naj se da živini? Kiajno apno pospešuje rast in utrjuje kosti, posebno pa pri mladi živini. Pokla-da naj se vsak dan in sicer naj se da žre-betu in teletu po 8—15 gramov, konju in govedi 30—50 g, jagnjetu in prešičkom 5—10 g, ovci in prešiču po 12—20 g in kuretini po pol do 2 g. DeMusKijaslniR. Deluuslia brezposelnost. Eno izmed najvažnejših in najnujnejše rešitve potrebniii socijalnih vprašanj je vprašanje brezposelnosti. S tem vprašanjem se je pečal že marsikateri socijalni politik, zlasti pa je to vprašanje na programu vseh delavskih političnih in stro-kavtiiii organizacij. Tudi v državnih in deželnih zborih in občinskih svetih se večkrat slišijo glasovi o tein predmetu. Vkljub temu pa smo s to točko še zelo daleč nazaj. V naši državi n. pr. se za odpravo brezposelnosti, ali pa vsaj za njeno ublaženje, še ničesar ni storilo. O zakonitem zavarovanju za slučaj brezposelnosti pri nas ni duha ne sluha. Vodilni državni krogi puščajo to veliko rak-rano človeške družbe popolnoma v nemar. Kadar delavec zboli, dobiva podporo od okrajne ali zadružne bolniške blagajne. To seveda zato, ker v času bolezni nič ne zasluži. Nc dobiva sicer bogve koliko denarne podpore, toda toliko pa vendar, da v dobi bolezni, če že ne lahko, pa vsaj za silo preživlja i sebe i svojo družino. Brezposelni delavec je na slabšem. Ne dobiva od nikjer podpore. Izvzeti so pri tem samo oni delavci, ki so člani kake strokovne organizacije, katere imajo tudi brezposelnostne fonde, ki pa se pri večjih delovnih krizah kmalu izčrpajo. Ker pa ti fondi niso obvezni, ker delavec ni zakonito prisiljen, da bi bil član kake take organizacije, ki nudi brezposelnostno podporo, je zelo malo organiziranih delavcev. Isto bi bilo pri bolniških blagajnah, ako bi te ne bile obvezne. V enem sta si bolni in brezposelni delavec popolnoma enaka; v tem namreč, da nobeden nič ne zasluži: bolni delavec zato ne, ker je bolan, torej nesposoben za delo; brezposelni delavec, ki bi sicer rad delal, pa dela ne more dobiti. Nista pa enaka pri izplačevanju podpor. Bolni delavec ima pravico do dnevne zakonito določene bolniške podpore, brezposelni delavec te pravice nima. Noben izmed teh dveh nič ne zasluži, podporo pa vkljub temu samo eden prejema, namreč bolnik. Ali tu ni pomanjkljivosti? Kaj naj počne brezposel-nik? Od samega zraka se dandanes še ne da živeti in se menda tudi nikoli ne bo dalo. Treba bi bilo z ozirom na to vpeljati socijalno zavarovanje za brezposelno delavstva. Državni uslužbenci so v tem pogledu preskrbljeni; stalno delo imajo in ni se jim treba bati — če kaj protizakonitega ne za-greše — da bi prišli ob zaslužek. Poleg tega pa so preskrbljeni tudi za stara leta, s tem namreč, da dobivajo penzijo. Brezposelnost zadeva torej samo delavce in uslužbence privatnih podjetij. Zlasti pa je izpostavljeno veliki brezposelnosti mezdno delavstvo. Brezposelnost je bolezen, ki razjeda človeško družbo. Delavci, ki so vendar tudi člani človeške družbe, trpe zaradi breposelnosti telesno in duševno. Brezposelnost goni cele družine v pogubo. Delavec, ki nima dela in vsled tega tudi ne kruha, je podvzeten za vse. Oblezel je vse delavnice, vse tovarne, dela pa nikjer ni mogel najti. Doma ima družino, ženo in otroke, ki prosijo za košček kruha. Hišni gospodar grozi, da jih vrže skozi vrata, če se mu takoj ne plača stanarina. Kaj je ubogemu delavcu — družinskemu očetu v takem slučaju storiti? Ali naj ga obsojamo, če v tem položaju obupa, oziroma seže preko zakonitih predpisov? Je vreden obsodbe on, ali družba, država, zistem? Delavec, ki je uslužben pri privatnem podjetniku, je vedno v velikih skrbeh. Danes dela in je zadovoljen, da ima delo, jutri pa stoji kar naenkrat na cesti. Negotove so privatne službe. In nobena stvar ni tako mučna, kakor ta negotovost. Hudo je, če človeku neprestano, pri delu in izven dela, pleše pred očmi oni hudi trenutek, ko ga gospodar pokliče k sebi in mu izroči delavsko knjižico in zadnje novce, češ, zdaj pa pojdi. To je huda rana, ki delavcu nikoli ne da miru. Srečen tisti, ki je zavarovan z zaslužkom za vse svoje življenje. So ljudje, ki trde, da delavci sami za-krivljajo brezposelnost: eni seveda s tem, da svojim gospodarjem nočejo pokorno in marljivo služiti, drugi pa zato, ker enostavno nočejo delati, ker jim bolj ugaja postopanje, beračenje, s kratka: vagabund-sko življenje. Ne trdimo, da bi Čisto nič resnice ne bilo na tem, pravimo pa, da je vsej stvari kriv kapitalistični zistem. Imamo bivše pridne in poštene delavce, ki so postali vagabundi, tatovi, postopači...... To pa vse le zato, ker jih je zistem prisilil v to. Dela niso mogli dobiti, pa so se izgubili. S časoma pa so se odvadili delati, in če bi se jim tudi nudila kaka priložnost, bi dela ne sprejeli; navadili so se nove stroke, novega življenja in navada je železna srajca. Res je, da priden delavec lažje dobi delo. Pa so tudi slučaji, ko najpridnejši delavec, ki je poleg tega zdrav in močan, ne more dobiti dela. Kadar ekzistirajo gospodarske krize, kadar podjetnik ne potrebuje delavcev, takrat vse nič ne pomaga. Delavec je prodajalec svoje delavne moči, drugega itak nima. Na trg mora, kadar potrebuje sredstev za življenje, in ponujati gospodarjem — kupcem svoje blago. Ce je visoka konjunktura, če gospodar potrebuje delavnih moči, tedaj delavec — prodajalec lahko proda svojo delavno moč; drugače pa mora čakati in ponujati svoje blago tedne in tedne, mesece in mesece in če je njegovo blago še tako zdravo in močno. Zdaj pa se moremo vprašati, kdo je temu kriv? Kdo je kriv tej neznosni brezposelnosti? Kdo jo povzroča? Ali mari res delavci sami? Brezposelnost se je začela razvijati z nastopom kapitalističnega zistema. Vemo, da nekoč ni bilo toliko nezaposlenega delavstva kakor dandanes. Takrat, ko je še cvetel rokodelski obrt in ni bilo današnjih velikih obratov, je skoro vsak našel delo. Blago za potrebo človeške družbe je takrat izdelovala roka. V novejšem času pa smo dobili stroje. En sam stroj proizvaja v enem dnevu več kakor prej tisoč in še več rok. Z upeljavo strojev se je začelo delavstvo odpuščati. Poleg tega pa so stroji uničili veliko število rokodelcev, obrtnikov. Tovarna je s svojim modernim strojnim obratom stopila v konkurenčni boj z malimi obrtniki; ker je lahko cenejše pro- dajala svoje blago, je izpodrinila enega obrtnika za drugim. Le-ti so padali v proletarijat. Prisiljeni so bili, da prosijo za delo v tovarnah. Tako je nastala armada brezposelnega proletarijata, ki še vedno narašča. Zdaj pa pridemo na glavni vzrok brezposelnosti. Mi pravimo, če stroji hitreje producirajo, kakor pa roka, potem je to najboljši pogoj za skrajšanje delovnega časa. Ce so poprej, ko še ni bilo strojev, rokodelci producirali blaga za potrebo človeške družbe ob 15urnem delavniku, potem današnji stroji potrebno blago lahko producirajo v Štirih, pet dnevnih urah. Toda ne! Delavni čas traja vkljub vpeljavi strojev še vedno po 12 ur na dan. In v tem tiči vzrok brezposelnosti delavstva. Kapitalistični zistem je torej vsemu temu kriv; za vse posledice, ki nastajajo iz brezposelnosti, je torej edino on odgovoren in pa države, ki stoje v službi tega zistema. Kapitalistom, delodajalcem je všeč brezposelnost. Večja, ko je brezposelnost, tem cenejše kupujejo delavce. Za majhen denar dobiva močne, zdrave in pridne delovne moči. Kadar mora gospodar iskati delavce, mu prihajajo dražji; kadar pa jih ima vse polno pred tovarniškimi vratmi in se mu vsiljujejo, ker so izstradani, takrat jih dobi za nizko ceno. Poleg vsega tega pa se dandanes ne proizvaja blago samo za potrebo, ampak v večji meri za konkurenco. V skladiščih gnije blago. Kadar so skladišča prenapolnjena z blagom, takrat se tovarna zapre in delavci dobijo delavske knjižice. Takih kriz je vse polno, vsak hip so na dnevnem redu. Ce bodo te razmere še nadalje trajale, pride nekega lepega dne do takega izbruha, kakršnega svet še ne pomni. Na kakšen način odpraviti brezposelnost? Ali je to mogoče? Že iz zgornjih izvajanj je razvidno, kaj je treba storiti, da se od-pomore brezposelnosti. Treba je predvsem skrajšati delovni čas. Tu mora vmes poseči vlada. Sedaj veljavni obrtni red določa glede delovnega časa sledeče: § 96. a) V obrtih, kateri se vršijo po tovarniško, ne sme za obrtne pomožne delavce delovni čas, ne vštevši prestankov med delom, znašati več kakor k večjemu 11 ur tekom 24 ur. Ta določba naj bi se izpremenila zaenkrat v toliko, da delovni čas ne sme znašati tekom 24 ur več kakor pa 8 ur in da mora vsak podjetnik, ki bi si dovolil ta predpis kršiti, plačati ogromno svoto denarja kot kazen, iti poleg tega v zapor in če se to parkrat pripeti, da se takemu človeku enostavno odvzame obrtna pravica. Prepričani smo, da bi tak korak veliko pripomogel k ublaženju brezposelnosti. Ob skrajšanem delovnem času bi podjetnik potreboval več delovnih moči in prišli bi na vrsto tudi sedaj brezposelni delavci. Kdor pa bi vkljub temu ne mogel priti do zaslužka — kajti s sprejetjem zgoraj omenjenega predloga bi brezposelnost še ne bila popolnoma odpravljena — temu pa bi bilo treba dati podporo in sicer naj bi za to skrbela država. Po vseh večjih mestih naj bi se otvorili uradi, kjer naj bi se javljali brezposelni delavci. Ce bi ti uradi, ki naj bi bili obenem nekake posredovalnice dela, dognali, da delavec ni brez posla po svoji krivdi, bi morali izplačati brezposelnemu delavcu zakonito določeni znesek in sicer vsak dan do konca delavčeve brezposelnosti. Socijalno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru so stavili pred kratkim predlog, da naj bi vlada dajala v ta namen podporo strokovnim organizacijam, da naj bi jih subvencijnirala. Nam se zdi,da gre socijalnim demokratom samo za to, da dobe vladno podporo edino Ie njihove organizacije, ne pa tudi druge. Ce je res tako, moramo biti najodločnejši nasprotniki predlogom socijalno-demokratičnih poslancev, ker bi socijalni demokratje vso stvar izrabljali in izkoriščali v svoje strankarske — politične namene, kar bi pri tako važnem vprašanju, kakršno je brezposelnostno, absolutno ne smelo priti v poštev. S tem pa bi trpela tudi svoboda. Kajti, če bi samo socijalni demokrati imeli ta privilegij, da uživajo vladno podporo, potem bi se marsikateri delavec proti svojemu prepričanju organiziral v socijalno-demokratičnih strokovnih organizacijah. Slovanskim delavcem pa bi se pri izplačevanju brezposelnih podpor godile isi rivice, kakor se jim gode dandanes, posebno pa v prejšnjih časih, ko so bile socijalno-deinokratične_ organizacije še absolutne gospodarice. Ce vlada že sprejme predloge o subvencioniranju strokovnih organizacij v svrho izplačevanja brezposelnih podpor, naj veljajo ti predlogi za vse obstoječe strokovne organizacije in ne samo za socialistične. Veliko boljše pa je, če se uvede obvezno zakonito brezposelnostno zavaro vanje. Zahteve, ki smo jih stavili, niso prav nič pretirane. Lahko bi se dale izvesti takoj. Da se to ne zgodi, to verne predobro. Poznamo protidelavski ustroj naše države. Vemo, kdo ima glavno besedo v parlamentu in gosposki zbornici. Povečini sede v teh zakonodajnih zastopih zastopniki podjetniških interesov, torej nasprotniki delavskega ljudstva. Zato v naši državi na socijalno-reformnem polju niti za pičico ne moremo priti naprej. Bogataši za revno delavstvo nimajo srca, zato mu tudi ne privoščajo ničesar. Koliko denarja gre iz avstrijskih centralnih blagajen za razne nepotrebnosti! Ministri so s »socijalnim zavarovanjem« dobro preskrbljeni in tudi drugi višji uradniki. Tem si ni treba lomiti glave zaradi brezposelnosti. Oni so preskrbljeni, to je glavno, kaj so jim mar drugi. Celotni avstrijski zistem je tak. Dokler ne nastane temeljit preobrat tega zistema, delavci nimajo upati, da bi se kaj ukrenilo za omejitev brezposelnosti. Za sedaj delavstvo nima druge naloge, kakor to, da se pri- ■af ■ B ■ sa B Đlic» Mo.ino a vento 11. rH«I* rllilL priporoča svojo delavnico in prodaj iaico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja noš- e čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim!" 2668 Ufonlcimtfri -ALBERT RAUBER na Prošeku ItVfJUnllU seka se dobi vsakovrstne čevlje avstnj.-kih in nemških tovaren. Ročno delo Sprt jem.ijo se ^ popravila. Izdeluje se naročene čevlje po meri. Če ne ugaja se lahko zamenja ali pasti. Cene stalne in zmerne. 2502 Fotografa ul'ca 7. Fotografi. Antona Jerkiča naslov: Trst, ulica deil* Poste 10; Gorica, Gosposka 4444 Nnllillhti SP01™0* artistične fotografije na IlUJlJULuI kristala, porcelanu itd. za priveske, na^.c'.ae kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je G IO V ANKI PELIZZAftl, urar, Trst, ulica Nuova it. 41 (p*laća Salem). 1495 Glasovir ji. Fran SoKslda trgovina glasovirjev ia piani - nov. Kazpo».lja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja Delo zajančtno. Oim zmerna. Svoji k svojim! 2224 Konsumno društvo o Lonjerju se pn-_ _ poroča slavnemu občinstvu za ob len obisk, ker toči samo domače vino prve vrste. 2039 Mfltilf! Bllflf P"PO«"oča cenj. občinstvu svojo I iUlliU DU1II gostilno »Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini štev. 1, gostilno „Al buon Almissan" v Rojanu, ulica Montorsino št 3, točilnico vina v JBarkovljah tBovedo), ulica Perarolo št. 342 (hiša Ščuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša in pivo. Gostilna - Buffet Tomažič Msr„\ št, 3. — Toči pristna vina in Dreheijevo pivo brez aparata — Vedno sveža kuhinja. — P e g a n L e a n d e r, voditelj. 2703 Gostilna „Alta Ctoetta «eccMaM 35 Valdirivo štev. 27, se priporoča za obilen obisk. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Drehe-rjevo pivo prve vrste. — Lastnik Matej M e s c h i k. 1984 Obrtnljsko društvo « Borkouijuh (bhzu cerkve) toći izborna vina n postreže s fino kuhinjo. Dreherjevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. Krogljišće. Cene zmerne. 2330 PrenoOfte-gostilna-friffet fflnko |Vfft«j2 Trst uL Carruiuri 15. Vedno na razpolago IlUML gorke in mrzle jedi, kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina, kakor tudi D. eheijevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H. osič. 2333 Gostima F. strancar vina. \ ipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina. Dreherjevo pivo prve vrste, Cenjenim krč marjem in odjt malce m na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom. Za pristnost jamčim. Dnevne cene najnižje. 2844 Drinftmfam cenjenemu občinstvu svojo gori IPUIUUIIII stilno-buffet. — Točim prvovrstno Dreheijevo pivo na pipo, brez aparata in vsako* vrstno vino. — Trst, Campo San Giacomo 19, iproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominee. 1803 Kleparji. priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnioo prodajo vsako vrsta & klspsiekih iiJiiif. Izvršuje vsako naročilo in popravo ▼ delavnici ali » mik eenak. Llica Setie iszer iocn. klepar s prodajo vsakoia Greta štev. 270 pri-JUMr fttnfinn poroča svojo pekarno. uljudno priporoča slavnemu občinstvu A n dr e j Novak zgonya 33, hiša KreŠeviČ. — Najfinejša moka. — Sprejema pecivo. Novo pekarno Trst, Sv. il. M. zgor Oekoslao Umek 24. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo pekarno in slaščičarno. Večkrat na dan svež kruh. Vino in likerji v steklenicah. Vsakovrstne moke. Sprejemajo se peciva. — Postrežba tudi na dom. 214 Pohištvo. Peter Horanzana So^rn^t delo valni ca kuhinjskega pohištva a zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno in tudi zaamčeno. 2750 flAlli?#llfl ,n tapetarije po le znano nizkih rUfllalVU ccnab, katere se ne dobi drugje. Spalne sobe iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne sobe od 400 kron na- Crej. Nova zaloga S. BROD, nI. Squero nuovo 7, nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru olajSanje plačevanja. Tlfllllftim Izrabite priliko, da nakupite po iz-rUimiVU« redno nizkih cenah v salonu pohištva OugL BROD A Co.« Trst Vt« Rossini 26. Vsakdo si sme ogledati zalogo, ne da bi bil risiljen kaj nabaviti. Plačilo na obroke. Triletno amstvo. Kupljeno blago se shrani v zalogi do oddaje brezplačno. 2307 r. T PVfinlf Alll? Trst, ulica Farneto št. 41, pri-Ji 1 lUllAuVIt poroča veliko zalogo in delavnico modernih spalnih sob in drugega pohištva.— Izvršuje vsa mizarska dela točno in solidno. 2175 86.— Po- VlflO P°stelji vzmeti, nove iimnico K UVIS polna skalna soba z iimninami K290.— V. Fonderia 12, I. 2318 drugo. Prodaja olja, kisa, mila in 313 DOVOZIM haja sedaj v Rojanu za cerkvijo. Odpošilja po pošti od 5 1. olja aaprej po zmernih cenah. "1 2317 Prodajalne jestvin. II n4 ll«f Mlflllf Trst, Piazza Ponterosso Udi. Vil* nmtrfj Trgovina jestvin in kolonjal-nega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-Jen obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja. 508 Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes 11%*%*: 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v tO stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovine s prekajenim mesom Dvfnnmfam cenjenemu občinstvu svoj buffet. r I t^JUluVllIII Točim prvovr-tno Dreherjevo pivo na pipo, brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica Saniti štev. 24, (nasproti muzeja Revol-tela). Lastnik : JOSIP TOMAŽČ. Prodajalna svinjine ir^r-e™ " vsakovrstno prekajeno meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obilen obisk Kari Pušpan 254 Trgovina s manifakturami. Marija JakSeffi priporoča svojo trgovin« manu fakta neg« bl»ga in izgotov^jenib žtu^klb oblek. Sprejem dela po meri. 2232 Jernej Kopat - Gorica in med. Voščarne. ulica Sv. Antona št. 2. Voščene sveče 292 Kupujem Železnine. železo, stare kovine: Anton Cerneca Trst, ulica Olrao št. 14. 1865 Anton Turk Žganjarne. edina slovenska iganjarna in zaloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaia v bližini »Narodnega domau v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo. 1152 Nora trgovina kolonija! In jestvin TRST, Piazza Caserma šL 5. Bogata izber kave, riža, olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na dom. — Za obilen obisk se priporoča lastnik FRANJO MTLLONIG. 238 Papir. velika zalosa papirja po zmernih cenah na arobno za ovitke, papirnatih vrečic, prodaja po zmernih cenah na arobno in debelo tvrtka GASTONE DCLLINAR, Via dei Gelsi itev. 16 ,ex Marangoni-. Ttlefon St. 27-81. Leopold priporoča pekarno t cenj. občinstvu svojo ■t slaičičarno. Vrdela Largo Bosehetto ŠL 596. Prodaja moke vseh vrst na arobno in debelo Odprta je nova podružnica v Sv. Ivan« 703 v bližini .Narodnega doma". 2340 Restavracije. Restaondlo „Alla Stazlane" ^ S? nim Jtolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 sto t. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. —Last nik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. H25 svojo . krat na__ ▼ steklenicah. Trti, ulica Faaqn*.o Kevoltella _ it. 62 priporoča ceqj. občinatvn v in rtadčičarno, v kateri ae dobi več svež krak ia sladčice. Vino in likerji Šivilje. it, Via Barriera v. 33, vrata W n j a r. V a Ferriera ! IL R1EGER SSska kngačniea. Izdeluje vsa- ko vrstne obleke po angleškem in franeoakem kroiu P|lf||f|l| plesne obleke, obleke aa pnroke, klase aa gledali- RUAIIVIU šCe itd Osne ■■ins. ** ™»oda v Stara $rška žsanjarna " ^ Via Gavana 5. Tu se dobi bogat izber likeijev; grški in francoski konjak, kranjski briojevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grška mastici iz Šija. — Se priporoča Andrej Antonopulo. 3<4 Luigi Pogorelz, jfrst, ulica Gsulia 507, se priporoča za obilen obisk- 1882 iganjarna Pijače prve vrste. Razni. arkete in kovine. — a z z o 1 i A Comp Via Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška tovarna. Čistilo za čevlje s* 2114 |l||fkf|nfn v u"jem e dajo rizne go-^t ne; PnJUlIJU kavarne, mleka ne in drugi obrtni obraii. h še, vde itd. Pojasnila daje KoUršič, k^-»■roa Cors * od 9—11. 3—6 tel«-f*n št. 825 41 „Morana" po T3*-h mirodilnicah. najbolj e in na bo^j ra širiene sredstvo z* ui> čenja stenic. Prodajajo Zatoga 37, L n TV*tu M Skri 2142 materij.l podr'ih hiš, kakor n. p vrata, okna, umivalniki, stopnice itd ulici Piccardi 18u aEDINOST« St 118. V Trstu, ane 31. maja 1914. chuži strokovnim organizacijam, da te organizacije primerno ojaei, da bodo lahko izplačevale potrebne brezposelnostne podpore in da se bodo tudi lahko bojevale za skrajšanje delovnega časa. Edino le močne delavske organizacije lahko prisilijo Jt žavo. da sprejme zakoniti Surni delovni čas ai da uvede zavarovanje za brezposelnost. Ce nam merodajni faktorji, stoječi pod vplivom kapitalizma, sami nočejo dati, kar želimo za zboljšanje svojih raz-ii er, si moramo, kar je naravno, svoje zahteve sami izvojevati. SiOugnsHemu delavstvo v Trsta. Protestni shod zaradi škandaloznega postopanja s postiljoni, ki se imel vršiti že zadnjo nedeljo, se bo vršil ta teden. Zadnjo nedeljo se je shod prenesel z ozirom na to, ker je ravnatelj Ozioni obljubil, da no dal definiteven odgovor do 28. t. m. NDO je dobila negativen odgovor, namreč da se odpuščena postiljona pod nobenimi Pogoji ne sprejmeta več nazaj, vsled česar se nehajo s strani NDO vsi obziri tako do g. Dolenca, kakor do njegovega itaii-jansko-nacijonalnega ravnatelja Ozionija in tržaške poštne direkcije. Javnosti bo gotovo precej dobro znano — saj se je o tem dosti pisalo po časopisih — kako škandalozno je postopal in postopa s slovenskimi postiljoni Italijan Ozioni, ki ie postiljonski ravnatelj. Dolenc, poštni podvzetnik, je Slovenec in ie najel italijanskega ravnatelja samo zato, ker se je zavedal, da bo Italijan proti slovenskim postil jonom kri vidnejše postopal, kakor bi postopal kak slovenski ravnatelj. S tem se že zadosti jasno karakterizira duša tistega Dolenca, ki dobiva cd poštne uprave ogromne svote denarja, dopušča pa pri tem, da njegovi u-službenci stradajo ob 90 kronah na mesec. Svojo narodnost je ta mož tudi na lep način pokazal, poleg tega, da je nastavil za ravnatelja Italijana, posebno takrat, ko je iz Celovca poklical 30 Nemcev ter z njimi hotel Slovence izpodriniti, kar bi se zgo-tlilo—ker so bili Nemci že tu — da ne bi bila ostro nastopiia NDO. Postiljoni so se seveda organizirali v NDO, kar pa tako Do-iencu kakor Ozioniju ni bilo všeč. Ozioni je začel postiljone silno preganjati. Italijanski nadutež je tudi tožil strokovna tajnika Mraka in Brandnerja in predsednika postiijonske skupine Frelogarja. Preiogar je h:l pred sodnijo spoznan za nedolžnega, v kljub temu pa ga je Ozioni odpustil. Isto je stori! s tovarišem Furažem in sicer za to, ker se je le-ta predrzni! po pravici pričati. Ko ju je odpustil, jima je rekel, da ju odpušča samo zaradi organizacije. Zaradi službovanja ničesar ni imel proti njima, samo to mu ni bilo všeč, ker sta se udeleževala gibanj organizacije. Če bi bila člana kake italijanske iredentistične organizacije, bi Ozioni gotovo nič ne imel proti njima. Toda NDO je slovenska, kar temu človeku smrdi. Vzrok odpuščanju je bil tudi ta, da je NDO podala na trg. ministrstvo spomenico za podržavljenje postiljo-nov, da bi jih tako iztrgala iz rok izkoriščevalcema Dolencu in Ozioniju. Ta dva moža tega ne moreta preboleti, ker bi za večne čase rada izrabljala ta obrat v svoje osebne izkoriščevalne namene. Dva postiljona sta postala žrtvi teh nečloveških ljudi; bila sta popolnoma po nedolžnem zagnana na cesto. Zdaj pride bržkone kdo drug na vrsto. Po službenem redu imajo postiljoni pravico pritožiti se proti kazni in odpuščen ju na poštno ravnateljstvo. To se je storilo. Tudi je večkrat interveniral drž. posl. dr. R y b a r, kakor tudi zastopnik NDO. Toda kljub temu, zlasti vkljub omenjeni določbi službenega reda postiljonov, je poštno ravnateljstvo odgovorilo, da nima pri odpuščanju nikake ingerence in da je to stvar edino le Italijana Ozionija in Slovenca Dolenca, da torej Ozioni lahko dela s postiljoni, kar se mu poljubi. Na pismu poštnega ravnateljstva, ki je izdalo razsodbo, nasprotujočo službenemu redu, je podpisan poštni ravnatelj dvorni svetnik P a 11 a i. Poštna direkcija torej noče ničesar storiti. Službeni red je torej pravo sleparstvo. — Naj ob tej priliki omenimo, da je ta službeni red silno slab in da bi ga postiljoni niti ne bili sprejeli, da niso bili v to prisiljeni. Ozioni je rekel: Vsak mora ta službeni red podpisati, kdor pa tega ne stori, bo odpuščen. In ko smo se zaradi tega pritožili na poštni direkciji, se nam je reklo: »Kaj hočete?! (češ: Ozioni dela, kar hoče, njemu je vse dovoljeno)! Vkljub temu, da je službeni red tako slab, pa ga poštno ravnateljstvo še krši, ko g«-e za preiskavo, ali je bila odpoved postiiionov upravičena ali ne, kar se je v pritožbah zahtevalo. Nič se ne da doseči. Italijanaš lahko trpinči naše ljudi, kakor se ir.u zljubi in Dolenc dopušča to, poštno ravnateljstvo pa tudi. Izvedeli smo pa tudi, da tega Dolenca protežira načelnik S. L. S., dr. Šušteršič. — Slovensko delavstvo tržaško! Zopet boš moralo odločno dvigniti svoj glas. Potegniti se boš moralo za tiste, ki so tvoje krvi in se jim gode gorostasne krivice. Po 1 f letnem službovanju meče italijanaš naše ljudi na cesto. To ne gre. tega ne smemo pripustiti. Kaj storiti? Vsi pristaši naše narodne organizacije, po koncu! Gnile razmere, ki jih tu ne moremo v celoti objaviti, se morajo odpraviti. Ta teden, tovariši, bodite pripravljeni. Zagrmeti mora zopet enkrat naš glas tako, kakor morda redkokdaj. Ce že vse nič ne pomaga, če se že povsod tepta pravica v prah, pa izpregovorimo enkrat tudi mi tako, da našega glasu ne bodeta čutila samo Dolenc in Ozioni, ampak tudi poštna direkcija, in da bo slišalo naš glas tudi ministrstvo. Dokler ne bo reda. ne bomo mirovali, to naj si merodajni faktorji ilobro zapomnijo. Delavci, pripravite se na velik protestni shod!' Odbor NDO. Delovna pogodba med tržaškimi zidarji in stavbinskimi podjetniki poteče i. 1916. Sestanejo se v tem letu zopet zastopniki delavcev in gospodarjev, da sklenejo novo pogodbo, oziroma, da obnove staro. — Razume se, da je želja zidarjev, da se sklene 1. 1916. boljša pogodba kot je sedanja. Delavci zahtevajo zmerom izboljšanje svojih razmer, ker se jim gode krivice; gospodarji, delodajalci, se ob takih prilikah držijo vedno nazaj. Kadar gre za sklepanje nove pogodbe, takrat ni želja gospodarjev, da bi se pogodba poboljšala v delavsko korist, pač pa delajo na to, da bi pogodbo prikrojili kolikor mogoče sebi v korist. Zato pri obnavljanju vsake pogodbe pritiskajo na delavstvo do skrajnosti. Tožijo o gospodarskih krizah i. t. d., grozijo pa tudi z izprtjem, samo da bi delavce premotili, oziroma prisilili v to, da podpišejo v smislu želja podjetnikov sestavljeno pogodbo. Vedno je bilo tako in bo tudi zanaprej. Vsaka pogodba je torej odvisna od moči organizacije. Da so gospodarji organizirani — in sicer vsi — to vemo. Ce je tudi delavstvo trdno organizirano, potem je navadno uspeh na delavski strani. Gorje pa delavstvu, ki v času obnovitve pogodbe ni dobro organizirano. Ko pišemo te vrstice, imamo pred očmi naše okoličanske zidarje, ki stoje pred 1. 1916., a so docela disorganizirani. Pred bojem stoje naši zidarji, a se na boj nič ne pripravljajo. Ce pojde tako naprej, kak izid bo? Bržkone, in to je skoro gotovo, bo izid boja ugoden za gospodarje. Nam pa je treba pomisliti tudi to, da je potrebno, da sklene bodočo pogodbo zidarska skupina »Nar. del. organizacije« in ne več socijano-demokratična organizacija, kajti zadnjič se je izkazalo, da so socijalni de-mokratje bili v zvezi z renjikoli, za katere so tudi osnovali posredovalnico dela. To ni in ne more biti v korist naših domačih zidarjev, vsled česar je potrebno, da oni sami sklenejo pogodbo, ali pa da imajo vsaj besedo in vpliv pri sestavi pogodbe. To se mora na vsak način zgoditi. Poživljamo zato slovenske zidarje v mestu in okolici, da se že sedaj pripravljajo na bitko, pred katero stojimo. Zares čudni so nabrežir.skl socijalni demokrati. Pred par meseci so vložili na gospodarje spomenico z zahtevami po boljših mezdah in skrajšanju urnika. Gospodarjem so zagrozili, češ, če do tega in tega časa ne odobrite spomenice, stopimo v štrajk. Gospodarji so jim odgovorili negativno; niti ene točke niso priznali socijalnim demokratom. Če bi socijalni demokrati hoteli držati svojo obljubo, da stopijo po preteku roka v štrajk, bi to tudi storili. Toda reveži so stisnili rep med noge in štrajka ni bilo. Bržkone dunajska centrala za slovenske štrajkovce ni hotela izdati nikake podpore, ker je mnenja, da so Slovenci samo za to dobri, da denar pošiljajo na Dunaj. Kar se pa tiče grožnje na-brežinskih sodrugov glede štrajka, pa rečemo to-le: Nobena delavska organizacija ne sme poprej napovedovati štrajkov, dokler ni gotova, da lahko svojo napoved tudi uresniči. S tem, da se štrajk napoveduje, potem se pa umika, se spravljajo v sramoto vsi delavski boji, delavske organizacije in delavstvo sploh. Sramota je to, da ravno socijalni demokrati tako nastopajo. Zdaj pa prihaja še nekaj interesant-nejšega. Nabrežinski socijalni demokrati so kmalu po zgornjem dogodku resigni-rali na svoje v spomenici navedene zahteve po zboljšanju mezd in skrajšanju delovnega časa in so rekli gospodarjem: Mi nič drugega več ne zahtevamo, kakor samo posredovalnico dela; to nam priznajte, pa bomo zadovoljni. Ste jih videli, tičke, kako zastopajo delavske interese! Vidi se iz tega, da jim izboljšanje delavskih razmer ni prav nič mar, ampak da jim gre samo za strankarstvo. Posredovalnico dela bi radi imeli zato, da bi potom nje vse delavce prisilili, da jim nosijo itike. Tak je socijal-no-deinokratski boj za interese zatiranega delavstva. Vredno je, da si to zapomnimo. C. kr. obrtna oblast mora v plavžih napraviti red. Zadnja resolucija ie bila od strani NDO na c. kr. obrtno oblast poslana na podlagi zadnjega shoda v Skednju. Pa že prej je bilo več resolucij poslanih, napravilo pa se ni nič, ali pa prav malo. — Obrtna oblast bi ne smela oči obrniti od plavžev, kajti to, kar se tam doli godi, bije že vsem zakonom v obraz. Takoj po našem zadnjem shodu v Skednju je zopet padla žrtev. Če tukajšnje oblasti ne bodo hotele braniti zakonov, bomo prisiljeni a-pelirati na višje instance. Čudimo se le, da socijalni demokrati nič ne store proti tem razmeram. Saj imajo vendar zastopnike v državnem zboru. Posredovalnica dela NDO. Podjetniki, ki potrebujejo delavcev, uslužbencev,u-radnikov itd. naj se obračajo na posredovalnico dela NDO v ulici Sv. Frančiška št. 2, telefon 27—53. Istotako naj se obračajo na to posredovalnico delavci. Posredovalnica dela NDO posreduje lahko za vse stroke in iina od ministrstva dovoljeno koncesijo. Zlasti pa je dolžnost slovenskih podjetnikov, da se poslužujejo posredovalnice dela NDO. Če se na njo obračajo celo drugorodni podjetniki, je temveč dolžnost naših podjetij, da podpirajo to slovensko narodno institucijo. Slovenci sicer nimamo dosti podjetji, ampak vsaj ta, ki so, naj se zavedajo svojih dolžnosti napram svojemu narodu. Oblasti naj stopijo prej ko mogoče na prste vsem onim italijanskim društvom in posameznikom, ki se pečajo s posredovanjem dela za renjikole. Po zakonu ima samo postavna posredovalnica dela, s koncesijo, pravico do te obrti. Oblasti bi morale podobne nezakonitosti natančneje zasledovati. Delavci, ki imajo namen iti iskati dela v Srbijo, naj se poprej obrnejo po informacije na urad NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2. Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni likćr Bftzu in dalef Vse g« pozni« Kdor ga im*! Ima »drovjo dorni 8 Zefitevgjte pristni „FLORIfiH" Zavračajte ponarećba! Edini dobavnik in založnik za Primorsk in Oalmacijo VEKOSLAV PLSSNIČAR TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST apredek veti«* Nnjenrr^iccejš«1 in gotovo sdravi sifilis s svetovnim sredstvom JoriibSn Cssiie Stotine zdra nišk h potrdil potrjuje, dt se uretralna z ienja, P'OStatitis, uretritis in mehurni '|i/An?Affl f neSla kttaiji korenito zdravijo s irSSJIIJtSli ^đdll«« Eonfeti CASILK urejajo uriniranje, ne da b. bilo treba rab ti zelo ne varn h cevk (šili g ), popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito t zdrav jo uretralna zotenja < prost* titis. uretritis. estitis. me-burne ketsrie, kamen, nesposobnost za zadržavanje uiina,slu2aste tokove itd. — Šk»t ja k ofeti ev Časi e E 4 —. IORI T?IN CASILE, najboljše prctisifilitičao in poživljajoče kričiš ilno sred-tvo, k' se rpo-ablja z uspehom proti sifd di. anemiji, imp- tenci, ko-Toboli. ishiaa. vnetju žl -z poltrim madežem, izgabi sem-na, polucijam, s eronatoroji. stenliteti. revrasteniji, ♦ nergifen razkrojeva^c unnove kiseline itd. — Steklenic.* Jorubina Casile K 3 50. Vbrizcanec CASILE zdravi beli tok, akutne :n kronične katarje, vagmiti-, ure-tritia endometritis. vnetje in izpad matern ce itd Stt-klenica vbrizganca C*siie K 3 50. Kdor eli večjih pr.jasaiL tiskovi td., n*j nasiov dopis na lekarno LLOYD za g. Časi!© Trst ki potia cdsovor z obratno pošto zastonj in z v-*o rezervo. Priznan m- d c nalni iždelkieČASlLE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zal ga v Trsta Ltknrna Lo jd, V. dli'orologio 1 Pristna zdravila Casile nos jo lastnoročni podpis N Cas»le •CASILE« Bificei k etfiAiA zsS MAP OLJ •3S in tovorno pohištvo i JUG - TRST Jtajsurejša m glavi a poUisk pisarna ia tesana mtnjalsic* 11. N. Ferrić Trst, via Lazzaretto ve-cMo 4 (nasproti Exc*J«h>r P l*cc-Hotai-a)• Odprava patnUov z na b tr» i:mi par riki (fomstoge. društva iz r»t& in to * £ mer ko in Kanado. Odhod vsa*o s**br>t»--; a v gun «ie jkih rdfcfd z ž*'ezn!co iz T-sta č ;H yr», Brt^en, Rotterdarr, in A tw rp»»n v S«w-York in • a!|s z atssnka^ ko te- lezircr* do zaŽ9-e*ega maste Za Bn.hrtrejis, n»'Cenef* in stgu--*o £*itov£nje so sfc'b* «n fame* Da mrre vsakdo tak «; odpeto ti, tre^a zagotoviti si mnto 2 2 kro Vsa do lahko zamenja v rafn a-ni i v srce ikonske do pr~čn • gtri . omenjena tisama via S. Luda S« via Fabbri IG. in S£pa čz&era finega in navadnega pohištva in Sapatarj. Telefon 17-30 Svoji k svojimi larčT ISSSaBBIR JLISilllM P0MPE1" T RST, trg Carlo Goldonl in s LaMaSoS „Kasarna Goldonl" se trpio priporoča slovenskema občinstvu za obilen obisk. pran Marinšek. IB33S Moja pred štiri.iesetimi leti ustanovljena, in na obrtni rastavi v Trstu odlikovana fowar§ia sodov Izvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino špirit, likere, tropinovse, olje, slivovec. maraškiu itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da seno bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike, Fran Skhram Trst, ui. S. FrsRcesco 44 i? i I «*ovryr&ia* tov&nia z e bfcirtč.-.im (Kat ie testen i ne iz pristnih jajc G. R0STIROUA uiiea G 6a«l na št 4 Dnevno izdelovanje testenin iz samih jajc Kezanci, obročki, makeroni itd. - ---- Specijaliteta: hlebčki. ———- P. n. občinstvo je pri izdelovanja lahko navzoče da se prepriča o k nagi SnetiniR „Edinost" v Trstu je izdal in založil nasledke knjige: 1. »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. -Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal L Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomić Poslovenil Šteian Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEĆE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dum as star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. ■m TEST - Via StagSion Stav. ,ARLQ JViAURICE, ravnatelj-^astnik. - Ferdinand Leepoldi pri glasov. »Kupfe'd*. M nji spored te sezone z umetniki prve urste, Začetek ob 9 zv. od 15- do 31. maja 1914. Konec .????? E.a g>et!£e Lotte imenovan« mala Voetie GiJS>Q?l, Palma Clair, fantastična plesalka. Miizi Sia€ika( abaretisUa Haried Prisil, pe ka. Mopgen Grete, subretka Ftfda Hesiiiana, plesalki Nlia Manaaia, pevk', diorgšna Co-lomt>af italijanska zvezda Enrico Moppif komik. Marzipan Dusl. Pn dnaznanilo! Dne 31. maja zadnja predstava te sezone, in častni jubilejni večer jako priljubljenega ENRICO HOPPE. Vstopnina: Prui prostor K Z. - Druži prostor K 1. Ob|".8tven<;» s»tohz»>'8f>a de'avnion se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6. Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električr ih zvo*ce* in strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za. električne s etilke. rocna izvršba. - Pl čilo na obroke - Brezplačni proračuni. IZ BERLINA kocestlonlranl zobot*hnlk CUca At*quedoto I uadstr«, (vogal Via Stadion). €MFT\I ZOB »F NAJNOVEJŠI TFHVIKL JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, Zmerne z < z*rom na ifzm^rc manj posedujoč'h slojev. 0!»T*JVVKT 1ZVR^TT.IF. '<> DVFH TTRAH. — SPREJEMA np 9 l TN 3 VeilfctmKi ZM piMft In tapecsrU fsiolo Ciasf wirtlL Trst clUa l cd on Jt 6 Ma s e&IItta Fenlce). | (f? ^JMJ mm nlr za mftcu^fBBle bodisi sled? ten jlj kahor tod! K Kovostl. Kolosalni UH i - Telef. 22 85 LEPE OBLEKE Zaloga dalmatinskega vina _ FILIP IVANISEVk I lastnega pridelki iz Jaeric pri Omišu S unca VBHbin 17. teL 1415. Prodala na ■ drobno ii h dado. - talilne: „Air I Mria", uL Ima 13 h pntflna-bu/fet, I Plnzza fflnstndnn fle». I v katerih f nwn vii vina nrve vrste. v zelo veliki izberi pri ;€ & C« Trst ulica Ponterosse 8, vogal ul. Nuova 13 Usakovrstne obleke za moške dečke in otroke. Fine, elegantne obleke, katere izdelalelo najboljši krojači. V Trst«« dne 31. maja 19M. »EDINOST« št 118. Stran XI. Austro-Američana ■ - - ■ — brza zveza z Ameriko. ===== BLIŽNJI ODHODI IZ TRSTA s v BUENOS-AIRES 10. jnaua „CoEumbia". v NE\V-YORK 13. JUDlia „Kalier Franz Josef 1.' Največji koafort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja Za inforniaege o prodaji prevoznih listkov L, IX in razreda toliko aa Ameiiko, kolikor aa Patre:?. Palenno, Cadiz in Las Palma* obrniti ae je na Urad za p«taiks v Trata, aMoa Min piccaio it 2, za tovor in blago pa pri 6. Taratocbta It C e, Trat, ulica Peatereeae tt. 3, I. a. IGNRZIO POTOCNIG Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Becdierie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje, alpaga3. modre - in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. — Spodnje srajce in srajce V3eh vrst. Velika zi'oga blaga na mster ali obleke po P rripr?. ki so izvršnih - naip^er^t^ * .Vf^1 «» »» n^^-im rn^i^h kah in risbah m iz trpežnega materijala. Lastna izdelovalnica štedilnikov vsakcTTstr.ih oblik in velikosti. Bogata zaloga maioličmh plofič zA kuhinje, kope! i, stranišča itd. Zaioga keramičnih in cementnih plošč za pode. Sprejemajo se poprav© in napeljave. "C \ \—N \ \ X \ v V »prejemajo se poprave in napeljave. v s.'—v' v "O s v \ ^ Ze sestavljene peči se pošiljajo na deželo tiniiii in I , • 11 llllllll U Mil - | ! I \\\ i t i Vsa lalOTitst ia voznike in toli za privafplkgJ i pomladro zdravljenje! j Sirup Salsaparigl«, 1 steklenica . . K 1*60 Popolno ozdravljenje m 5'— Sirup jodu rat, steklenica .........2*— popolno ozdravil evje ......... „ 6*— Kn Čistilni Saj, 1 zavoj..........1*20 6 zavojev . . . . 4 . „ 6.— leteraa ,,^11 gateno" T*et ulica S. Cil no — Trst ČEVUMHICA Iseonmtdc Ren® a Trst, ul. del e Acque 4 Vel k* i. bera moških, ženskih, otroš< h čevlje ' VaročDa In popravila po zmernih cenah Prodojalnica nr in dragocenosti (ex drufl Drag. VekjeSa) Trs! pTo.^, Corso št 35, B' gati izbpr zlatan ine, srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tu«U srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine. zlatanine, kakor tudi žepne ure. Ceviji brez šivanj* žeblje? ^^ m Izvršuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer štev. 12 lz*.-ršujc tudi vsako drugo naročilo točn« cnno. — Na zahtevo pride tudi po na ročila izven mesta. [n (čelep) cusa JESI, ilia Bmms Fsrini šUr. 14. Tečna postrežba. - Cene zmerna. Prodala na tironnc in debele. |—arT"[iTTBrTWTTTTTTfi I I 11» I li I il P m in edina pisana = za vsjsfRg timil = (konccsijonirnna od c. k. nair.es' ništva). TRST, ulico Mu Ccserma S, II. n. io.LLii.1 —jm me tijek* etrajev, «ra-mcfcaev. o-teetrljcnov id. F Ba jel 6»r!o-, S lola« ul. 2—4. Pre-ajt na eb'"ke. Ta Iki franke Proti nervoznosti, telesni šibkosti (v konva-lescenci, pri kroničnem pomanjkanju slasti) je najbo jše redilo kecikraton Isto se je izkaz lo u spet no (klasom kliničnih spričeval), ker vsebine tudi lecithin in druge r?dilne snovi) tudi v s'učh^u Raehitis (angleška bolezen. — V slučajih nevrmstenije, nevrasteničnega gla~ob la, nespečnosti, epi-lep ije, deluje izborao BROM — LECIKRATON. V sin čajih malokrvncsti ŽELEZNATI LEC KRATON pri poučnih boleznih pa GliAJACCt — LECIKRATON Ui Asthma in kožne bolezni JOD LECIKRATON. V prahu po 100 g in 250 g K 3 — K 8 40 v tabletah po 25 n 30 bom. K1 50 - K 3 60 fllavaa 7ateVa LEkAftMA PlZZUL CI6N0LA Trt« i orae 14 (Paiaia Tr^vas). — Telefon 2724. HnM]e. Prinos k domači zgodovini. V seyernozapadni Istri, blizu Trsta, na južni strani hribovja, raztegajočega se od socrbskega gradu do Milskega zaliva, leži v prijetnem kraju vas Mačkovlje, italijanski Caresana (Karezana) ali Mascoli (Maškoli) in prebivalce te vasi imenujejo bližnji Brežani Mačkovce. Odkod to ime? Pri izvajanju tega imena je treba najprej upoštevati, kako imenujejo vaščani svojo vas, in potem tudi, kako pravijo bližnji sosedje vaščanom te vasi. Domačini imenujejo svojo vas Mačkovlje, bližnji sosedje z Brega in tržaške okolice imenujejo prebivalce te vasi Mačkovce; ljudstvo koprskega okoliša, italijansko kakor tudi slovensko, jim pravi Mascolani (Maškolani). V pojasnilo tega imena naj služijo sledeče vrstice. Ce se je ta kraj, preden se je v njem ustanovila imenovana vas, prvotno imenoval Mačkovlje, je bil menda ta povod: kraj je bil takrat tako gosto zaraščen z drevjem, da je imela v njem zverina (Carnivora) mačje vrste (Pelina) svoje varno zavetišče in se je zaradi tega morebiti potem že takrat začel ta kraj imenovati Mačkovlje. In res se nahajajo v Istri in tudi drugod kraji, vasi in mesta, ki imajo svoja imena od živali, katere so se prvotno nahajale v teh krajih, preden so se ljudje naselili tam. Tako n. pr. Mačini, selce pri Žminju, Mačići, drugo selce, ne daleč od starega Pazina; Sovinjak pri Buzetu; Kozlajk, Kozjane in Kozina na Krasu. V bližnjem Bregu je vasica Kroglje po imenu, a to ime se glasi v starih latinskih listinah »Cragulianum«, v italijanskih »Cragoliano« in v glagoliških (staroslo-venskiii) »kvadirnih« ali »legištrih« — iKraguli e«, to je kraj, kjer so se nekdaj nemoteni šopirili kragulji in drugi roparski tiči, preden so se ljudje tam naselili. Ko je v srednjem veku temu kraju go-soodovala beneška republika, je bila vas Mačkovlje postavljena ob državni beneški meji kakor neka mejniška straža proti bližnjemu Bregu, ki je do 1. 1419.—1463. pripadal tržaški okolici in potem, po kratkem presledku, kranjski deželi in pozneje Istri: torej avstrijskim deželam. Beneška ljudovlada je po svojih krajinah v Istri in Dalmaciji najrajši naseljevala italijanski, vlaški in albanski element, dokler ga je imela na razpolago, in v skraini potrebi je naselila šele Slovence ali Hrvate. Prvotni naseljenci v Mačkov-Ijah so bili vlaškega pokoljenja. Avstrijska vlada je tudi ob svoji državni meji imela svoje postaje in sicer: Kočejedno v Žavljah — »Domus in con-trada Zaulis posita (15.72), — na Ulici pri Mačkovljah, Prebeneg, to ie: Pred-benešk. »Prebenich«, Socrb, Kaštelec, Crnikal, Crnotič (1419), Podgorje i. t. d. Beneška vlada je imela navado postavljati ob svoji državni meji kamnite mejnike, na katerili je bil izklesan beneški državni grb, to je podoba leva, kateri je pomenil sv. Marka evangelista, zaščitnika beneške republike. Levja podoba, izklesana na kamnitih mejnikih, je bilo priprosto delo in domače kmetsko ljudstvo, kateremu je bila takrat levja zver gotovo nepoznana, si je v svoji domišljiji mislilo, da podoba, izklesana na državnih mejnikih, pomenja in predstavlja mačjo podobo in to je morebiti dalo povod, da se je ta kraj jel imenovati Mačkovlje. V preteklih stoletjih so se prebivalci vasi Mačkovlje ukvarjali z živinorejo, poljedelstvom in preprodajanjein soli iz bližnjih miljskih salin in ljudje z Brega in Krasa so radi zahajali po sol v Mačkovlje, kjer so jo tu ceneje dobivali, kakor drugod. Tako so tudi bližnji Škedenci zalagali Milje z žitom (1560). Kmetovalci koprske okolice, »da Psiano« - Pesjano, so že v trinajstem stoletju (1290) shranjevali svoj vinski pridelek v Ricmanjih, da so ga potem laglje in prej spečavali na Kranjsko. To pričuje, da so si prebivalci teh krajev, Italijani in Slovenci, v prejšnjih stoletjih drug drugemu šli na roko v vsakdanjih svojih opravilih in ako je med njimi nastalo kakšenkrat kako nesoglasje, je temu iskati vzroka le v tedanjih političnih razmerah, ker vsaka država, avstrijska kakor tudi beneška, si je prizadevala vcepiti svojim podanikom svoje politične nazore in koristi, katere niso donašali zemljakom nobenih posebnih prijetnosti. Vredno je tudi omeniti, da so se zene iz Mačkovelj, kakor tudi one z Brega, začele pečati s peko kruha v drugi polovici osemnajstega stoletja ter ga prodajati v bližnjem Trstu in v Miljah po zgledu bližnjih Škedenjk, katere so kakor izvrstne krušarice zaslovele ne le v Trstu, ampak tudi na Dunaju (1750). Kraj Mačkovlje obstoji iz dveh neenakih delov: večji del, vas Mačkovlje, je v preteklih stoletjih, do 1. 1797., pripadal beneški državi ter šteje sedaj 72 hiš in 397 prebivalcev; manjši del »na Ulici« je pa pripadal z Bregom avstrijskim deželam in tvori s Prebenegom eno srenjo ter šteje 57 stanovnikov in 9 hiš. Državno mejo je v osemnajstem stoletju vsako drugo leto pregledoval glavar postojnskega okrožja in komisar beneške vlade. Prebivalci v Mačkovljah in na Ulici, zavedajoči se svoje narodnosti, žive v lepi složnosti in se pridno pečajo z živinorejo, vinarstvom in sadjarstvom in tudi z vrtnarstvom ter so dovzetni za vse, kar je dobro in koristno, napredujejo v gmotnem in nravnem oziru. „MovSelT. PEKI! Kupujte kvas M. GODIMR izdelan iz pristnega Sitnega špirita. - Telefon St 99 Trst - Piazza Giambatista Vico $tev. 7 - Trst Hranilne vlo:i0 Fprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, in jih obre-tnje po A1/9 % ve^e zneske P° dogovoru. Ti govcem otvaija Čekovne račune z dnevnim obr e^to vaojem. Rentni davek plačuje zadruga Iz svojega. Vlaga ee lahko po eno krono. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno priiserce za drukine. r*g. zair. z mjaa ul. 8. Francesco št, 2. I. nadstr, Posojila daje: Da oiebni kredit in na zastare, preti odplačila po dogovora* Uradne are: vsaki dan od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop. Polt. hran. rač. 75,67$. — Telet 16 04. — Dragi moj, mi je prav žal; toda zakon je zakon, in ti, ki si župan preko mej_a naše ožje in širše domovine znanega in slavnega trga Zakotja, bi moral v prvi vrsti poznati in spoštovati zakon. § 522. našega kazenskega zakonika pravi: »Igranje vsakatere hazardne ali take igre, ki zavisi od same sreče, kakor tudi vseh tistih iger, katere so s posebnimi predpisi po imenu prepovedane, podvrže vse igralce, kakor tudi tega, kdor v svojem sta -novališču igrati pusti, za vsak primerlej tega prestopka kazni od desetih do de-detsto goldinarjev; tretjina tega zneska pripade ovadniku, in če bi bil tudi on sam kazni zapadel, se mu ta kazen celo odpusti. Tujce, kateri zavoljo tega prestopka kazni zapadejo, je iz cesarstva odpraviti.« In vidiš v smislu te zakonske določbe te obsojam, ozirajoč se na vse mogoče olajševalne okolnosti, na najnižjo kazen desetih goldinarjev v korist trških ubožcev. Tako je zašil c. kr. okrajni sodnik v Zakotju, gospod Fran Sitnarič trškega župa-, na zakotenskega in gostilničarja, gospeda Josipa Zakotnika, za deset goldinarjev globe, ž njim vred pa tudi trškega poštarja Ivana Prelogarja, trgovca Janka Zaplo-trika in trškega mesarja Petra Zavasnika vsakega tudi za deset goldinarjev, ker jih je »nekdo« ovadil, da »premavšljajo« vse večere. Kdo je bil ta »nekdo«, je bilo sicer prav lahko ugeniti, kajti »peti«, namreč davčni pristav Miško Zankovič, ni bil niti klican pred visoko sodišče, še manj pa obsojen. Zankovič je namreč prav rad pogledoval po Zakotnikovi Faniki in je le nerad prisedal k »mavšlju«. Ni se pa hotel zameriti petičnemu gospodu županu in zato je pač rad ali nerad jemal v roke »vražje podobice«. Ko pa je opazil, da mu je začel novi sodni pristav Joško Zgaga zahajati v zelje pri Faniki, pa je šel in ovadil »rnavšljače«, pri čemer se je seveda skliceval na zakonsko določbo, da se »ovadniku kazen odpusti.« Tako so bili »mavšljači« zašiti po vseh paragrafih, kar jim seveda ni dalo miru in so le študirali, kako bi se maščevali nad »ovadnikom« in tudi strogim »sodnikom«. Par dni po »razsodbi« in »obsodbi« je sedela vsa družba pri Zakotniku in pogovor se je vrtil okoli »mavšlja«. Končno je prišlo skoraj do prepira med sodnikom in njegovim pristavom, ker je le-ta odločno zagovarjal svoje mnenje, da »mavšelj« ni slepa, hazardna igra, da torej »mavšelj« sploh ne spada pod § 522. k. z. Beseda je dala besedo in končno se je Zgaga povzpel do predloga, naj slavna družba s poizkusom doprinese dokaz resnice, da je »mav-šelj« — »znanstvena«, ne pa slepa, hazardna igra. Predlog je bil sprejet ob splošnem odobravanju, upiral se je edino le še nekoliko gospod okrajni sodnik, a je končno tudi pristal na predlog. Določilo se je, naj gospod okrajni sodnik in davčni pristav zastopata »hazard«, pristav Zgaga in trgovec Zaplohni pa »znanstvo«. Pa so se vsedli k mizi v stransko sobo in se zaprli. Bilo je tedaj 10 zvečer. Pripomniti pa moramo, da je bilo določeno, da ne sme imeti pri sebi nihče več denarja, nego po 20 K. Ko je bila ura enajst, so se odprla vrata in pokazal se je gospod okrajni sodnik. Poklical je na stran župana in se potem vrnil v sobo. Ni še pretekel četrt ure, pa je prišel iz sobe davčni pristav, poklical na stran mesarja Zavasnika in se zopet vrnil v sobo. Preden je bila ena, se je ponovilo isto še enkrat, a ko je bila ura dve — štiri ure so bile določene za igro — so prišli vsi štirje igralci iz sobe, in gospod okrajni sodnik Fran Sitnarič je slovesno proglasil, da seje prepričal, da je »mav-šelj« res — ^znanstvena« igra, ne pa — >hazardna«. Od tistega časa ni bil v Zakotju nihče več obsojen zaradi »mavšljanja«. Drugo jutro po »dokazu« je prinesel sodni sluga gospodu županu zaprto pisemce, in ko je župan odprl pismo, sta padla iz njega dva desetaka, ki ju je ponoči posodil gospodu okrajnemu sodniku. Mesar Zavasnik pa ie moral pisma od davčnega pristava počakati do »prvega«. Par mesecev pozneje pa so v Zakotju slavili poroko Zakotnikove Fanike s sodnim pristavom Zgago. Okusna izbira pomladanskih oblek od navadno do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za moške obleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač ____ ____ ___ _ _ niča. Eleganten kroj po niskih in poštenih Trst, ulica del!« Posla St. 5 - IVO KROŠEL - (pral M. Salariiti) r^jim*^MS C ITT A' Di LONDRA i'**ffe itiftovo ffjmt P (NOVA KAV ARU A) ena Batriera Settsfoata Prva udobnost Bogata izbera časnikov. P v krstne pijače. Hadila vseh vrst. Biljarji Seifert. Titef»i 19 81 Poleg kavarni se nagaja tudi izvrsten BUFFET, kjer n prodajajo mrzla jedila, vino i> Dreherjevo pivo. Sprejemajo m naročila na dom. Priporoča mm »dani FRANJO ABRAM, lastnik. Josip Gergić, Trst ftocol — Molino a vento štev. 4c Prodajalna čevljev vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila, smerne Priporoča se za obilen o^is- JUAAJ :rst, ulic Foiiderla štev 6 priporoča svoje vklad šče d Imatinskega vina iz Oraišft In sledeče stoj« gvstilae: v ul. fck*orzerU 4, v ul. Tin o < 8, v ul. Vftldlrfro 14, In Pass« S An vredno-t-n h li-tin, dokumentov in rajnih drugih vrednot, popolnoma varno proti vi mu in ožaru nrejeuo po n.tjnoveja« m n činu Ter jo oddaja strankam v n; 5 popoldn-.. - Izplačuje vsak delavnik oh uraj.' h uran. tli Bil III |gES5*ygaS^BIl IB SaJMfiBfc-SčđB 31 B t 3 3 SI iS g Nikdar - do letos! VVled r.slrupa velikanske partiji (2000) možkih in otroških oblek, za-morem prodati obleke po naoavmh cenah. Moderni tnc-žke obleke od K 14 nepje „ krt „ „„ S „ „ »blrc.ce za otroke od 3 —10 let „ „ 3 „ Velikanki izbor blaga za oblekr po meri. (Zadnji uz- rci od K 32 caprei.) Vtiik i>.bur delavbk h oblek, hlač spodnjih hioic in drugega perila. Vbe po na;zmernei£ih cenah Alla citta di Trieste Trst, ulica G. Carducci štv. 40. 5] m g a 3 0 5] g 0 ol M ■s] GOSTILNA MAX Trst, via Petronio št. 2, (pri novem trgu). Toči se istrsko vino po 72 vM na dom po 64 vin., od 5 litrov naprej po dogovoru; opolo po 96 vina r., domače črno po K 1.04 in belo vino, dober kraški teran po K 1.20; vipavsko vino in Dreberjevo pivo. Točijo se tudi vsakovrstni likerji in žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena z gorki-mi in mrzlimi jedili. — Postrežba solidna ] pari čevljev Kr. 10 V sakemu čitatelju tega lista pošljemo tri pare moških ali žen-kih črnih ali rujavih čevljev z močno pribitimi podplati Ul Kron IO. Onemu lci naroči 6 parov pošlt-fn« par zastonj. — Pošiljatve po povzetju HENRIK WEISZ, Tovarna <«v. Ijov NagyMlM Cona. Bars (na Ogrskem)- Velika salona obuva z« Bi.ftiie, Ženske In otroke rnica IMikolic čevlja TRST A. G. Caprin 16, vog. ul. della Ouardia 22. Jrevrema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVN!CA aHEii Mehanična kleparska delavnic« za kov nske Izdelke Gusto PilottifiGius. ustanovljena leta 1843. TEL. 15-25 Riva Ptescatori Itev. 14 8poeii*litetm: Imdijmk* mitljke Po •ode ia »kmtltm ia brnim ia kmmmo* hcrroe ptofmrlmm Žlesevl, cevi ta zidM tlilege iz vsake snovi v kosih po 2et (brez zvezave) - jf jT^ 3E ¥lnko Mmlđli proizvaja najOn. pšenične m@ke in krmne izdelke. zastopstvo in zaloga za Trst, Kras, Istro in Furlanijo ^ mm mcoLicis. m, aiica tm ensou »ev. 6. j TELSfON : 2520 in 723, Brzojavi; GIULIO HICOLKM, Trs* MaaBBssMBBaBa» g iaa Tangyes, najizvrstnejše motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, sistem rDiesel- stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomcbile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijskih tovaren kakor: Mlini za moke, stroji za proizvajanje olja, tovaren ledu stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja za mizarsko Nameščenje ^ * *i/Jff P # obrt, centralno kurjavo, stroji za električne raz- ff Za dubljenje različnega sveti jave in prenos «no- 'i/ff/fP blaga' kemične to' či. Električna vzdigala za Vil/ ff- varne itd. itd. osebe (lift), sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrste. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroj za poljedelstvo in preše za vino. Olje. zamahi, pipe itd. Mm\ najtelji ■ ujcmjii ptkm feH. ■ Proraftoi ii obisk mernikov zastonj. FRAHCEŠCO' BEDHAR TRST — ustanovljena L 1878 — TRST je preložila svojo trgovino Šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred Iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campaniie štev. 19 Ivan Krže Trst, Piazza S. Glovanai 1 kuhinjskih ia jdeturs^ih pet eh- _ šč;n od le-« in pie enin, škafov brent, č«-b <>v in kad, sodf.ekov, lopa*, rešet, sit in vsakovrstnih koće v, jerbas^v ia metel 'er mno?o sps^ijoćih predir.etov. Priporoma -rojo trgovino s kohinjsko poeodu vsa.ite vrj»te b' ui od porcelana, zemlje emaiia, kositarja ali ctiaee : VSTOPNINA ROSTA Za mnogobrojen obisk jb priporoča JOSIP DOMI^ES. Poteg renomiranima Goessovega piva 86 toči pivo Reuchel-firftu > Enlatbaoh^ Ia 1 i medeno n železno | pohištvo % pri tvi dki I Podružnica mtm t l I mmm l| 3 TRST - ULICU HOOVA 27 - TRST § Kako si se predrznil vzeti nekaj družba neso preizkušeno dobri OTTOMfiH papir ali stročnico za soaičlce. ^G^tlTESOR/f^ D£?0S£ 0TT0MAN OLNThdLA .. PHAfil L'stanov^ en* L 18tib 20 podruan C. 17 ekupozttut. Delniška glavnica K 80,000.000 Keiervni m varnostni zaklad: K 25,000.000 liunostensko b&nko, podružnico v Trstu Telefon: 2167 - 1078. otrorjana t poletja ekspoziture — OPATIJA IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE BORZNA NAROČILA. = 0 VLOGE na knjtži a Rentnl dav«> pi«0->j< banka tz avoieg * Poiolnioe Drat ia na faiootcfl'.