Leto VII , dne 4. januarja 1912. Uhaja vsak fletrtek; ako Je ta dan praznik, pa dan poprej. -Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati M naslov: ,(Narodni Ll«t" » Celju. - Reklamacije «o poštnine proste. — Uredništvo Dolgo polje atev. 1 Živimo in rastemo! Stokrat že so klerikalni časniki proglašali narodno stranko za mrtvo, sto- jn večkrat že so pisalf, da bo »Narodni List« zdaj' ln ždaj »poginil«, vabili so že neštetokrat na njegov pogreb, misijonarje in spovednike in župnike in kaplane so hujskali in pošiljali nad nas med ljudstvo, slikali so ljudstvu »Narodni List« kot brezverski, liberalni v najgršem pomenu besede, slikali so naš za sovražnike kmeta; za frakarje, in Bog vedi kaj vse so počenjali, samo da bi nam iz-podkopali v ljudstvu tla. Večji greh je čitati »Narodni List«, kakor če ubiješ lastnega brata, tako so govorili misijonarji; odveze ni dobilo že nešteto naših čitateljev in naročnikov, ker so odločno izjavili, da »Narodnega Lista« ne pustijo, da ga bodo čitali še naprej, ker je pošten, pravičen in resnicoljuben. V kolikih rodbinah so duhovniki napravili že prepir med možem in ženo, med starši in otroci, med brati ki sestrami zaradi »Narodnega Lista«. Proti nobenemu drugemu listu na Štajerskem se ni še uprizorila tako divja in obenem tako ostudna gonja kakor proti našemu »Narodnemu Listu«. Marsikdo bi bil v sredi takih viharjev že omagal. Mi pa nismo klonili duha, ampak stno vedno in vedno klicali slovenskim rojakom: kvišku srca! Sovražne sile se bodo pač zaganjale v nas, a skrhalo se bo njihovo orožje ob naših ščitih resnice in pravice. In to se je tudi zgodilo! Rasli smo od leta do leta. Število naših naroč-rtikov se je stalno dvigalo, in malokateri slovenski list lahko pokaže v tako kratkem času obstanka na toliko število prijateljev in naročnikov. »Slov. Gosp.« se hvali, da je dosegel letos, pO 45 letih obstanka, 10.000 naročnikov. Za koliko so se gospodje zlagali, to naj opravijo s svojo vestjo. Mi pa smo dosegli komaj po 5 letih obstanka že dobro tretjino gori navedenega števila Gospodarjevih naročnikov. Glede števila inseratov se pa tudi mirno stavimo V isto vrsto s »Slov. Oosp.« To je znamenje, da smo se ljudstvu pri ljubili, in obenem poroštvo, da nam zaupanja ljudstva nobena sila ne more več vzeti. Dobro vemo in čutimo, da našemu listu, manjka še marsikaj do popolnosti, toda naši prijatelji naj bodo prepričani, da se vestno trudimo, list kolikor najboH izpopolnjevati. Da napredujemo, da rastemo in da živimo zdravo in krepko življenje, to je v veliki meri zasluga naših vrlih zaupnikov, somišljenikov po celem Spod. Štajerskem Njihova zasluga je, da se je z letošnjim letom število naših naročnikov že dozdaj pomnožilo za blizu 500. Nismo bobnali in kričali za reklamo, zadostoval je en poziv na naše vrle pristaše in že dozdaj je doseženo to lepo število novih naročnikov. To je veselo znamenje, da naši prijatelji pojmujejo veliko važnost časopisja v političnem boju. V znamenju tega spoznanja in v znamenju temu spoznanju nujno sledečega dela za razširjanje našega lista Vam, dragi prijatelji in somišljeniki, v imenu našega lista in v imenu stranke kličem: srečno Novo leto za Vas in za nas I Vekoslav Spindler. „JS»rodni List* »tane za celo leto 4 E., z« pol leta 8 R, z» Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage delele na leto 6 K 60 vin Po« NaroCnina se plaCnje vnaprej. - posamezna itevllk* 1 Vl stane 10 vin. Ogrska delegaelja je sprejela zaupnico ministra za vnanje zadeve grofu Aehrenthaln. Šestmesečni začasni državni proračun je dobil cesarjevo potrjenje in je postal ^akon. Za proračunski provizorij je v delegacijah glasoval tudi dr. Korošec, član one stranke, ki pravi, da je v »opoziciji" proti vladi; član one stranke, ki je državnem zboru glasovala proti temu, z a kar je v delegacijah glasoval dr. Korošec. Te je tista slovita ..doslednost" klerikalne politike' Ali pa je dr. Korošec samo hotel osmešiti svojega generala? Na Hrvatskem je prišlo do razpora v stranki prava. Klerikalni člani izstopili iz stranke in hočejo ustanoviti svojo stranko. V Dalmaciji je stopila s 1. jan. t. 1. v veljavo postava, s katero se je uveiila hrvaščina, ozir. srbščina v vse državne urade kot zunanji uradni jezik. Iz Perzije. V Teheranu (glavnem mestu) vlada zopet mir in normalno življenje. Rusko vojaštvo je dobilo povelje, da ne prodira naprej, ker ruska vlada nima namena prodirati v notranjost države, ampak samo vzdržati mir. Na Kitajskem so ustaši proglasili republiko. Vendar si tudi sami niso edini, zakaj eni so proglasili za predsednika ljudovlade Sun-jatsena, drugi pa Lihunjanga. Cesarska rodbina je izjavila, da se udi in odstopi, ako narodna skupščina, v katero odpošlje vsaka kitajska pokrajina po 3 zastopnike, sklene; da postano Kitajska ljudovlada. Velikaši pokrajine mongolske izjavljajo, da bodo Mongolijo odcepili od države in jo proglasili za lastno dižavo, če postane Kitajska republika. Pričakovati je torej težkih notranjih bojev. Kako je z vojsko? Zadnji čas so se začele italjanske čete pridno gibati in prodirati naprej proti jugu. Prišlo je do več spopadov med italjanskimi in turškimi četami. Tako se je poročalo 29. dec. iz Dehibada, da je 25.000 Italjanov napadlo Turke, da so pa slednji, ki jih ie bilo samo 7000, odbili laški napad po 16-urnem boju. Dne 29. dec. so tudi prišla natančnejša poročila o bitki pri Tobruku dne 22. dec., kjer so Turki tudi Italjane natolkli in zavzeli utrdbe pristanišča. Dne 30. dec. pa so prišla poročila iz Derne, kjer se je 26. dec. vršil hud boj pri Derni, v katerem so imeli Lahi nekoliko več sreče. Oglasi se raCanajo po 1« vinarjev ena petit vrsta. — Pri veSkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase ie plaCevati po poŠti na naalov: »Naredili > " List" t Celjn. dolini. Vse to je Bilger pozneje sam še sedaj živečim pričam zatrjeval. Prve ' hme!ljs;ke nasade v naših krajih je torej povzročil Ivan Žuža — prdktičiib je pa hmeljarstvo vpeljal Bilger. Žaltsc, dne 31. grudna 1911. Društveno vodstvo. ji političnega stfcta. Štajerski deželni zbor bo sklican na 15. ali 16 t. m. Kranjski deželni glavar pl. Sukije je odstopil. Baje so vzrok nesporazumljenja, ki so nastala zadnji čas med njim iu klerikalno stranko, katere pripadnik je zadnja leta ta nekdaj ognjeviti švobodomislec. Odložil je obenem tudi svoj de-želnozborski mandat. Čuje se, da bo poklican v gosposko zbornico. Zt mesto deželnega glavaria pridejo v poštev Povše, Pogačnik in dr. Šušteršič. V avstrijskih delegacijah, ki so 29. dec. pričele zborovati, je govoiil med prvimi dr. Korošec, ki se je vneto zavzemal za večje izdatke za vojaštvo. Seved , saj je najvišje načelo ka toliške cerkve ,.N>' ubijaj!", zato mora dr. Korošec kot katoliški duhovnik zagovarjati nabavo novih monlnih orodij, bojno klanje iu uničevanje čiu-veštva. Južnoštaj. hmeljarsko društvo v Žalcu izjavi vsled sklepa izvanredneg« občnega zbora z dne 10 grudna 1911 sledeče: Leta 1852. je priredil Ivan Žuža, takrat še dijak višje poljedelske šole v Ogrskem Altecburgu, na posestvu svojega očeta Franca Žuža, posestnika in pivovarja v Žalcu, prvi hmeljski nasad v Savinjski dolini. Sadeže je dobil v to svrho iz Furstenf' Ida. Ker je bil Ivan Žuža potem kakih 10 let od Žalca odsoten, se oskrbovanje hmelj-skega nasada ni vršilo pravilno. Po letu 1860 je prišel v Novo Celje za oskrbnika Jožef Bilger, doma ua Virtemberškem. Ker je bil le ta od doma dobro poučen o hmeljarstvu, je na takrat vsaj 10 let starem Žužovem hmeljišču spoznal, da sta tukajšnja zemlja in podnebje zelo ugodna hmeljarstvu Spoznal ie pa tudi. da bi bila druga, kakor od Ivana Žuža vpeljana vrsta za naše razmere uaodnejša. Pozneje je dobil Bilserhmeli ske sadeže iz svoje domovine (virtenherki pozni hmelj) iu je napravil leta 18H7. v Novem Celjn naipoprej male — in po povoljnih uspehih vedno večje nasade. Prvi hmeljni nasad v Savinjski dolini je povzroč i torej Ivan Žuža. Če tndi ta nasad zaradi nepravih sadežev in pomanjkljive kulture ni imel velike praktične vrednosti, vendar je bil odločilen za naše hmeljarstvo v obče, ker je Bilger na njnin spoznal vso sposobnost naše okolice za to velevažno panogo kmetijstva, kar ga je napotilo, da je sam pričel s hmeljarstvom v Savinjski Obstrukcija v deželnem zboru se bo oči-vidno nadaljevala. Klerikalci so zopet enkrat javnost grdo nafarbali. Poslanci so sklenili (seseda je vse reprezentiral dr. Korošec!!), da so pod gotovimi pogoji" voljni sodelovati, na Nedeljskih shodih pa so pustili sprejeti resolucije za nadaljevanje obštrukcije. pridejo torej: nove volitve. Od namestnije. Za podpredsednika je imenovan dvorni svetnik Kari Myrach pl. RheinfeJd-Siužboval je doslej v Soiuogradu. Češke šole na Danaju. Upravno sodišče je proglasilo, da so oblasti na Dunaju ravnale ne-postavno, ko so zaprle dunajske češke ljudske šole. Poročil se je dne 31. decembra 1911 gošp. inžener Dušan Sernec, zastopnik električne družbe A. E. G. Union v Ljubljani in brat celjskega zdravnika g. dr. Janka Serneca, z gospodično Gfabrijelo Hanuševo, hčerko c. kr. nadinženerja Jaromira Hanuša v Ljubljani. Drznost Kakor poroča „Straža", je izdala c. kr. štaj. kmetijska družba nemški koledar, r ka-e rem navaja za Kranjsko deželno barvo „belO-modro" in pa „schwarz-rot-gold" kot „Farbeo Alldeutschlands". List poziva slovenske podružnice k protestu in zahteva za Spod. Štajersko lastno kmetijsko družbo. Mi koledarja do darites še nismo mogli dobiti v roke. Pa če je res, kar pravi „Straža", je to drznost, o kateri se bo še govorilo na primernem mestu. Iz gozdarske službe. Gozdarski svetnik Fr. Donner v Celju je stopil v stalni pokoj. Na njegovo mesto je prišel začasno gozdarski svetnik Anton Zhuber pl. Okrog iz Maribora. „Sloga", ki se je preselila z Novim letom v Krško, se je v svoji zadnji številki zlagala, da jo „ot,ročje-liberalni" „Narodni List" psuje. Mi bi še enkrat prav resno pozvali gospode pri nSlogi" k pameti, ker s takim pisanjem gotovo ne pospešujejo svojih teženj po „slogi". Kako je kdo „otročje-liberalen", to vedo seveda samo gospodje rfilozofi" pri „Slogi". S tem smo mi s tem listom opravili. Kmetijskega koledarja za 1. 1912 v slov. jeziku štajerska kmetijska družba ni izdala, ker se je oglasilo zanj le 250 naročnikov. Po našem mnenju je način, kako hoče kmet. drnžba dobiti naročnike za koledar,, popolnoma zavožen. Je še čudno, da se je sptoh 250'naročnikov v naprej priglasilo. Naj bi se organižiralo nabiranje naročnikov potom podružnic ali bi pa naj družba čisto enostavno na vse člane družbe koledar razposlala. Morda bi jih 1500 koledar vrnilo, ostali bi ga pa obdržali in najmanj 2000 izvodov bi se ga plačalo ter bi družba imela še lep dobiček. Le nekoliko več praktičnosti, gospodje! Imenovanje. Za kancelista pri c. in kr. mornarici je imenovan gosp. Leopold Lipnš, bivši Da-rednik pešpolka 87. v Pulju, sin bivšega župana v Višnji vasi pri Celju. Sklep štajerske kmetijske družbe glede živinozdravnikov. Osrednji odbor štaj. kmetijske družbe je v svoji seji 12. decembra 1911 sprejel sledeči sklep: ,.Ker se pomanjkanje živinozdravnikov v resnici po celi deželi zelo neprijetno občuti in ker niKakor ni mogoče upati, da se bo v doglednem času lahko nast vilo primerno število diplomiranih živinozdravnikov in ker se vlada nikakor ne ozira na dolgoletne želje prebivalstva, se pripoznava upravičenost predloga podružnice v Mariboru, da se kot uradni živinozdravniki nastavijo le absolventi živinozdravskih visokih šol, da se naj za zdravljenje bolne živine rabijo pomožni živinozdravniki, ki naj bodo pod vodstvom in nadzorstvom uradnih živinozdravnikov, da se aj delokrog obeh natanko določi, plača uradnih živinozdravnikov uredi in zboljša in živinozdrav-skim praktikom dovoli kupovanje strupov. Zato se načelstvo c. kr. kmetijske družbe pozivlje, naj vpliva na vlado, da bo kmalu izpolnila želje kmetijskega prebivalstva, kakor so izražene v tem predloga mariborske podružnice."* Nadalje se je sprejel predlog, naj družba vlado naprosi, naj nameravano živinozdravsko visoko šolo čimprej ustanovi v Gradcu. Mirti o ie korakala nato stotnija, katero je pel j i i oktor skozi vas proti tovarni, je vprašal menda Judeža Iškarjota darilo, tistemu, ki mu dokaže, da je imel za nasipanje ceste od okraj, zastopa povelje. O ti ljubi pikolovec! Ali niste pri glavni skupščini sami rekli, da bodete prevzeli to delo, kar se je na znanje vzelo? Ali niste šli po denar za to nasipanje k okraj, odboru. Ako pa niste bili pooblaščeni k temu, potem je še bolj grdo, da ste delo dali izvršiti na svojo pest in še tako nerodno. Zvijanje ne pomaga nič, ker je stvar pribitu. Tudi naš „bogec" nima vedno prav. Iz Celja. Zaročila se je gospica Leopoidina Libensky s tiskarskim strojnikom gospodom Knrt Petzoldom. Sv. Štefan pri Šmarja. Dne 28. grudna pretečenega leta je orožnik iz Loke aretiral dva „zala" mladeniča .radi tepeža na Štefanovo. Po orožnikovi izpovedi je bil res boj med dvema Zi-biČanoma in našimi fanti bolj mesarski kot človeški. Fantje šentštefanski, bodite pametni! Sv. Štefan pri Šmarju. Dne 21. grudna, ravno za Dožične praznike, se je nekomu zljubilo župnikovih mastnih kokoši. Si je pač mislil, saj kure redijo s tistim žitom, katero po fari nafeh-tajo. Sumijo, da je to domači mežnar storil. Ali je za tisti fižol, katerega je nekdo iz farovža na-8krivoma Gajšeku prodal, in pa za tisto vino, katero je kimpetarcam slatenščak po 1 K 20 vin. prodajal in še za marsikaj drugega tudi mežnar na sumu? Župnik po fari pri ubogih kmečkih trpinih fehtari, drugi pa doma na skrivnem prodajajo. Ali to ni greh? Ali je to na katoliški podlagi? Ali v našem župnišču ne poznajo deset božjih zapovedi? Urška, Urška, ti skrivaš pred nami, pa pred Bogom ne moreš nič skriti, in on hoče, da mi vse vemo. Priče na razpolago. Sv. Štefan pri Šmarju. Pri nas bi se imele vršiti ta mesec občinske volitve. Na občinski tabli pred pisarno je bil pribit razglas, da je volilni imenik vsakomn na ogled razpoložen od 17. pa do vštevši 31. grudna 1911 od 8. ure zjutraj pa do 6. zvečer. Ne vem pa dobro, ali se nas je s tem sleparilo ali pa nas volilce farbalo, ker volilni imenik še do 30. grudna ni bil na zahtevanje predložen. Celi teden so voli'ci zahtevali imenik, a naš občinski tajnik Kotnik je pravil, da ga še ni izpisal. Bjmo videli, kako se bo reč iztekla. Mislimo, da bosta župan in Kotnik dobila pač „pohvalo" od c. kr. okrajnega glavarstva za njuno zanikernost. Kaj mislite, da se bomo tudi pri tem tako pnstili opehariti, kakor pri šolskih drvah, pri katerih ste morali ua zahtevanje nekaterih obč. odbornikov popraviti vašo krivično mero za poldrugo klaftro? In taki ljudje bi naj še naprej vodili občino? Tisto pa ne. Vas dobro poznamo, kako ste „dober" človek za nas uboge trpine. In spet se oglasi nas sto, le ta nam žapanil ne bo. S.' r Več naprednih volilcev. Sv. Štefan pri Šmarja. Vse tiste, kateri mislijo, da so kakšne podpore, oziroma božičnega darila, katero je prišlo na tukajšnjo šolo, v resnici potrebni, naj se obrnejo zdaj na našega gospoda župnika in župana, katera nista hotela priti na povabilo g. šolskega vodja, da bi se darila res med najbolj abo^e razdelila. Ker nista hotela priti, je pa naš g. nadučitelj po svojem sprevidu darila razdelil. Ker on ne pozna po celi fari ljudi tako kakor župnik in žapan, se hodijo sedaj nad njim režat, da ni prav razdelil, in to še celo taki, ki nimajo niti otrok za v šolo in so zelo premožni, pač pa seveda klerikalci in žapnikovi podrepniki. Saj se poznamo! Nenavadna — zima. Od ŠL Štefana pri Šmarju nam pišejo: Letos je nenavano lepa prijetna zima; pri nas pri Sv. Štefanu še zdaj ob novem letu živino pasejo. O božičnih praznikih stotnik doktorja, ki je korakal ob njegovi strani, po vzroku štrajka. Doktor je zamrmral ošabno. „Veste, gospod stotnik, v prvi vrsti radi mene. Postopal sem s temi ljudmi nekoliko ostrejše — nu in nato je postal nek delavec predrzen napram meni. Mrha se je hotel celo spozabiti in me udariti. Takoj je bil odpnščen, seve--. Nu ia pomislite, gospod stotnik, in vse delavstvo — je odložilo delo. Nečejo prej prijeti zanj, dokler ni oni sprejet nazaj. In najlepše je še to, da zahtevajo celo, da moram oditi! Ali Vam je že znana taka predrznost in nesramnost?" „Tak6, tak6", je zagodrnjal stotnik. To je bil ves njegov odgovor. Dimniki tovarne so se že videli izmed dreves. Močnejši je postal korak stotnije, ki j.3 bila že utrujena vsled dolge poti iz glavnega mesta, in se je veselila skorajšnjega počitka. S"j je le malokdo vedel, da so poslani sem ven zato, da streljajo na svoje prijatelje in brate--- Preko ceste, tesno ob stotniku je zbežala črnooka deklica. „Za vraga — kdo je bil to", vpraša stotnik zdravnika, ki j« na videz hladnokrvno korakal kraj njega. „Oh — črnooka mačica — to je, kako se že zove?--Mara — zelo lepo dekle." Mladi doktor se je cinično na-mehnil. Kakor da so na vežbališču, tako so prikorakali vojaki v tovarno. Tam so obstali, kakor neprodirna stena. Hoteli so pokazati gledalcem, so ljudje tudi jedilne gobe nabirali. Res čudna narava zdaj v zimskem času. Brežifti okraj. Sv. Miklavž na Polja. Takaj smo imeli tako žalostne božične praznike, da se Boga smili. Na božično uoč nismo imeli nič navadnih molitev v cerkvi, samo sv. mašo. Bog nas obvaruj v novem letu tako žalostnih dni kakor lani. Poljski. Iz Prevorja. Dne 19. novembra minulega leta je umrla v deželni norišnici v Gradcu Marjeta Pere, rojena Gnbenšek. Pokojna je bila svoj čas precej premožna po svojem očetn. Ko je d#-živela 24. leto svoje starosti, je stopila proti volji svoje matere v zakon z nekim ošabnim Percom. Ta njeni ljubljenec se je potrudil njeno premoženje v malih letih zapraviti in tudi posestvo je bilo kmalu zadolženo. Ko je zmanjkalo njenih stotakov, začel jo je hudo sovražiti in pretepavati. Od strahu in žalosti je leta 1907 zblaznela, na kar jo je njen „dobri" mož z veseljem odpeljal v Gradec rekoč: le pojdi, greva k Mariji pomagaj! Po tri in pol letu njenega žalostnega stanja, zapuščena od svojega moža, se je v deželni norišnici v Gradcu dne 19. novembra 1911 ločila s tega sveta. Bodi ji tuja zemlja lahka! Javni shodvnarodne stranke v Župelevcih se vrši v soboto na Kraljevo 6. t. m. ob 3. uri popoldne pri gospodu Mihaelu Janežiču. Govorilo se bo o položaju v deželnem zboru. Iz Globokega, Pri nas bi se imele že lani julija zvršiti občinske volitve, pa jih še do zdaj nismo imeli. Naš oče župan Miha pred vsakimi volitvami »grozijo", da ne bodo več župan, pri tem pa se stolčka krčevito držijo, posebno odkar so jim naši občinski očanci zvišali plačo. Pa naši občani so že klerikalne komande siti. Prihodnjič posvetimo nekoliko v občinsko gospodarstvo. Saj so obč. ceste tako izvrstne, da so morali nedavno celo neki nenarodnjaki vleči s kolci svoje konje iz blata. Iz Brežic poročajo: Te dni je poskušal po-krivač Ivan Jakše, doma aa Kranjskem, izdati na kolodvoru za vozni listek dve ponarejeni kroni. Službujočemu uradniku Petriču so se zdele kror.e sumljive in povabil je Jakšeta, naj stopi z njim k postajenačelniku Perku. Ta je krone takoj spoznal za ponarejene in je poklical orožnika. Ko so Jakšeta preiskali, so našli pri njem še 20 ponarejenih kron. Sodi se, da je mož član večje družbe ponarejalcev denarja. Iz Dobove. Z nabitim revolverjem se je igral pekovski vajenec Vincenc Goričanec v Dobovi. Revolver se mu je pri tem sprožil in krogla je zadela blizu stoječega zidarja Pilha tako nesrečno v glavo, da je padel težko ranjen na tla. Spravili so ga v brežiško bolnišnico. ljutomerski okraj. Zgornja Radgona. Naša občina je sklenila zvišati občinske doklade od 60 na 90°/o- Ta se špegljaj, brnmni „Štajerc" ! Pri Malinedelji se je z novim letom otvorila orožniška postaja. 3 orožniki so se nastanili v novi hiši trgovca g. Preaca. Jezuzalem pri Ljutomera. Obširno vinogradniško posestvo ,Kletarskega društva v Ormoža' v Ilovcu sta kupila za 27.000 K gg. Jože Koiarič in Ciril Zabavnik iz Jastrebec pri Sv. Bolfenku na Kogu. Tako se je ohranil spet lep kos ljutomerskih goric v doma ih rokah. Mladima vrlima podjetnikoma pa želimo obilo sreče. kaj znajo. Vaje z orožjem so bile, kakor pred generalom. In ko so jeli gledalci ploskati, zasijalo jim je v očeh in na ožganih obrazih veselje iu ponos, vsem, od cigana bobnarja do četovodje Niko aja Tercina. Posebno Tercin! Skušeno oko stotnikovo, ki je pregledalo celo stotnijo, je opazilo takoj, da se v prsih tega velikega in lepega fanta nekaj kuna; nekaj kakor radost, in da komaj čaka, da bo prost. In ni se motil. Komaj so se moštvu odkazali prostori, je že prišel Tercin k stotniku in ga prosil za dopust. „Vi veste, Tercin", vpraša stotnik, „zakaj smo prišli sem?" „Da, gospod stotnik." „Torej dobro. Kam hočete iti?" V zarjaveli obraz mladeničev je šinila kri „K — moji nevesti, gospod stotnik." Tercin je bil stotnikov ljubljenec, zato se je ta pošalil in vprašal; ,.Ali je lepa tvoja nevesta, Tercin?" Molče je prikimal. Stotnik je videl, da mu ne more spregovoriti vsled sreče in hrepenenja. rIn ti je ostala tmli zvesta?" V črnih očeh mladeničevih se je zaiskrilo in leva roka je stisnila bajonet. ..čuvaj jo Bog." „Nu, potem pa le b ži ..." Nikolaj je udaril s petama skupaj, da je zazvenelo in odšel urnih korakov. podružnica Celje sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni davek plačuje banka iz svojega. p ptujjHi efaaj. Svetinje. Dopisnik »Slov. Gospodarja" se je prebudil in nas počastil za Novo leto ter nam obljubuje več pozornosti v tem letu. Hoče imeti točnega odgovora na vprašanje, kaj da je* z ob zadnjih državnozborskih volitvah naznanjeno podporo. Če bi dopisnik ne bil zloben, tega gotovo ne bi mogel v časnike spravljati, ker dobro ve, da dotična podpora ni bila za v letu 1911 poškodovane, ampak za dotične, ki so bili hudo pobiti v letn 1910. Dobro zna tudi, da je dotična podpora v resnici, kakor je bila naznanjena, tndi med poškodovane razdeljena, tembolj pa mora to g. dopisnik znati, ker so večino tiste podpore dobili njegovi ožji rojaki. V letn 1910 nismo imeli hvala Bogu nobene posebne nesreče; doletela pa nas je dovolj 1911 in na sedanjem poslancu je ležeče delo za ponesrečene. Nekoliko nevarno je, že se bavijo tukajšnji dopisniki »Slov. Gospodarja"' z lažjo, ker tega imate v svojem taboru toliko, da smrdi; glavno delo vam je obrekovanje in to je laži sorodno. Če bi imeli kaj za deliti, kar pa žalibog nimamo, storili bi to popolnoma nepristransko, tako kakor je vse naše delovanje na gospodarskem polju nepristransko. „Narodni List"' pa vam naj ne dela prav nobene preglavice; pla-iujemo ga sami in vas še na njegov pogreb dolgo ■e bodemo vabili. Za napovedani razgovor smo pa vsak hip pripravljeni in naj si bode potem za preganjanje dolgega časa ali pa tndi najres-lejše vsebine. Javni shod narodne stranke pri Sv. Bolfenku nad Središčem se vrši v nedeljo, 7. tm. po rani maši pri g. Štef. Galiču. Govorilo se bo o položaju v deželnem zboru. Od Velike Nedelje. Občni zbor kmetijske podružnice pri Veliki Nedelji bo dne 6. jan. t. 1. •b tretji uri popoldne v Altovi gostilni. Spored: 1. Poročilo načelnika. 2. Volitev novega odbora z »ačelništvom. 3. Pobiranje udnine. 4. Gospodarsko predavanje gosp. Vičanskega Škerleca. 5. Volitev podružničnih odposlancev za občni zbor c. kr. kmetijske družbe. 6. Naročevanje deteljnih in travnih semen. 7. Razni predlogi udov. Na noge, komnr je mar gospodarski napredek. Pripomnimo, da se sme udeležiti tega zborovanja vsak kme tovalec in vsak gospod, ter bo zborovanje pri vsakem številu udov sklepčno. Načelstvo. jtfariborsKi oKraj. Slovensko gledališče v Mariboru priredi r soboto na Kraljevo, dne 6. januarja t. 1., ob 4. uri popoldne predstavo: Betlehemski pastirji, etroška spevoigra v dveh dejanjih. Sodeluje or kester »Glasbenega društva". Blagajna se odpre ob 3. uri popoldne. — Po predstavi je ples v veliki dvorani. Iz Maribora. Občinski svet je spremenil svoj prvotni sklep glede zvišanja najemninskega vinarja. Zvišal se bo ne na 111/a» ampak na 12°/0. T Št. Ilju nad Mariborom je umrl slovenski občinski odbornik Ferk p. d. Ciper. Selnica ob D.-avi. Dne 2. t. m., v pondeljek zjutraj je umrl tukaj g. Gregor Hrastelj, ki je župnikoval v tej fari okoli 20 let. Mož se je sicer čntil Slovenca, vendar je v narodnem oziru veliko škodoval s svojo nepriljubljenostjo. Marsikateri kaplan je kakor obiskovalec župnišča zapuščal moža z gnjevom v srcu, ker se je obnašal skrajno surovo. — Ob odprtem grobu, brez vseh predsodkov. mu želimo: bodi mu lahka zemlja domača! Požar. V hiši Iv. Zdolšeka v Podobu pri Ločah je te dni začelo goieti. Zgorela je streha hiše in svinjak. Škode je 2000 K. Sluti se, da je nekdo iz hudobnosti zažgal. SloVcnjegrasKi oKraj. Iz Slovenjgradca nam poročajo: Ministerstvo za deželno brambo je določilo, da spada politični okraj Slovenjgradec k deželnobrambnemu dopolnilnemu okraju št. 4 v Celovcu. Iz Šoštanja. Zaročil se je g. Miloš Tajnik, učitelj tukaj, z gdčno Rizo Fisterjevo, hčerko vpokojenega davčnega nadupravitelja gospoda J. Fisterja. pa z največjo silo v drugem — z enim glasom večine. Vršile so se grde goljufije na nemški strani, zato so Slovenci vložili priziv. Obširneje poročamo prihodnjič. V Vuzenici je pris eaila tamošnja podružnica Ciril-Metodove družbe na Štefanovo lepo uspelo veselico, ki je privabila zlasti domačinov prav lepo število, da so bili vsi prostori polni. Občinstvo je z zanimanjem sledilo govora g. Pre-korška, ki je povdarjal narodno vzgojo in zavednost. Po šaljivi enodejanki pa se je razvila vesela prosta zabava s srečolovom in plesom. Udeleženci so bili prav zadovoljni z veselico, ki jim je nudila toliko pošteno zabave in poštenega razvedrila. Zadovoljna pa bode tudi naša družba sv. C. in M. za lep čisti dobiček, ki ga je dala ta prireditev, da lažje brani slovensko deco in šolo. Iz raznih sloVettsKib Krajei Pri občinskih volitvah v Krškem so v prvem in tretjem razredu prodrli klerikalci, v drugem naprednjaki. — V prvem so -naprednjaki propadli samo vsled nesloge. Grozen umor v Sveti noči. V župniji Leskovec pri Krškem na Dolenjskem se je zgodil na Sveto jutro grozen zločin. Pri podružnični cerkvi na Gorici pri Leskovcu je bila kakor po navadi na božično jutro sv. maša. K sv. maši so prišli tudi bratje Franc, Anton in Janez Žarn, doma iz Vel. Mraševega pri Cerkljah. Med mašo se je začel mlajši brat Fr. Žarn na koru prepirati z oženjenim posestnikom Meketom in mu pripeljal med prepirom tudi zaušnico. Meke potegne nož in težko rani Žarna, ki ves s krvjo oblit zapusti kor. Žarn ima težke telesne poškodbe in se bori doma s smrtjo. Kp sta Anton in Janez Žarn zvedela, da je njun mlajši brat Franc težko ranjen, sta šla po maši za Meketom, na njegov dom, da bi ga stavila na odgovor. Tiščala sta v vrata in hotela na vsak način v hišo udreti. Meke se je nekaj, časa ustavljal in upiral, nazadnje pa je potegnil nož, odprl vrata in oba brata zaklal. Anton je ostal na mestu mrtev. Janez je pa umrl par ur kasneje po strašnih mukah. Trupli zaklanih bratov izkazujeti rane na prsih in trebuhu. Meke, katerega so orožniki odpeljali v Krško, trdi, da je to storil v silobrann. Jasnost v to žalostno zadevo bo prinesla šele sodnijska obravnava. DrttfNctu in drug« prireditve. Celjska ženska ln moška podružnica Ciril-Metodove družbe priredite v nedeljo 21. jan. veliko predpustno veselico »Kmečki ples" v vseh gornjih prostorih „Narodnega doma"*. Tiskarski ples v Celju se vrši letos dne 3. februarja v dvorani »Sokolskega doma" ter se prosi, naj se pri ostalih prireditvah na ta ples ozira. Pevske vaje v celjskem „Narodnem domu' se vršijo z ozirom na telovadbo ob četrtkih. Kdor ima količkaj veselja do petja, naj se udeleži že danes pevske vaje. Začetek ob 8. uri. Pevci na krov! Pokažimo, da imamo res tudi srce za slovensko pesem! Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju si je izvolil na svojem občnem zboru, dne 22. grudna 1911, sledeči odbor: Predsednik J. U. C. Franci Hrašovec, podpredsednik J. U. C. Fran Kloar, tajnik J. U. St. Štefan Koprivšek, blagajnik J. U. C, Rasto Hudina, knjižničar J. U. C. Albert Zavodnik, gospodar J. D. St. Vinko Rom, odb. namestnik J. D. St. Mirko Detiček. Za IV. narodno zbirko }e došel sledeči prispevek: Gornja Radgona (pravnik Žani Vrečer) 12 90 K in Vuhred (abs. trg. akad. Ivan Pahernik) 15 K; prisrčna hvala! Doslej še nismo prejeli niti prispevkov niti praznih nabiralnih pol in sledečih krajev (na Sp. Štajerskem): Artiče, Arjavas, Bočna, Brezno, Cven pri Ljutomeru, Dobrna, Dramlje, Fram, Frankolovo, Globoko p. Brežicah, Gomilsko, Gotovlje, Grobelno, Gradec, Hajdin, Hoče, Kozje, Lembah, Ljubečno, Mala Nedelja, Maribor, Petrovče, Pilštanj, Planina. Podčetrtek, Poljčane in Ptlskava-Pragersko, Polzela, Radeče, Račje, trg Rečica, Ribnica na Pohorju, Rogatec, Ruše, Sv. Križ pri Ljutomeru,. Sv. Lovrenc nad Mariborom, Trbovlje, Velika Nedelja, Videm, Vitanje, Zidanmost in Žalec. Tudi nam iz Ljubljane še niste vrnjeni dve nabiralni poli. Prosimo, da nam prizadete osebe izkažejo vsaj to uslugo, da nam vrnejo prazne pole! Odbor. Na Svetih Treh kraljev v „Sokolski dom", kjer se bode nudila prava domača zabava. Kolki v prid „Podpornim visokošolskim fondom" se prodajajo v trafiki v celjskem »Narodnem domu", kar tem potom javljamo slavnemu občinstvu in jih najtopleje priporočamo. — Klub slovenskih akademikov v Celju. Popravek. V zadnji številki »Narodnega Lista" se je vrinila pri »Razdelitvi IV. narodne zbirke" sledeča pomota: Mesto »Planinskemu društvu" 20 K, naj se glasi 30 K. Izpuščen je nadalje prispevek: 100 K »Dijaški kuhinji v Mariboru". Odbor. Vsem prošnjikom za lanske letnike slov. časopisja naznanjamo tem potom, da so se isti na tozadevne prošnje že razposlali ter se na pozneje došle dopise, žal, ne moremo več ozirati. Klub napr. slov. akad. v Celju. Srečolov prostovoljne požarne brambe žalske dne 26. decembra 1911. Imetelj žreba 235 dobi prvi dobitek šivalni stroj, v to svrho n»j se oglasi do 14. januarja t. 1. pri načelstvu prostov. požarne brambe, ker inače dobitek zapade in se bo vršilo brezplačno žrebanje za vse tiste, kateri so se srečolova dne 26. decembra 1911 udeležili. Brezplačno žrebanje vrši se dne 14. januarja 1.1. ob 4. uri popoldne na dvorišču g. Karol Janifia. Vsaki udeleženec prejme le eno srečko. Načelstvo. Braslovče. 6. t. m. na Sv. treh kraljev se vrši ob 3. uri popoldne v gostilni g. Vrankoviča občni zbor braslovškega »Sokola". Vabijo se somišljeniki. Šaleško učiteljsko društvo zboruje v četrtek 11. januarja 1912 ob 10. uri dopoldne v Velenju po sledečem sporedu: 1. zadnji zapisnik; 2. dopisij 3. društvene zadeve; 4. spremembe »Zavezinih" pravil; 5. občni zbor (poročilo tajnika iu blagajnika, volitev); 6. nasveti in želje. Tovarišice in tovariši! Zavedajte se naše društvene organizacije! Pridite vsi, da si bomo skupno lajšali naš položaj! Naj izostanejo vse opravičbe in vsi izgovori! Vsak si naj vzame za geslo: „V novem letu bom delal kolikor bo mogoče za našo organizacijo!" Prijatelji učiteljstva in tovariši Iz drugih okolišev dobrodošli! Veselega snidenja v četrtek 11. t. m. želi s tov. pozdravi v imenu odbora M. Vrečko, t. č. tajnik. Čitalnica v Slovenski Bistrici naznanja, da se vrši društveni občni zbor v nedeljo, dne 7. t. m. zvečer ob 6. uri v društvenih prostorih« sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo odbora in 6 odsekov. 4. Razni predlogi in nasveti. Člani smejo biti zastopani tndi po pooblaščencih. Slovensko gledališče v Mariboru. Na Kraljevo dne 6. januarja 1912 se bo vprizorila otroška epevoigra v dveh dejanjih »Betlehemski pastirji". Ta vseskozi vabljiva igra je bila vprizorjena na vseh čeških odrih z velikanskim uspehom. Pa koga bi tudi ne mikalo slišati nežne glasove nedolžne mladine? Dva meseca se že vadijo mariborski slovenski otročiči v milem petja, ki bo občinstvo na dan predstave naravnost očaralo. Znana godba »Glasbenega društva" bo spremljala otroško petje, kar bo podalo celi igri še večji efekt. Pridite torej k tej prestavi, da se bodete prepričali o uspehih in zmožnostih naše mladine, a tudi svojo deco pripeljite s seboj, da ji nudite živo podobo o dogodku rojstva Kristusovega, kateri vtis ostane ovekovečeu v srcih otročičev! — Pred prodajo vstopnic oskrbuje gosp. V. Weixel v Mariboru, Gornja Gosposka ulica. Začetek igre točno ob 4. uri popoldne. Iz Mama. Vojaško bojno društvo za Hura in okolico priredi v nedeljo, dne 7. januarja 191£ v prostorih g. Ant. Skorčiča v Ormožu veselico z veliko tombolo in društven? zabavo, pri kateri svira pomnožena godba gasilnega društva za ormoško okolico pod vodstvom g. Dom. Serajnika. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin. K mnogobrojni udeležbi vabi prijazno odbor. Kmetijsko bralno društvo pri Mali Nedelji ima svoj redni občni zbor v nedeljo 7. prosinca ob 3. uri popoldne v gostilni g. Senčarja. K obilni udeležbi vabi odbor. Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 11. jan. predpoldne ob pol 11. uri v Ljutomeru. — Razun navadnega sporeda je na dnevnem redu poročilo o preosnovi Zavezinih pravil. Stanovska zavest zahteva, da pridete vsi! Akademičnemu ferijalnemu društvu »Bodočnost** so se v tem poslovnem letu do danes vposlati sledeči prispevki, oz. knjige: g. Drago Pintarič, učitelj, Sv. Miklavž 20 knjig; gd. Marica Medved, učiteljica, Marija snežna 10 knjig; Družba S t*™* w v i.iu&uiv.i i.. ič i nttK i ^ 8*. Cirila in Metoda v Ljnbljani 10 vezanih knjig in,Matica Slovenska v Ljnbljani 10 knjig. Raz-ventega smo prejeli §e pet dragih knjig, o katerih ni rpavidno^ kedo, |jh je daroval. Nadalje g dr. Juro Hi-aSovep,; odvetnik, Celje o K; g. Luka Svetcc, notar, Litij* g. dh ^uKo flernec; zdravnik, C6lje .3« K; Kl»b naprednih slovenskih akademikov v Celjn iz IV. narodne zbirke 50 K. Vsem cenjenim daroViUcfem naša najiskrenejša zahvala,.— Odbor se ;hahaja sedaj v dogovora glede ustanovitve V. javne ljudske knjižnice v vetjem kraju Slovenskih goric, kjei- nameravajo tamošnji rodoljubi sami prispevati dovelj knjig »a knjižnico. Ob enem se nabirajo knjige za. VI. knjižnico. Da pa lahko krepko korakamo po začrtani poti naprej, prosimo vljudno sloveiisko javnost, da nam priskoči blagohotno Da pomoč. Vsi denarni kot tndi prispevki v knjigah se objavijo v časopisih. Odbor. Izpisi. Gornjigrad. Dne 28. dec. 1911 je bil pri nas pogreb g. učitelja Ignaca Šijanca, ki je pokazal, kako je bil priljubljen. Najpreje so korakali z vencem učenci iz Bočne, kjer je pred nekaj leti supliral, potem iz Gornjega grada. Pred krsto so nesli učenci vence sorodnikov, gornje-grajskega učiteljstva, učiteljskega društva, »Savinjske podružnice S. P. D.« itd., za krsto so šli sorodniki in velika množica tovarišev ter znancev ln prijateljev ranjkega. Na grobu je imel ginljiv govor g. Rajšp, nadučitelj iz Ormoža kot predsednik »Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic«, da so se mnogi jokali. Potem se je poslovil od umrlega še g. Ivan Kelc, nadučiteli v Novi Štifti kot načelnik.Oornjegrajskega učiteljskega društva', ki je obširno naslikal vsestransko delovanje Šijanca pri učiteljskih organizacijah, planinskem društvu in raznih drugih narodnih društvih. Gin-Ijivo petje pred hišo in na grobu je še povečalo sijajen pogreb. Bodi mu lahka zemlja domača 1 Slava požrtvovalnemu učitelju in iskrenemu, jeklenemu rodoljubul Dobje pri Planini. Ravno preteklo leto 1911. je zaradi velike in dolgotrajne suše dosti Blabo za pripravo živinske in človeške hrane; to mora nvidevati vsak še tako nenmni človek, ljudstvo je strašno ubogo,, nima hrane, ne obleke in ne denarja za poplačevanje najnujnejših stroškov. Ali čujte ,in strmite! Kaj pa vkljub veliki in splošni revščini vganja župnik Vurkelc v Dobji? Razsaja in tirja vsako nedeljo s prižnice, in obre-kuje ljudi, zakaj mu ne prinesejo denarja, zakaj vbogajme ne dajejo itd. Ta brezsrčni človek hoče farane menda popolnoma izmolzti in izstradati. Da bi pa sam nbogim kaj dal, to mu ne pade v glavo, pač pa le tirja in tirja: prinesite meni denar. Ni nam natanko znano, pa vendar mislimo si, da prižnice ni iztirjevalni prostor ali mesto za eksekutorja, prižnica je fo našem mnenju sveto mesto, tako so nas, nekdanje šolarje učili krščanski duhovniki. Res čudno in sramotno, da si npa župnik Vurkelc izrabljati prižnico za ekse- kUtar*ko mesto. Boljše bi bilo, če bi Vurkelc postal sam eksekntor, ker ima za to vse lastnosti; potem mu vsaj ne bi trebalo zlorabljati prižnice iii duhovskega stanu v politične namene. Če si j® po nepotrebneln !n ne da bi bil vprašal farane dovolj lepi in dosta veliki iarovž še povečal, in na svetem mestu na prižmci lagal, da bo kupil kaplana, pa z vsem tem nič dosegel ni, tega vendar nismo mi krivi, in nas tudi ne bo dobil na limsnce, da bi mn denarje nosili, kakor bi si Bamislil, če bi tudi eksekutor postal. Ako mu pa njegovi neumni privrženci in prilizljfivci hočejo denar nositi, nas .to sicer nič ne briga, pa v cerkvi, katera je le mesto za božjo službo, nas naj pusti pri miru, iin nam naj oznanjuje sveti evangelj, če ga še ni čisto pozabil. Na prižnici je že ftpnstil parkrat branje svetega evangelja^ ako pred altarjem tudi tako stori, to nam ni gnano, .v - »•.» vo- - <- » Q'< Iz kozjanskega okraja. Monsignore Tomaiič! Mogoče ste čitali v ^Narodnem Listu", kaj vse je okrajni zhsttfp v Laškem trgu za kmete dvojega okraja storil. Kaj vse je sklenil okrajni MKMV j: mmeut ž,-. , - •>•• zastop v Šmari- — i^bivalce svojega okraja, da se rfla<»cli njemu pripadajoči del čistega dobička J^žneštajerske hranilnice v razne dobrodelne namene v okr-jfl. Ddtalil je obrtno nadaljevalni šoli v dinarju stalno letno podporo po 300 K. Oovolil je petim Občinam poilpbro k z4r&evinjn občinskih cest itd. No, monsignore Tomažig? Ali citate take ndtice ž mirno vestjo? Kaj ste pa Vi storili feeli čas svojega načelovanja za kmete, oziroma davkoplačevalce v kozjanskem okraju ? Odgo,vor je lahek: Nič, in trikrat nič. Pač pa ste okrajiife doklade zviševali ih za višje davke kmetu preskrbeli. Okrajno ces.,0 v zgornjem delu okraja ste pustili dve leti brez posipa izgovarjajoč se, da hočete imeti le ..katoliški" posip (šoder). Letos ste napravili ..katoliški posip", pa kupi posipa so po 1 km narazen, da nikakor ne morejo za vzdrževanje ceste, zadostovati, akoravno so „katoliški". Take neumnosti uganjate z vašim „katoliškim" šodrom, da se Vam mora vsak otrok smejati; ako nikakor ne umite načelovanja, zakaj še tiščite v ta posel ? Zakaj ne ostanete pri svojem vzvišenem poklicu? Zakaj pa čevljar ostane pri kopitu? Misel na zeradbo nove okrajne ceste od Lesična do Sv. Urbana pri Slivnici ste sicer sprožili, pa kako? Kakšne špekulacije že zopet imate z novo cesto, da bi tekla po najgrših hribih in zapuščenem svetu in kmetu, oziroma davkoplačevalcu ja ne koristila? Kako da Vam še vendar ni v glavo padlo, da bi nasvetovali novo cesto graditi iz Prevorja na Žusem, kjer je še višji in bolj gorati svet? Res resničen je pregovor: Kjer ima črnuh svoje prste zraven, je kmet gotovo ogoljufan. Omenjena cesta bi bila vendar desetkrat boljša, skoraj popolnoma ravna, na dobri trdi podlagi, od Lesična za potokom Bistrico čez Štrid, Jelce, do Sv. Urbana pri Slivnici, kjer doteče na žu-semsko okrajno cesto; bi kmetom v zgornjem in spodnjem delu kozjanskega okraja hasnovala, in se z veliko manjšimi stroški zgiadila. Ali kaj takega, da bi kmetom hasnovalo, ne bodete nasvetovali, gotovo ne. Kakor se upirate papeževemu zaukaza, da bi opustili častna mesta kot blagajniki, načelniki itd., tako se upirate vsakemu za kmeta dobremu dejanju. Več prihodnjič. Novoletna zmaga pravice slovenskega jezika. V lanskem letu je občina Kokarje začela vračati celjskemu glavarstva tndi samonemške vojaške listine kakor vojaške izkaznice (pose), po zivnice na orožne vaje itd. z razlaganjem, da so tudi vse vojaške ob asti dolžne v smisla člena XIX. drž. osnovnega zakona z dne 21. dec. 1867 slovenskim občinam dopošiljati te listine v slovenskem jeziku. C. kr. ok ajno glavarstvo je županu zažngalo z globo 50 K, ako ne bo reševal samoneraških vojaških listin. A c. kr. politična ekspozitura v Mozirju mu je naznanila, da bode poslala uradnika v Kokarje na njegov račun nabijat na ozna-nilno desko neko samoneraško pozivoico, če je ne bo dal on nabiti. Župan je vložil na to jedno pritožbo na c. kr. namestnijo, drngo na c. kr. domobransko ministerstvo iti tretje na c. kr. vojno mihisterstvo, kamor je tudi poslal ono kočljivo samonemško poživnico Ver je dal v vseh teh pritožbah obrazložiti,da nimajo državne oblasti, med ka ere spadajo tudi vojaške oblasti, do dižavljahov in občin nobenih jezikovnih pravic, temveč le dolžnost jim dopisovati v njihovem jeziku* kajti omenjeni državni osnovni zakon ni bil izdan za državne urade, temveč za določitev pravic državljanov in občin. Naj torej yojaške oblasti odslej naprej spi-sujejo vse vojaške izkaznice (pose), namenrbuice, dopustnice, pozivnice na orožne vaje, pozivnice nabornikom in novincem, domobranske in ferno-vojniške izkaznice (pose) za moštvo iz občrne Kokarje v slovenskem jeziku, sicer se te samonemške listine ne bodo več zapisovale v občinske vojaške knjige, in se neizročene nemške pozivnice ne bodo več nabijale na oznanilno desko, za kar bode odgovorno c. kr. okrajno glavarstvo in vo. jaške ob asti, on, župan, ni dolžan ničesar izvršiti, Grozote vojske. .j! < <;>■ m BS M JBHfšfv -i. J iiHitii-kar so mu ne bo podalo v slovenskem jeziku, zato dopošilja samonemško pozivnico vojnemu mini- sterstvn na razpolago. * Nobena teh treh pritožb še ni do danei pisnjeno rešetia, pafi pa je t predvečer božiča docela na občinski urad prva tudi v slovenskem jezika spisana či-novtijniškd izkaznici ali prehod iiica. To izkaznico je 26. črnovojniško okrajnd poveljstvo v Maribora spisalo prvotno samo v demščini, da kar se je tja vrnila z naznanilom; da je občina ne more prevzeti in izročiti, ker t jezikovnem oziru ni zakonita, naj se torej spiše v slovenskem jeziku, na kar je 26. črnovojniško okrajno poveljstvo v Mariboru zahtevi ustreglo. C. kr. okrajno glavarstvo ni več žugalo z nobeno globo in črnovojniško okrajno poveljstvo se ni več, kakor prej večkrat, branilo spisati črnovojniško prehodnico v slovenskem jezika. To je prvo oznanilo slovenskemu narodu za novo leto, da je pravici slovenskega jezika zmaga zagotovljena tudi pri vojaških oblastih, če to le hoče občina. Občina ima veliko moč, ako se župan ia odborniki te svoje moči zavedajo in če znajo državni osnovni zakon tako obračati v prid slovenskemu narodu, kakor dela to občina Kokarje. Odborniki te občine so različnega slovenskega mišljenja, toda v dela za narodove pravice so vsi jedini; zato dosegajo zaželjene uspehe. Že pred 6 leti je bil takratni župan naznanil glavarstvu, da se ne bode spisal naborni imenik in da ne dobi komisija vsled tega nobenega vojaškega nabornika iz občine Kokarje, ča mu ne dopošljejo dvojezičnih tiskovin in če ne oskrbe izpiska iz krstnih knjig župnega urada pri Sv. Frančišku v slovenskem jeziku, za kar bo odgovorno glavarstvo, ne pa on. Glavarstvo je moralo na ta odločni odgovor županovi zahtevi ustreči v vsem obsegu, dasi je imel žapan nemščine dobro veščega tajnika. Pred 10 leti so vojaške oblasti spisovale te listine po večini še v slovenskem jeziku, od tega časa naprej pa so začele za poskušajo slovenski jezik prezirati. Poskus se jim je imenituo obnesel; kajti občine so lepo molčale. Kdor molči, podpira krivico! Želeti je in pravice slovenskega naroda to nujno zahtevajo, naj se začne po vseh občinah slovenskega dela Štajerske tako zavedno delo za naše pravice, kakor ga je za svoje področje izvršila občiha Kokarje. Novo leto 1912 naj vodi naše pravice pri vseh naših nasprotnikih k veseli zmagi! Pravica naj obvlada krivico! Gospodarji pabcrKi. Ravnanje z vinom po kipenju. Napisal B. Skalicky, o. kr. vin. nadzornik za Kranjsko v Novem mestu, v „Kmetovalca1'. (Dalje.) Pretakanje vina ima namen: 1. Da se čisto vino loči od blata, ki se je vsled kipeoja ali (pbzneje) vsled zoritve iz njega izločilo, in da se s tem prepreči, da bi se začelo to blato (drože, kalež) v vinu razkrajati. Če Se ne pretoči o pravem ča-u. se začae, kakor že rečeno, blato (drože ali kalež) pod vinom vsled delovanja raznih škodljivih glivic razkrajati. Tako vino postane navadno bolj motno, dobi neprijeten, na gnilobo spominjajoč okus in duh, ali pa celo zavre in postane tako popolnoma nerabno. 2. Ima pretakanje ta namen, da se dava vinu kisik iz zraka, ki mu je potreben, da se vino bolj čisti in da hitreje zori. V mladem vina je raztopljenih mnogo snovi, kakor posebno raznih beljakovin, sluznin, barvil, vinskega kamena itd- S pomočjo, kisika se večina teh snovi izpre-minja. Tako se n. pr. beljakovine strdijo, postanejo neraztopne in se polagoma izločajo iz vina, če pridejo v dotiko s kisikom i ž žraka. Zato postane vsako mlado vino takoj, ko je pretočeno, bolj motno kakor je bilo prej, ali kmalu se začne lepo svetiti, in če je normalno, se k matu lepo o'čiSth Dokler vsebuje vino večjo množino raztopljenih beljakovin, dotlej se po vsakokratnem pretakanju zopet nekoliko skali, dotlej torej na zrakii ni stanovitno in zato ni sposobno za prodajo, zlasti pa ne za izvoz. . Zato je torej' \ndi pretakanje nujen pripomoček, ki se ž n;im doseže bolj čisto in stanovitno,. za prodajo sposobno vino. Zlasti je treba večkrat pretakati vina, ki so napravljena po takozvauem novem načina, torej brez kipenja na tropu, ker imajo malo čre-slovine, ki sicer pomaga, da se beljakovine lažje izločajo iz vina. Pri vsakem pretakanju izgubi vino nekoliko ogljikove kisline, ki dela sicer vino bolj rezko. Čim bulj se m«ša vino z zrakom, tem vtč ogljikove kisline izhlapi iz n egi. Mladefau vinu te ni na škodo, ker %e obenem v njeiu zopt-t ožive kipelne glivice, ki zaf.no vsaj: deloma zopet delovati in tako V kratftein času nadomestijo večji d 1 izgubljene ogljikovi kisline. t. . Ravnanje s polji po veliki suši. Ako preiskujemo travnike in deteljiŠča po'Suši, ^idiaiO, da so le koreninske glavic« od suše prizadete, korenine same pa sicer uvele, vendar življenja zmožne. Kot. izvrstno sredstvo za take slučaje se je že.leta 1905 pa enako suhem letu '1*904 izkazalo gnojenje 8 3 do 31/2 JI 17-18%nega mineralnega superfosfata iti 4 q ka j Ilira na 1 ha. Izkazali so se po gnojenju s superfosfatom veliki dobički pri pridelkih krme. Gospodinjske tečaje bo štajerska kmetijska drnžba prirejala tudi po Spod. Štajerskem, kakor se je to na predlog g. Marsa v osrednjem odboru družbe sklenilo. Štajerska kmetijska drnžba je razpisala oddajo 1. izvirnega ruskega lanenega semena po znižani ceni 42 vin. za kg; 2. subvencijskih mrjas-cev; 3. subvencijskih ovnov koroške jezerske pasme; 4. subvencij za pospeševanje pridelovanja travinega semenja in krme na Štajerskem v letu 1912. Natančnejši pogoji so v razglasih gospodarskega Glasnika" št. 1. z dne 1. jan. 1912, na kar opozarjamo kmetovalce. Krava, ki se je otellla, se zopet črez 24 —42 dni goni. Z ozirom na zadostno molžo in zadostno ( krepčanje krave po porodu iiaj se pripusti še-le črez 2 — 3 mesece, kar posebno velja za prvešnjice. Če ima krava v tem času tele še pod seboj, nič ne de. Razne noVosti. Okraden mrtvec. Iž Pariza poročajo: Na pokopališču Pere Lachaise so vlomili v kapelico, v kateri je bila rakva z znano igralko Lautelme, ter jo oropali. Pokrov je bil odirgan. Ukradli so ioljč iz biserov, ki je bil baje vreden pol milijona frankov. Dosedanja poizvedovanja so dognala, da je bilo pri ropn udeleženih več oseb. Med lOparji se je najbrže vršil hud boj, ker so bila tla vsa krvava. Zeta ustrelil. Iz Brna poročajo: 73 letni in dolgoletni župan v Bračicah, Zettel, e Ustrelil Svojega zeta. Z«t je zapravljal premoženje družine, ko je te dni ponoči pijan domov prišel, je vrgel opeko proti svoji ženi. Zettel je vzel puško ter v prsi ustrelil svojega zeta, ki se je mrtev zgrudil na tla. Zettla so zaprli. Najvišja železnica sveta je centralna železnica v Peru, ai dostže visočino 4760 metrov nad morsko gladino. Železnica grie skoži 57 i»Sre-dtorov, kakor tudi čez veliko število mostov. Naj višja postaja te Žt-leznice je Tielio, ki je najvišje ležeča železniška postaja sveta; leži 4700 m nad fcorsko gladino. Šoiške r&zmere na Hrvatskem. Na Hrvatskem je 390.117 š il(»ohvezthiiat Abaui je razpisal Sikradi Velikega ŠtVVrTfi hroščev, ki so se pojavili in ki so napravi 1 i velikansko škodo, posebne nagrade za pokončavanje hroščev. Pri obračunu se je pokazalo, da je komitat izplačal v to svrho 92.000 kron, kar dokazu ie, da se je pokončalo $00 milijonov broŠ^ev. jtaft narodna obramba. Iž Ifirll-ietodoVe družbe. Od poslavlja-jočega se leta poslovile so so d.tižbi V korist sledeče tvrdke: Tovarnar I Pilnaček v Kraljevem Gradcn jo poslal od prodanega toaletnega mila, stearinskih in glicerinskih sveč K 300'—, trgovina A. & E. Skaberne od prodanega platna K 200'—, Kolinska tovarna od prodane kavine primesi zopet lepo vsoto K 900'—. Kakor nas zanima prospeh družbe sv. Cirila in Metoda, tako pozdravljamo z veseljem njene pospeševalce. Navedenim tvrdkam za novo leto nove sreče in kar največ odjemalcev. — Na odhodnici značaja Šmigovca, občinskega tajnika bir,šega naroduo-naprednega občinskega zastopa radovljiškega, zbrani rodoljubi so položili na altfer domovine v roke družbi sv. Cirila in Metoda 17 krou z dostavkora: dal nam Bog mnogo takih značajev in prihodrsjost je naša. Hvala! — Obrambni kamen št, 987 so okupirali tržaški slovenski srednješolci. Živiol — Praktičen nasvet. Na vseh narodnih prireditvah, ki so združene s srečolovom, naj bo vsaj en dobitek ..Slovenski Branik". Prosimo. Za Ciril-Metodovo družbo je poslala gdč. Angelica Porekar, hčerka nadučitelja na Humu pri Ormožu, 3 K 40 v., ki jih je nabrala kot bo-žičnico od tamošnjih lovcev v prijetni družbi pri g. najemnika. Književnost in Veliki Jadran, občni slov. koledar za leto 1912; pod tem naslovom je izdala knjigarna Jos. Gorenjca v Trstu velik, lep koledar z zanimivo, bogato vsebino in lepimi slikami. Koledar, ki je krasno opremljen, stane samo 1 K 20 v in se dobiva v vseh knjigarnah. A. Aškerc : Poslednji Celjan. Epska pesnitev. Cena broš. K 3'—. Založila in izdala tvrdka Ig. pl. K1einniayr & Fed. Bamberg. O tej najnovejši Aškerčevi knjigi spregovorimo obširneje. Njeno zgodovinsko ozadje bo zanimalo osobito štajerske, posebej celjske Slovence. Cene deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto Celje . . . Ormož . . Gradec . . LuibtfO . . Maribor . Ptuj V Inomost . Celovec. . Ljubljana Pešt Solnograd Dunaj Line 50 50 50 nO 50 (50*1 50 50 50 50 50 50 50 Mesto Celje . . Ormož . Gradeč . Ljubno . Maribor Ptuj . . Celovec. co O '5 d >V3 CL, K v 12 12 25 50 50 50 —U 12 80 05 T3 ..—s < 50 10 .50 13 50]1125 50 "10 11 50 50 DŽ K Iv 50 75' 75 '50 10 11 11 9 10 10 10 411 50 80 -O o co 50 a ® B >o OJ 1-5 K v 11 9 1 1 10 4it 751 701 JLt. O TT n « ž « K 00 55 50 25 80 03 > O K v 50 67: 10 11 10 0 10 10 n 10 25 «5 O! a j- o tsi K 50 50 50 9 50 11 63 si « S F S ■N _ 03 * K 50 2 3 95 2 3 2 80 2 551 2 o rj3 O t-, CL K v 25 50 30 25 70 80 Letni in živinski sejmi na ŠtajeVškem. I&jj<%r&'zVtezdi c ro Vetni in kramarski sejmi; sejini, zaznatnovani % zvezdico (*) so iivinskt sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letna in živinske sejme. i,J Dne 16. januarja v Ormožu (sejnin s ščeti-narji); v Radgoni. — Dne 17. janiiirja v Tilmiču**, okr. Jjipnica; v Kapelah*?, okr. Brežice; v Petrov-Čith**, efer.'Cfel^lta Ptuju (sejem s kOnji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. — Due 18. januarja na Bregu pn Ptuju (svinjski sejetfi); v mestu Gradcn (he 24. januarja na fcirrn (sejem s ščetinarji); v Imeuem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v mesta Mariboru*. — Dne 25. januarja v Lipnici*; v Studenicah, okr. Slov. Bistrica; v Koprivnici**, okr. Kozje: v Artičah** okr. .Brežice; v Slovenjem Gradcn**; na Bregu pri Ptnju (svinjski sejem); v mestu Gradcu (sejem z rogatino). — Dne '26. januarja v mestu Graddti (feejetti ž malo klaVno živino). — Dne 27. januarja v Brežicah (svinjski sejem). — Dne 29. jannarja v Rajhenburgu, okr. Sevnica. - Sejem klavne živine V Gradcu dne 22. decembra 1911, Cena klavni živine za 1 kilogrhto: teleta od K 1'24 do K 134; teleta la (izjemna cena) od K 1'36 do K 148; mlade svinje od K 1 28 do K1/36; ne/mške mesne svinje od K <—do K —'—; nem-pitanske svinje od K 1'30 do 1*39; ogrske pitanske svinje Ia od K 1 52 do fc 1'56; ogrske pitanske svinje Ila od K 1'36 8o K 1"44; mesne svinje od K 1'20 do K 1'28, bošnjaške pitanske svinje, debele od K 114 do K 1 20; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K —do K —'■;; ovce od K 1'— do K 1'20; kozlički in jagnjeta od K —'— do K —'—. Cene napredujejo. Loterijske številfre. Trst, 1. januarja 1912: 84 39 77 82 63 Line, „ „ , ■ .. , , 83 , . 7,7 38 59 84 LISTNICA UREDNIŠTVA. Št. R. hiralnica, Vojn^k: Naročnina plačana do 31. decembra 1911. — GVižO: Danes ni šlo. Pride'! — Gornjegrajski okraj: Drugo še pride! — Buče, Št. Jar ob juž ž, Št. Lenart nad Luškim: Pride vše na vrsto! — Kapele: Občinsko gospodarstvo pride prihodnjič na vrsto! Zdravi! — Selnica: Samobsebi umevno jI, da čez svoje moči nihče ne more. Zdravi! Svetinje: Za danes prepozno. Pride! Zdravo! LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Letuš: List plačan do 30. septembra 1912. Vsa Posavska dolina se zbere 6. t. m. na solo^Skefe plesu v Rajhenburgu. .[»?' . C ~, GOSPOd se vzame na stanovanje event. tudi na hrano. Gaberje 3, I. Lepa meMovana soba se odda takoj v Celju, Dolgopoije 1, (pritličje). lahko vsakdo na lahek način zasluži. Pošljite svoj naslov le na dopisnici na tvrdko: razpošiljalnica J. Ki5nig, Wien 111/2, Postamt 45, Fach 733. 39 10-1 10 kron na dan v majhnem mestu na Spodnjem Štajei-skem pod ugodnimi pogoji. Orodje za 3 pomočnike. Kje, pove uredništvo lista. 40 2-1 obenem išče kje na stalni vodi v niajem bodisi mlin ali tudi žago«-'— Je ožeirjen, ženim otrokom, Hijen .to^A pol jedelstvff, vin Nradništva itd. Vstopi t« d i h kaki graf&činf za oskrbnika ati vinlfcarja. M^M nemški. — Ponudbe na:. V. K. 317, politno- ležeč«, JUrkfclUk 4i 1 -f>r c Js hi' :n-- Zelo ugodna prilika! 43,. V najem ali prodal! i'r-i P¥ od * j a 1 n a pnzheje tudilgostilna-V trg^^di SŠviftske doline. Poslopje je t)b kriilšču dvfeh prtsffietnfh cest. hiše nova ledenifelf, ^ftfcn dobra pitna voda, vrt, zasajen s starim in mladim drevjem, stSrvbiAče. TJkraiftlo bi tndi za penzijnnista, ker je sosed grajščak. Zraven njiva.. AV<>nrtirano in 'ograjeno. Še filtri iakb^^roda. Čerfa 23.CWo ^rtMl. Na posestvu lahko ostane bl^polovjco jfupa, f»lg- čilni pogoji ugoinj/r« d"e^>vorn mtoncnpjsi, no-goii se zvejo v fifi^lovčah, tdS.it.f6. r > ' " prrredi že mali dodatek ,.pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarrfe Zagreb. Le vsled svoje nedosežne iz(!fet^iosti in švoje nepreko§e6l ajn^el- je pr;H»i Franck tofi priljubljeni sprejem v slehernem gospodinj fvu. 1 -1 Izjava Raznašajo se od meni očividno sovražne strani vesti, kakor da sem bolezen, na kateri sem trpel pred šestimi meseci, zakrivil sam in da trpim še sedaj na posledicah iste. Na podlagi enoglasne izjave gospodov zdravnikov dr. Anton Schwaba in dr. Janka Serneca v Celju, dr. Benjamina Ipavica v Ljubljani in dr. Rauchmanna, ki so me zdravili, izjavljam, da so take govorice popolnoma neosno-vane in zatoraj svarim vsacega širiti jih dalje. Poiskal bi si sicer zadoščenja pred sodiščem. Za sedaj pa imenujem tiste, ki so se namenoma v rečenem oziru pregrešili proti meni, javno lažnike in obrekovalce. Med. univ. dr. Josip Ipavic prakt. zdravnik v Št. Jurju ob j. ž. Proda se nova hiša z vrtom blizu romarske hiše pri Sv. Jožefa nad Celjem, Zavod na štev. 22. 37 2-1 0 Zahtevajte vzorce! Barhant, flanele, modno blago, —=— opreme ===== platno, damasi, kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. J. Havliček in brat v Podčbradeh na Češkem. Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v dolgosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodna prilika! Izredno cen! 12-l Halo! Kaj Je novega? Ker hočem npeljati nove svetovnoznane čevlje z znamko „Salamander", ki sem jih dobil v edino razprodajo na Štajerskem in stanejo K 16 50, v luksus-izvršbi K 20'50, prodam vse v moji zalogi se nahajajoče čevlje za globoko znižane cene. Naj ne zamudi nihče te ugodne prilike, nakupiti fine in vendar cene čevlje. Velika izbira elegantnih modernih čevljev za plese. Z vsem spoštovanjem 21 2-2 Štefan Strašek, Celje, Kovaška ul. 3. V Vitanju pri Celju je naprodaj enonadstrpna hiša na voglu z vrtom in hlevom; je pripravna za vsako obrt ter prav krasna za stanovanje. Več pove oskrbništvo vitanjske grajščine v Vitanji. asa-i obstoječe iz 3 sob, kopalno sobo in s postranskimi prostori je oddati s 1. marcem oz. dogovorno tndi takoj v hiši štev. 3. Schillerjeva cesta. V stanovanju je električna luč in vodovod. Vpraša se v Zvezni tiskarni ali v Posojilnici (Narodni dom). Ogleda se lahko vsak dan med 2. in 3. uro pop. (hiša in zemljišče) 3 V2 joh se proda za ugodno ceno. Naslov pove upravništvo ^Narodnega Lista". Trgovina se da v najem« Matija Šafarič, Radeče pri Zidanem mostu. 23 3-1 23 3-1 Kupujem okrogel hrastov les v dolžini od 2 m in v debelini od 30 cm naprej. Ponudbe za 1. vrsto brez grč, za 2. vrsto deloma grčav, za vsako posebej pr. 1 m3 prosto državni kolodvor Ljubljana oziroma mojo tovarno. — Kupim tudi suhe frize hrastove in bukove, ponudbe kakor zgoraj. V. Scagnetti, parketna tovarna, Ljubljana. Na vprašanja glede inseratov odgovarja uprava lista samo, fce vprašalec priloži dopisnico ali znamko za odgovor. Cigaretni papir OTTOMAN pristen le s to glavo; za* ) vrnite vsako ponaredbo! 6 -1 ^^ Veletrgovina s papirjem Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, —Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo." Na drobno. mr Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 -1 Zvezna tgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. p p==j5p=3j5p CROATIA m zavarovalna zadruga v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod. Ustanovljena 1884 [ 24 -1 Telelon štev. 25-94 j Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Centrala: Zagreb, v lastni blši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premiči in (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, bi 3 ca M S o sa B" P cn triumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. Veliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3 80. 35 -i Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krama, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijeiitalnib biserov, moderni damski okras 8 patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce. 1 usnjata denarnica. 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z nro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80. Pošlje se po povzetjn ali Če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpo&iljalnlca Ch. Jung wirth, Krakov štev. B/103. NB. Ce se naroči ca dva zavoja, se priloži 1 prima-*ngl. britev. Za nengajajoče denar nazaj. ooooo ooeeea ©eeeoeeeeeeeeeeoeeoaee ooo oo o eee ©se OOO, Superfosfati mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fusforna gnojila za vse W vrste zemlje Vsebina strogo zajamčena. Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žet^v krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 301 W Superfosfat povzroči pri žita in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tuili pri krompirju, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne W superfosfate prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmet'j s! e zadruge in društva. Osrednja pisarna Praga, Pfikopi 17. OOO ©oo ©©© ©©© ©©© o©© eeeeeoeeeaoe o-u©oe©oo©o ©e©eo© *rt*e©© ooooo© ©&©o sasee ©3©e©ooo©©©o©©©© ooo©©© © &©o©o o--co" I. celjska parna in kemična pralnica Celje Gosposka ulica 20. se priporoča za točno in ceno snaženje vseh vrst oblačilnega, namiznega in drugega perila ter za kemično čiščenje vsakterih oblek, preprog, zaves, kožuhovine itd. 15 -i Naročila od zunaj se točno izvršujejo. Popolnoma nov in preiskušen za električno in kisikovo luč z vsemi potrebnostmi in 1000 m filmov se po ceni proda. Eventualno se išče kom panjema za ustanovitev kinematografskega gledišča. Ponudbe pod „filno" na upravništvo MNarodnega Lista". 22 2-2 ■ Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 41/2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit ! po ugodnih pogojih. 31 -1 i Posojilnico v Celju registrovana zadrnga z neomejeno zavezo ' v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Pobro Krepilo za želodčno slabost in za one, ki so se prehladili ali si nakopali z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, napihnjenost itd. je dr. Engel-nov „BaIdrianum". Baldrianum se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso še razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim uspehom in zabranjuje tudi slabe posledice, kakor ner-voziteto, nespečnost, omotico, stisko itd. Vsled ujf govih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, malinovec in Črešnjevec, upliva „Baldrianum" tudi pospešujč pri zaprtju in zajedno krepiino na cel človeški organizem. Dr. Engel-nov „Baldrianum" ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe iri otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše če se ga zavžijea zjutraj ua tešče ali pa zvečer predno se erre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči ,,BALDRIANUM" z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. 20 18 1 Dr. Engel-nov »,Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah Štajerske v Celju, Dobrni, Podčetrtku, Slov. Bistrici. Konjicah, Rogatcu, Slov. Gradcu, Mariboru itd. in v vseh večjih in manjših krajih Štajersko in cele Avstro-Ogrske v lekarnah. Tudi pošiljajo celjske lekarne dr. Engel-nov „Baldrianom" po izvirnih cenah v vse kraje Avst o-Ogrske. 20 18-1 Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno dr« Engel-nov ,,Baldrianum". Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 27-1 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje nisi Za naš« o dr« t ^ m A ■ i S Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las po 6 K in višj*, za izr posojilo od 70 v in višje; raznih le-potil, mastiksa, krep, brade in drueih potrebščin za predstave; nadalje bite za dame iz pravih (domačih) las od 5 K višje, kakor splnh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem času ter priporoča >4 -i lircfa Ifa(v brWec diplomiran lasnicar : V Brežicah ob Sati : odlikovan z zlato kolajno na Dunaju in v Pragi. Gene zmerne. :: Postrežba solidna in točna. j t xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Varstvena znamka ..Sidro" Liniment-Capsici comp., 11 nadomestilo za -1 sidro - paiu - expeller je kot aajlzTrstoej&e bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtiraujj« (mahanje) pri pre* hladili itd. splošno priznano; za cono 80 v., K I'40 in 2 K se d(i(bl skoro v vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko nSidro", ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek Dr. Richterja lekarna pri .Zlatem Im1 v Pragi, Elizabetina cesta št. 5 (nova) ^S^fxxxxxxxx> xxxxxxxxxxxxx*xxx [judevit Boiraife —— puškar —— v Borovljah (Ferlach) na Koroškem 66 priporoča V izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tndi predeluje stare samokres-pike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 34 -i aBBB^ Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenesra 3 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 E 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 b; 1 kg velefinega, Isnežnobelega, puljevega 6 K 40 g; 8 K; t kg puha sivega 6 K; 7 K ; belega. Snega 10 K. naj-finojši prsni pah 12 K. — Kdor vzame 5 kg 9 dobi franko. -1 Zgotovljene postelje tm Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali ru-| menega naufcinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg. 60 cm II širok, napoljen z novim sivim, jako stanovitnim J puhastim posteljnim perjem 16 K uapol pah 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K fiO h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke K 13"—, K 14 70. K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi. 70 cm širok K 4"50. K 5 20. K 5-70; podpernica iz modnega rižastega gradlna, 180 cm I dolga. 116 cm široka. K 12 80. K 14 8<>. Razpošiljanje po povzetja od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773. Češko. Sj Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. • ' t • ;/; l ' .......- " šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših trgovinah ali pQ, naših agentih, GjER Co., akc. za šivalne stroje Celje, Graška c. 22; Maribor, Gosp. ulica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 4«. Svarilo pred zamenjavami' Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" po-nnjani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi širalnih strojev v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. 31 -1 Na vprašanja vedno ataželjetai odgovor. Vzorci za vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko. J ;>-H «'•/ .M Zahtevajte cenike! hrzoparilmki za krmo so najboljši\ Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz Kovanega železa in $pleziic plo£ev|iie! Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! io-i Zahtevajte cenike! ^opisn^e se slovensko! Delniška družba Alfa Separator, Dunaj XIIj3, 17 2-2 U ^ii Originalni sVdsltf motorji na suroVo olje Balder (stoječi), Robur (ležeči) najboljši in najtrpežnejši izdelek. Na novo patentovani na celem svetu. Edini dvotaktni motor na surovo olje. — Motor deluje izvrstno brez dima in duha tudi pri najmanjši obtežbi. Brez vžigalnika in ventila. — Nizko število tur. — Navadno oskrbovanje. Isto izvršuje lahko vsak navaden delavec med drugim delom. Glavna os teče v olju, vsled tega je kaka obraba nemogoča. Uporaba 1—2 vin. na uro in konjsko silo. Nikaka nevarnost radi ognja, Nikake finančne kontrole! Jako pripravni za kmetije, mline, za proizvajanje električne luči in sploli za vse obrate do 500 HP. Zahtevajte popis in katalog št. 22 gratis. Na zahtevo Vas obišče inženir in Vam napravi proračun ter da potrebna pojasnila brez kake obveznosti. Edina prodaja Szabo & Wšfimassn specialna tvrdka za motorje na bencin in surovo olje Gradec, Annensirasse 30* Odda se prodaja tudi drugim protokoliranim tvrdkam. in Eli: ŠIL Ht: =131= =11: Slfts nis trna n\S r L Priporoča svojo bogato in najnovejšo izbiro za bluze, žensko in moško sukno, svilneno blago, parhente in flanele, le vantine, ki etone, perilo za gospode in gospe, nogavice, kravate, žepne robce, moderce. podlage in platna v vseh ši-rokostih, kakor vsakovrsina olepšanja. Cene brez konkurence Svoji k svojim! Velika narodna manufakturna trgovina Karol Vanič Celje, Narodni dom. Na debelo in drobno. Na debelo in drobno. Nadalje po nizkih cenah: salonske in vsakovrstne preproge, zastore suknene in čipkaste, garniture, fine koče: potovalne posteljne in za konje, dežnike in vse v manutakturno stroko spadajoče blago. — Oprave za krojače in šivilje 13 izredr o poceni. -i Postrežba solidna. Svoji k svojim! 1