Oldest Slovene Daily in Ohio Advertising Medium ■OLUiig ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI •t ■li'-il Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ^ — LETO XIX. POSTA tElUEV PRVI CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (^OREK) OCTOBER 20, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 248 rasanja, ki so izrednega pomena za nas vse dikfc veril ator mu je po- .L , /zvedbo gospodar "'•»tiriletk« tra Za te, kar se srna zmago konzerva- Ali so zdravniški računi previsoki? Ali je bolezen luk-sus? Kaj se je storilo za znižanje? Kdo eksperimentira in kakšne so prilike za olajšanje vaših bodočih zdravniških računov? Rooseveltov sin odgovarja republikancem Pravi, da je pod&l samo svoje osebno mnfenje, ko je govoril o NRA. Na- S* ®'eitientov. 1^' ST^tobra. li in, Adolf Hitler je - generala Her- "^»helma Goeringa za' PO"^očnika ter % ^ 'uvedbo štiriletnega ičijg Tj^®®Podarsko obnovo Jatiran dekret, ki je ■•^hste ^ 18. oktobra ®ioo . ^G^rtnu, daje Goerin-^ lahko ^ . - ukrene vse, g.. potrebno za iz- Polr ima I na odgovor vse ižjili d uradnike, od 'ftlova« ter jim 'postal ■ ^ nedvo- "ost najmočnejša o- 'letaigj^i Dozdaj je ijer , 'jiinister in pruski I^ie ^''ada bo ob- %|ja imenovanje za 2itia?A se smatra konzervativnih ^ Hitlerjem naj-'1 gpi^v osebnost med na- »iUen j®' bi kro- naslednik, ako F%ii ^ y^^knil ali če bi se . J® ^ svetovni ter ^ nemški ar- 'ftai ^ ^ tla 20 sovraž-^aiietn bil udeležen fesiio ' . katerega potem pa na '(ijo g . v Avstrijo. V "tier ftriv® ^^nil 1. 1926. Ko >«„„«! '■ 1933' ^Ra m- . pruskega no-""•nistra. :*«in ^ — g. Vftj ®'**®8titev vodo- ^ javno-napravni ^ Wallene je ^ Uslu^K Premestitev vseh vj ®ncev na mestnih hpomoto-k p(e kate. %r Uli,,." *^®aT jo je zame-^ S prošen, da jo Pfn«.«." • Dom na balin-kjer dobi svojo. listi. Mož je bil ljudsko zdravstveno delo, in to se je po mnenju C. A. Winslo-wa tekom prvih let . depresije znižalo na 70c. En "nickel" po-(Datje na 2. ^fr.) Vstopnice najdene Vstopnice za "Zarjino" opero, o katerih je bilo poročano, da so bile izgubljene na E. 185 St., so bile "najdene", oziroma kot se je pronašlo, sploh niso bile izgubljene, temveč bile so izročene poznani Mrs. Katie Kogoj v svr-ho prodaje.. landu soprogo Rose in 5 let starega sina ter strica Frank Magda lenca, 10713 Princ Ave. Republikanski shod John W. Bricker, slovenski republikanski klub ima danes v dvorani št. 3 v Slovenskem Narodnem Domu shod in predavanje. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Edward Stemen so vile rojenice prinesle krepkega sinška. Filipič se ne boji! Danes se je oglasil pri nas naš znani trgovec in napredna korenina John Filipič z 1048 E. 76. St. ter nam povedal, da je pristopil k Cankarjevi ustanovi in prispeval desetak v njen ustanovni fond. "To je nov cvek (žebelj) v Grdinovo gnezdo!" je dejal ter pristavil: "Pravijo, da se naši trgovci boje pristopiti k Cankarjevi ustanovi. Ne vem, zakaj bi se morali bati? In koga ? Tistih nekaj mandeljcev, ki so se oprijeli 'vere' kot zadnjega sredstva, s katerega pomočjo se skušajo izkopati iz blata, v katerega so zagazili? Ti se boje nas! In da bi se mi bali teh rev? Ne jaz!" Pošteno povedano! Kdo bi se bal teh zmešanih rac, teh hinavskih ku-jonov! Narod, katerega te reve smatrajo za čredo neumnih ovc, je v nedeljo dovolj jasno povedal, da odklanja njihovo "firer-stvo"; Razpečevale! ponarejenih bankovcev Policija in zvezni detektivi so v nedeljo zvečer prijeli 29-letne-ga Wilhama J. Fulghama in dva njegova tovariša zaradi razpe-čavanja ponarejenih 20-dolar-skih bankovcev. Fulgham se je skušal znebiti enega ponarejenega bankovca pri blagajni Palace gledališča, a je blagajni-čarka spoznala, da je bil bankovec ponarejen ter pokhcala policijo. V Fulghamovem avtu so pozneje našli še več ponarejenih dvajsetakov. Dobil jih je od omenjenih tovarišev. Žalostna vest Brata Peter in Pavel Bizjak, 8601 Vineyard Ave., sta dobila žalostno vest iz domovine, da jima je 5. oktobra umrla sestra Helena Premk v Šmartnem pod Šmarno goro. V stari d.omovini zapušča pet otrok, moža in štiri sestre. Witt si jih je pošteno privoščil Kakor smo že včeraj. poročali, je v nedeljo zvečer govoril v mestnem avditoriju znani Peter Witt, pohvalil predsednika Roo-sevelta, dočim si je ostale politične osebnosti krepko privoščil. O Hearstu je dejal, da je "ljudski sovražnik št. 1, oče žoltega žurrializma, sicer ne nemoralen človek, zato pa brez morale." Townsend je "zdraraik brez pa či jentov, ki ne more biti tako zabit, da bi verjel, da je njegov načrt izpeljiv, in ušiv falot." O Coughlinu: "Samo ena stvar je še nižja kot Ku-kluksar in sicer katoliški duhovnik, ki se z njim vleže v posteljo in se po-'krije čez glavo." Landonu, ki "bo tepen da le kaj, ni zameriti, da se poteguje za predsedniško službo, ko ve, da so bili predsedniki možje kot Coolidge, Harding in Hoover." Herbert Hoover je v Wittovih očeh "veliki inženir, ki nikdar niti pasje hišice ni postavil. Domišljav o-sel, ki je mislil, da ve vse, vedel pa ni nič." Governerja Daveyja si je pa privoščil s temile besedami: "Samo pomislite, da bi vam Martin Luther Davey delil relif! Muči me skušnjava, da bi ga del iz kože, toda ima preslab duh, ker je mrtev." O zveznem vrhovnem sodniku Van De-vantru pa pravi, da je "več poštenja v igri poker kot v Van Devantru." Tudi si privoščil Citizens ligo in clevelandsko odvetniško zbornico, ker sta indorsirali kandidata za okrajnega sodnika Pear-sona proti kandidatu Frank Lauschetu ter privoščil svojim poslušalcem, ki jih je bilo o-krog tri tisoč, da volijo proti Pearsonu. Ray T. Miller je bil "tepec", Harry L. Davis pa 'ignorant." Župan Burton je "republikanski konjiček, ki slabo vozi. On je volil za vsakega kruka na republikanski listi in zavrgel svojo samostojnost." Španska vlada se preseli V Barcelono? Predsednik španske republike Azana je s tremi člani Caballerove vlade obiskal Barcelono in govori se, da se vlada pripravlja na selitev. v Madridu so bili mobilizirani vsi taksiji za boj proti fašistom. BARCELONA, dne 20. okto-*- bra. — Sinoči so prispeli sem j GERALD predsednik španske republike Manuel Azana in trije člani Ca-! ballerove vlade in po mestu krožijo govorice, da ima Azana v mislih preselitev vlade iz Madrida v Barcelono. Z Azano so prišli bivši premier in sedanji minister brez listnice Jose Giral Pereira, justični minister Mariano Ruiz Puenz, minister brez portfelja Manuel Irujo in general Carlos Masquelet, bivši vojni minister. Predsednik in njegovi spremljevalci so se takoj po prihodu v mesto odpeljali v avtomobilih naravnost v vladno palačo, kjer jih je pozdravil načelnik katalonske vlade Luic Companys. Uradno poročilo, ki je bilo izdano kmalu potem, se je glasilo: "Predsednik je prišel v Barcelono, da pokaže, kako ceni Katalonce, ki EDWARDA JEMLJEJO V ROKE LONDON. — Včeraj se je zvedelo, da se nameravajo nekateri člani angleškega parlamenta približati kralju Edwar-du v zadevi Mrs. Simpsonove, ki je bila že enkrat poprej raz-poročena v Ameriki, zdaj pa išče razporoko od svojega drugega moža. Ko je Edward poleti potoval na svoji jahti po Me-diteranu in Jadranu, je bila Simpson ova z njim in časopisi stvar od tedaj ne morejo pozabiti. Stvar je začela postajati neprijetna tudi za angleške politike, ki smatrajo, da Edwar-dovo obnašanje indirektno škoduje interesom britskega imperija. Kanterburški nadškof ga je menda že posvaril, a mu je Edward jezno zasolil, naj ne vtika nosu v njegove privatne zadeve. tako hrabro pomagajo v boju za svobodo." Barcelona je glavno mesto avtonomne provinci je Katalonije, ki je industrijsko najbolj razviti del Španije. Katalons'te (Dalje na 3. str.) Kdo vodi Citizens ligo? SMITH ORGANIZIRA FAŠISTIČNO ARMADO NEW YORK. — Gerald L. K. Smith, bivši pristaš pokojnega louisianskega samodržca Huey Longa, je danes naznanil, da je v teku organiziranje fašistične armade 10 milijonov mož, da se "polaste vlade Združenih držav" in "rešijo deželo pred mednarodno zaroto, da se jo kolekti-vizira." Smith pravi, da je v njegovo gibanje zainteresiranih 400 trgovcev in industrijalcev v 22 vodilnih mestih, "katere skrbi bodočnoct privatne svojine in ki so obljubili, da bodo prispevali 1 odstotek svojih dohodkov, da se napravi Ameriko odločno na-cijonalistično." V New Yorku da ima 40 finančnih podpornikov, izmed katerih ima eden 280 tisoč dolarjev čistih letnih dohodkov. PODMORSKI POTRES U-NIČIL PARNIK AMSTERDAM, Holandska — Včeraj se je potopil blizu ho-landskega otoka Jave (Indija) holandski potniški parnik Van Der Wijk, pri čemer je izgubilo življenje 72 potnikov. Kaj je povzročilo katastrofo, ni znano, sodi se pa, da jo je povzročil silovit podmorski potres. Ladje, ki so se odzvale klicu na pomoč, ki ga je razposlal po radiju la- Kakor smo poročali pred kratkim, se je Citizens liga pretekli teden izrekla za sodnika Pearsona in proti Lauschetu; oba kandidata za okrajnega sodnika drug proti drugemu. Pri tem smo opozorili na zanimivo dejstvo, da je ista organi-j operator, ki se je potopil zacija z odvetniško zbornico % ladjo vred, in letala, ki so bi-vred pred dvema letoma zaht3- takoj poslana iz Bata vije na vala resignacijo sodnika Pear- ^ J&vi, so rešili 178 potnikov. sona v zvezi s polomom Stand-j - ard Trust banke, katere pred-1 Terbič umrl sednik je bil njegov svak C. Sterling Smith, ki se nahaja v ječi zaradi poneverb, dočim je bil Pearson član bančnega di-rektorija. Vlagatelji te banke so tedaj izgubili nad tri in pol milijona dolarjev. Pearson si je pred krahom sposodil od te banke nad 112 tisoč dolarjev na ničvredne bonde; tega dolga do danes ni povrnil. Navaden smrt- j nik si seveda skoro ne more j V ponedeljek ob dveh popol-Idne je po dolgi in mučni bolezni preminul dobro poznani Ignac Terbič, stanujoč na 720 E. 82 St. Pokojni je bil 59 let star in zapušča žalujočo soprogo Heleno in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Griče, fara Moravče, okraj Kamnik na Gorenjskem, kjer zapušča sestri Rozalijo in jouise, ter več drugih sorodnikov. V Ameriki je bival 33 let ce vc ,*3k,žiU knaehsspmemenibecdl -n j, %%%. Carnkda Tent, št. IknUaumnja do podpiranja aad- AfawUkes. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. ..... , , , v cerkev sv. Vida ob 9. uri in med njimi podpredsednik zaprte ^^^o na pokopališče Calvary. nika Pearsona, razen, kdo sedi v vodstvu organizaci-že. V odboru Citizens lige so ve- '■ advokati in bankirji, j činoma Seja društva 3 SDZ Jutri se vrši redna mesečna seja društva "Slovan" št. 3 S. D. Z. v navadnih prostorih. Priče-tek točno ob 7:30 zvečer. Ker imamo na dnevnem redu poleg drugih važnih zadev tudi razpravo o inicijativi društva "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ, pri-občeni v glasilu 1. oktobra, je članstvo vabljeno, da se polno-številno udeleži te seje.—Odbor. Na operaciji Helen, 6-letna hčerka Zalar-jeve družine na 19007 Chickasaw Ave., je bila operirana v Lakeside bolnišnici. Union Trust banke Homer D. Messick in pomožni podpredsednik takisto zaprte Guardian Trust banke Dale Brown. Razprodaja Zadruge Ta teden ima Slovenska Zadružna Zveza posebno razprodajo vsega blaga in naše gospodinje si lahko prihranijo lepe denarce. Razprodaja se vrši v vseh treh trgovinah Zadruge, na 667 E. 152 St., 16721 Waterloo Rd., in 712 E. 200 St. — Razprodaja se bo končala z veliko plesno veselico v soboto 24. oktobra v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Oddalo se bo veČ lepih daril. Vehovčev očim umrl Včeraj je umi^ v Genevi na farmi svoje pastorke Mrs. Peč-ijakove Andrew žnidaršič, očem I Antona Vehovca, star 64 let. Zadela ga je srčna kap, ko je obiral grozdje. Tu zapušča hčer Dorothy, tri pastorke in četvero pastorkov. Pogreb ima v o-skrbi A. Svetek, ter se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz Svet-kovega pogrebnega zavoda. Doma iz bolnišnice Joseph Kovach, 1028 E. 68 St., se je vrnil domov iz Glen-ville bolnišnice in pnjatelji ga lahko sbdaj obiščejo na domu. STRAN 2, BNAK0P21AVN03T 20. oktobra. 19^ "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AAIXRICAN JUGOSLAV FEO. * PDB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR' AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........IS-S" U 6 mesecev ........$3.00; za Š mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$G.OO Ml 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00 Zft Zedinjene države In Kanado za celo leto ......$4.50 M 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Zk Evropo, Južno Ameiiko in druge inozems':e državo n 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under tba Act of Congress of March 3rd, 1879. Ml SMO ZA ROOSEVELTA! L Čez dva tedna bodo ameriški volilci odločili, kdo bo prihodnja štiri leta vodil usodo Združenih dižav; Roosevelt ali Landon. Ostali kandidati namreč ne pridejo v poštev. Thomas in Browder ne moreta biti izvoljena, takisto ne Cough-linov slamnati možic Lemke. Slednjega večina sploh ne jemlje resno kot kandidata za predsednika, prva dva pa zastopata politično, socialno in ekonomsko file Zofijo, ki je ameriškim ljudskim masam v splošnem še tuja in kateri niso še dorasle. Kdor bo torej hotel soodločati pri ■zbiranju bodočega predsednika Združenih držav, bo moral dati svoj glas ali Rooseveltu ali Landonu. Mi smo za Roosevelta. Zakaj, bomo povedali na kratko v naslednjem. Mi ne smatramo Roosevelta za nobenega socialnega ali ekonomskega revolu cionarja. Mi vemo, da on ne bo izvršil tistih radikalnih socialnih in gospodarskih reform, brez katerih se dežela ue more za zmerom rešiti socialnih in ekonomskih bolezni, ki jo mučijo pod kapitalističnim sistemom. Kajti Roosevelt je za ohranitev tega sistema. In dokler bomo imeli ta sistem, tako dolgo nas bodo tudi mučile te bolezni, katerih klice bo nosil kapitalizem v sebi, dokler ne bo izdihnil. Tekom svoje pravkar zaključene kampanjske ture je predsednik Roosevelt s svojimi izjavami potrdil, da ni noben socialni in ekonomski zdravnik-Tho-masovega ali Browderjevega kova. Potrdil je, da je bil, je in bo ostal — dobrosrčni reformator kapitalizma, da bo nadalje skušal obenem nasititi volka in o-hraniti ovco celo. Kapitalizem se mora poboljšati in dati živeti tudi delavcu I Če se bo temu upiral, potem mu je treba natakniti uzdo, seveda bolj na rahlo, da ne bo bolelo! Amerika ima dovolj vsega za vse — za kapitaliste in za delavce! To je jedro Rooseveltove ekonomske, socialne in politične filozofije. Da ta filozotija ne more prinesti A-meriki trajnega okrevanja, je jasno. Dokler bo peščica ljudi na vrhu ekonomske strukture jemala levji delež producirane-ga bogastva, tako dolgo bosta produkcija in konzum silila vsaksebi; in dokler se to dvoje ne vsoglasi — dokler ne bo omogočeno ameriškemu ljudstvu pokupiti vse, kar se producira in kar mu je potrebno za pravo blagostanje, tako dolgo bodo z nami vse bolezni profitnega sistema: brezposelnost, pomanjkanje, negotovost itd. Govoriti o trajnem okrevanju, dokler imamo proiitni sistem, ie naivno. Najprej je treba odpraviti ta sistem, potem bi šele lahko govorili o okrevanju I Roosevelt je proti temu, da bi se odpravilo ta sistem. On je za ta sistem. On ga hoče ohraniti, ozdraviti. Ohraniti ga hoče z reguliranjem, s tem, da kapitaliste pregovori ali pa deloma prisili, da postanejo manj požrešni, da se zadovoljijo z manjšimi profiti, da ameiiških delavskih in farmarskih mas ne mine potrpljenje. To je Roosevelt. Ameriški industrijski in finančni bur-bonci, ki bi mu morali biti hvaležni, da jih je 1. 1933 rešil popolnega poloma in njihov sistem pogina, pa njegovo filozofijo odklanjajo z vsemi štirimi. Padjent je ozdravel in zdaj meČe berglje v dobrosrčnega zdravnika! In na ves glas kriči, da ne mara nobenega nadzorstva, (Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: Ua 1» 11 w-wuK Uredništvo "Enakopravnosti" c ve ■eljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavanl ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v pr\i vrsti v uredniški koloni. Rokopisov se ne vrača. Sezonske aktivnos+i Slovenske Zadruge Vprašanja, ki so izrednega »ikov. Vsled tega so se marsikje odločili najeti dobrega zdravnika z dobro stalno plačo. V Saskatchewanu in Manitobi trcšen za to delo bi prihranil sto dolarjev na zdravljenju — I ali celo življenje. Dve tretjini sželskih ' ma stalno pomena za nas vse (Dalje s 1. strani) Ta teden je v teku velika raz-' prodaja, ki bo zaključena z veliko veselico v soboto zvečer v Slov. Domu. Poletje je minulo, ni pa podeželskih naselbin ni- nulo vse; nasprotno — začeli stalno uposlenega zdrav-bomo z jesenskim delom. Okto-.^^venega uradnika. Dva dolarja ber, veliki mesec ameriške žet- investiranja na osebo za prejemajo letno plačo od tri do ve, je tudi mesec, v katerem za-! P|:'Gprečevanje bolezni bi prido-.pet tisoč dolarjev in obe stran-drugarji sadijo svoje dobro se- j zdravja v vrednosti milijar- ^ ki sta zadovoljni. Zdravniki T , _ . poročajo, da so prosti tirjanja v Kanadi je okrog 50 podeželskih okrajev, ki imajo najete zdravnike za posamezna okrožja in ki so plačani potom davkov. Način poslovanja je uspešen že od leta 1921. Zdravniki ŠKRAT 1 mesec največje zadrugah v Ameriki. me zadružniške ideje. Ta mesec i dolarjev. Le vsaka petnajsta se smatra za zadružnimesec.T^^.f po kot vsaka peta oseba bi morala SKmrendm aukugabo zokwdnnm^ z vehko wdokxbnako razpnxb.-|ka. IKedjprernomunu Uučbu se jo od ponddjka 19. do zobezdra- 24. (ddabra, kamero bo mildjuči. )aad,%nmejsirnisk,jije pa la sidesno vawiico 24. cddabralsest oseb izmed saimih, ki sploh v Slovendkam Ekxnu na zobozdnmuško oskrbo. Skrbeti je treba, da se Ave. Darila bodo štiri: 100 funtov purmanove moke za prvi "Door Prize", 50 za drugi, 25 za tretji in kaj bo za četrti, boste sami videli — vem pa, da ne bo pocukran konjiček. Na tej razprodaji boste dobili blaga po tako zmernih cenah, da bodo prekašale vse dosedanje. Le ako se sami pridete uveriti, boste verjeli in izplačalo se Vam bo, da pridete od blizu in od daleč, ali pa nam telefonirate naročilo, da Vam ga dostavimo na dom. Ne bilo bi pravilno, ako bi ne imeli domačega kislega zelja in repe, zato je poskrbel gl. poslovodja Ižanec, da ga bo zadosti za vse. Domače klobase: rajževe in krvave pa pridejo v kratkem. Letos smo poskrbeli za garantiran zadružni premog. Kdor ga želi, naj odda naročila v eni ali drugi zadružni trgovini. Cene so zmerne, premog pa najboljši. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu lahko začeli z svojo gasolinsko postajo in mlekarno. Da to zmoremo, vabimo simpatičarje, naj postanejo za-družničarji, to je delničarji, širšo javnost pa, da še bolj nudi svojo naklonjenost vsem zadružnim udejstvovanjem. Ker ■je ravno sezona mošta, lahko poljubno odda ste naročilo za mošt v glavni trgovini na 152. cesti. Glavno pa je, da ne pozabite agitirati za razprodajo, odjemalce in da se pridete pozabavat med zadruga rje v soboto na Holmes ave. Za vse bo prosta večerja — igrala pa nam bo dobro poznana Krištofova godba. Pridite in prepričajte, da bo tako, kot sem zapisal. •loseph A. Siskovich, tajnik zdravstveno oskrbo privede na stopnjo, dosegljivo revnejšim slojem in pa ljudstvo izobraziti v pravcu, da se poslužujejo na razpolago danih sredstev. Povprečni letni izdatki za zdravje na osebo so glasom statistike sledeči: za zdravnika $8.97, bolnišnico $7.04, zdravila $5.47, bolničarke $1.66, zobozdravnika $3.66 in razno $3.28; skupaj $30.08. Zdravnik in pacient spozna- računov od paicentov in da so v stanu vršiti boljše delo. O takih načrtih je H. L. Mencken nekoč zapisal: "Nekaj izredno zavednih naselbin je pridobilo zdravnike, da so se naselili v naselbino, s tem, da so jim jamčili gotove letne dohodke; pri tem se more pripomniti, da so take naselbine preizobražene, jda bi jih bilo mnogo." Iz stare domovine Vrsta ponesrečencev Ljubljana, 30. avg. — V soboto in v nedeljo se je zgodilo več nesreč ter je ljubljanska bolnišnica morala sprejeti dolgo vrsto ponesrečencev. Na križišču Glavnega trga v vata, da je sedanja uredba i j" j® mesarski moj- zdravljenja potratna in izgleda,' j® vozil z avtomobi- da se ne da stroške mnogo zni-1 P°drl 23 letnega Antona žati. Znižanje zdravstvenih! Klemena, sina posestnice iz Be-stroškov mora priti potom bolj Motniku. Fant je dobil ekonomično in dosledno orga- poškodve po vsem telesu niziranega zdravništva, poraz- zlomljeno pa ima tudi desno ro-delitve stroškov na daljši čas in porazdelitve stroškov na prebi- Na Trati v Poljanski dolini je valstvo. O zadnjem je pisec j slamoreznica v soboto odtrgala mnenja, da se da upeljati sku-: triletnemu kmetskemu otroku pinski način oskrbe zdravja, kot ^ Matfevžku Luznarju desno roko se je pokazalo uspešno v drugih i v zapestju. panogah brez regementacije po- V šmartnem pri Litiji je pa klica v nepoklicno osobje. Sku-; z voza rudarjeva žena Ma-pinsko oskrbovanje se že uvaja! ^ija Kosova. Voz se je namr*č in čas ni daleč, ko bo postalo' prevrnil in jo pokopal pod se rešpektirano tudi med zdravni- i boj. Kosova si je zlomila des ki. Kakšnih 25 ali 30 različnih j no roko. eksperimentov se vrši v raznih: ^ soboto je tesal 23 letni te-krajih v prizadevanju, da se j sarski pomočnik Jože šušteršič zniža drago zdravljenje. Neka-1 v Blagovici. Med delom mu je teri niso več eksperimenti, ker I tesarska sekira padla na noge uspešno poslujejo že mnogo let.«ter mu odsekala prste na levi Brez dvoma se nagibi je naklo-1 nogi. njenost zdravnikov in pacientov V delavnici Mizarska zadruge na Viču si je včeraj med delom po nesreči odsekal prste na levi roki 60 letni mizarski pomočnik Franc Hlebš iz Vrstoškove uli ce 14. Letalska nesreča dr. Rapeta Staneta Članom 'Blejskega jezera,* št. 23 SDZ Opozarja se članstvo gori i-raenovanega društva, da se vrši danes zvečer zelo važna seja in sicer v običajnih prostorih. Na dnevnem redu je tri me-sfečno poročilo finance, kot druge važne zadeve, dalje tudi ini-cijativa društva štev. 5. Torej je zelo važno, da ste navzoči in da ukrenete po svojem najboljšem prepričanju, glede te inicijative. Vsakega člana, kot članice je dolžnost, da je navzoč, vsaj vsake tri mesece. Sedaj so nastopili hladni dnevi, in se vsled tega lahko udeležite društvenih sej. Torej prosim, pridite, posebno še tisti, katerih vas več mesecev ni bilo na seji. Naši dve aktivni članici ste same ženske bolnice, možje kot senaj na bolniški postelji, kate- razvidno smo zdravi pri našem re ste se dosledno vsake seje u- društvu. deležjli in te ste sestri Frances j Torej ponovni apel, pridite na Wolf in Frances Kmc. Člani- sejo danes zvečer, pričetek ob cam našega društva priporo- 7:30 v društveni dvorani št. 3 čam, da »jih obiščete, Ravno ta- kot običajno. ko sta tudi sestri Lucijo Ule in j Z bratskim pozdravom! Cigoj, v postelji. ZaenKrat so 1 J. F. Dura, taj. proti kolektivnemu zdravstvu. Zdravniki se združujejo v svrho znižanja poslovnih stroškov. Večinoma so v zvezi s bolnišnicami ali sorodnimi skupinami Kli-enti pa se lahko združijo za skupen najem zdravnikov. Največ podatkov, kako se najložje premosti drago zdrav-1 Ljubljana, 30. avg. — Uprav-1 jen je, prihaja od industrijskih! niku ljubljanskega letališča dr. podjetij. Zdravniške preiskave! Stanetu Rapetu bi se včeraj po-niso nič novega. Velika indu- poldne kmalu pripetila huda strijska podjetja irtiajo "kom-1 nesreča. Vendar pa ga je reši-panijske zdravnike" že mnogo i smrti njegova duševna pri-let. V določenem delokrogu ti! sebnost, ki jo je dr. Rape zbral sistemi zadovoljivo poslujejo. ^ zadnjem trenutku. Okrog pet miljonov uslužbencev Po Molkovem vzorcu . . . Policijska postaja v Clevelandu. Poročnik Jones in sar-žent Smith se zdolgočaseno pretegujeta za pisalno mizo. Prekleto je dolgočasno! si mislita. Že celih 24 ur nobenega velikega vloma ali škandala. Za sca-gat. Vrata se odpro in v sobo planejo Jože. Tone. Lojze, James in Matija. Njihovi obrazi so bledi kot stena, v očeh jim plahuta strah in zobje jim šklepetajo. Jones (debelo pogleda) : Ni zlomek, da se je zopet odprla, kaka norišnica! Jože, Tone, James, Lojze in Matija (kriče drug prego drugega); Pomagajte! Pomagajte nam! Pobiti nas hočejo! Uničiti! Gorje nam! Jones in Smith (se začneta ritenski pomikati proti zadnjim vratom) : Po-bi-ti vas ho-če-jo? Kdo? Naši znanci (v zboru): Komunisti! Jontez! Za petami nam je! Pomagajte! Policista (že pri vratih, se spogledata ter se potrkata s kazalci na čelo): Komunisti? Jontez . . . ? Kdo pa je ta Jontez? Matija (se prekriža); Katoličane žro! Tone in Jože (deneta roke na srce); Cankarja je ukradel! Lojze (se drži za glavo): Slovenski Delavski Dom je zasedel in proglasil sovjetsko republi-. ko! James (udari s pestjo po mizi): In našo banko je uničil, ki je bila bolj varna kot ameriška poštna hranilnica! Vsi skupaj; Zahtevamo, da Jonteza aretirate in deportirate v staro kontro! Doli z boljševizmom! Smrt boljševikom! Po gobcu mu jih namečite! Živela svoboda! Jones (zmaguje z glavo): — Saržent, pokliči Newburgh! — (Na^im znancem; prizanesljivo) : Torej, boljševiki so za vami? Hm . . . sem si mislil, da bo kaj takega . . No, le pomirite se iih bomo že ukrotili . . . Jontez, pravite, je njihov kolovodja? Kje pa je? Teče za vami? Naši znanci: V Slovenskem Delavskem Domu zboruje. Prireditev ima. S koncertom poziva na revolucijo! "Cankarjev glasnik" ustanavlja, podružnico moskovske "Pravde". Strašna zverina! Krvoločna! Nedolžne otročičke žre za fruštek! Jones.4se prime za glavo): je podvrženo zdravniškemu nadzorstvu in deloma tudi oskrbi. Mnogo družb nudi zdravniško oskrbo tudi družinam svojih delavcev. V več kot 150 kolegijih in univerzah imajo dijaške zdravstvene oskrbe, nekatere poslujejo že 50 let. Nad milijon dijakov in učiteljev je učlanjenih. V University^f California imajo popolno oskrbo (mede-cinsko, zobozdravniško, bolnišnico, fizični therapy, X-Ray in zdravila) za 10 tisoč dijakov. Vzdržavanje vsega skupaj stane vsakega člana $18.00 letno. Redko naseljene pokrajine so trpele vsled pomanjkanja zdrav- ^ Boljševiki v CoUinwoodu ... —- Dr. Rape je pilotiral svoje j^^tez . . . boljševiki . . . Jon- ^ M ^ ^1 tez . . . banka . . vera . . . otro- predsednika Aeio-kluba g. Rada Hribarja. Dr. Rape je letel nekaj časa nad Ljubljanskim po Ijem, nato pa se ob tričetrt na 6 pričel spuščati na ljubljansko letališče. Dr. Rape je sicer izkušen letalec, vendar pa se mu včeraj popoldne njegov pristanek ni povsem posrečil. Letalo je namreč zavzelo v zraku neugoden položaj ter se je tik pred pristankom v zraku prevr^ nilo, tako da so bila kolesa letala zgoraj. Dr. Rape je še Coughlin in Hearst sta či-pravem času zaslutil nevarnost , & , nekatere liudi • . . _ I *3LU ZlllCoO-Xcl' C i Il1UX • • • za svojo ose o ^er je o Vrata se zopet odpro. V so-maknil glavo v oklop pilotskega . , . , , ... .. J v. . , . ^ bo plane četvero krepkih tan- sedeža, sicer bi mu jo pritisk . ^ . . . , i, , . „ tov v belih jopičih, ki začno tla- ob pristanku na tleh gladko v.,. v . ... X, , r. , . citi nase znance v prisilne jo- zmečkal. Pokvarjeno pa je se- .v veda; drago letalo, za katero se .. . ., ... ■ -u' aL • , v , , i Nasi znanci (izbuljenih oci in najorže ne bo, splačalo nobeno' ... . . , , ^ ^ ., y - paralizirani; iokavo(: Protesti- popravilo več. r , , , ^ ramo! Mi msmo norci! Jontez . . čički. — Hell-and-depiesion shock! Saržent, ah bodo kmalu tu? In S. D. D pokliči! Smith (pri telefonu) : Prihajajo! V S. D. D. ni nič nevarnega. Koncert. Jonteza ni na programu - . . Antoinette Simčič je pravkar odpela 'Metuljčka' . . Ne, Internacionale ni na pio-gramu . . . Kakšna revolucija? Nekdo je znorel! Jones (si obriše % robcem potno čelo): Sem si mislil . . . Nov grob V Kranju je umrl g. Windischer. boljševiki . . . vera . . . Poma-Franc gajte! Roosevelt vas bo kazno-(Dalje na S. str.) Naša klerikalna trobila in Španija Zabavno bi bilo, ako ne bi bilo otročje* fast-ci^l- dasto, kako naši klerikalci opravičujejo stični puč na španskem in iz tega sledeče no klanje. Vsega je kriv'komunizem! provociral španske fašiste! Komunistični padi na cerkve in kloštre so prisilili ka o generale, da so morali prijeti za orožje povedati vojno vladi! Materijalizem sta odgovorna za razdevanje, uničevanje w ritve!--Da ge ne naveličajo tega " jjj Če bi nam kdo govoril o komunistih v ah Nemčiij pred Hitlerjem, kjer so bili si napeli ušesa, ampak v Španiji! Špa-"^. . munistična stranka je štela 15,000 članov p civilno vojno . . . Res je, da so komunisti večinoma ali nič večji fanatiki kot so katoliški fasi ^ nič bolj okrutni in divjaški, kadar orožje. To je treba priznati, kdor pošteno in objektivno. Divjaki so na o e neh! Fanatiki na levici požigajo na tiki na desnici pa požigajo levičarsl^^^ an- klerik^!' ve! Čemu malati samo eno stran, o ^ molčati, kakor da se katoliški fašisti sa ^ gelji, ki za ves svet ne skrivijo nikomu^^^^ na glavi ? Prav takšni divjaki so kakor ^ nisti, sindikalisti ah anarhisti na skiajn bu španske levice! Resni ljudje bodo verjeli našim ^0. nim gobezdačem, da sta materijalizem zem odgovorna za razdejanje uničevanj ritve in kaos, kadar obrnejo novo in s dovino in dokažejo svetu, da so ateis i terijalisti vodili vse vojne, krvolitja vanja na svetu — kadar dokažejo, da sti vodili špansko inkvizicijo in pa^i gjgki I# •Ktno da so ateisti poklali 30,000 oseb v vodili sv noči v Parizu, da so ateisti direl vojno, ki je požrla 20 milijonov Iju* in indirektno, da so ateisti na Dunaju P ^ li 3000 delavcev in s topovi porušili jih socijalisti zgradili za revne deiavs dr«- zme . . . 1' faM&tiki' ^ Zgodovina, katere niso pisali la ^ ^^0 nema priča, da največ človeške krvi ^ati 'in največ vrednot so uničili oni, ki so P na Boga, ki so klicali Boga na pomoč (o in pustošenju in ki so slovesno izjavlja delajo v imenu in po zapovedi Boga "pros •vet«' Ji'- K ZAROKI HOLANDSKE P LONASLEDNICE Ztirokii liolanclsko prestolouarflt'tli'' lijunt* je Tešila holauclskc iiioii^^\.|. j-ji-ki-ogo rahle .skrbi, ki .so jo (.lo»K'j f?®-' . ^ jv^'' kor ziiaiio, jo preslol ^ roko; smrt je še sila • ^ meni sta Sa borbenost, saj tie. življenje! Le ^'trobisi tuita- P^^am, bi bil iz-•ods °P'''2nanje bi bi-same! gi starci, le trenutno se je opla-šil, a že je zaburilo v njem ne-vplivalo nanj, ga zamamilo in j gii^ega in mu podnetilo vso zazibalo v prijetno milo lagod- j energijo. K ttcrie Ho 'Ve, Plosk\ jih so pa- rezale, seka- nosti. Potem se je spomnil, da mora tekmovati, da je treba napeti vse sile, če hoče zmagati. Divje je zamahnil. Takoj je popustil, ker se je spomnil, da mora trezno čuvati svojo moč in je ne sme tratiti, tem več jo le uporabljati kolikor treba in jo hraniti za zadnji zalet. Nič Starček je pozabil, da je to zadnji zalet, ki ga napravi ponesrečena ladja preden se potopi, zadnji podvig, ki se porodi v duši preden vse v nji ugasne. In potem ni videl, ne vedel ničesar več. Mahal je in se zaganjal naprej. , Bilo mu je, da se bliža cilju, da hiti bolj in bolj, vendar je bil na istem me- utrujenosti ni čutil. Zazdelo se gj.^ glava mu je počasi klo mu ]e, da plava po mehkem zametu, da ga nese neka tuja neznana sila in bo igraje dosegel svoj smoter ter zmagal, ne da bi bil zato sploh kaj trpel. Nato ga je za časek vse zapustilo. Vse je v njem odreve- nila. zaželjeni veliki fantovski tabor Brez dvoma se ga bodo udeležile tudi letos neštete množice naših vrlih fantov in mož, kakor lani. Na dnevnem redu bodo prevažna, aktualna vprašanja, na katera bodo podali odlični in priznani govorniki precizne odgovore. Na veselo svidenje na našem ljubkem griču, vrli fantje in možje! Požar je izbruhnil 18. avg. v hiši Ivana Kojaka v Vratah pri Čepo-vanu. Pri gašenju je bil ranjen 23 letni Martin Mrak, ki so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico. Požar je izbruhnil tudi v Prtojbi v hiši Marije Gorčič, ki ima škode okoli 12,- španska vlada se preseli v Barcelono? (Dalje s 1. strani) čete so se v bojih s fašističnimi uporniki izkazale za najboljše na vladni strani in so bile doslej v teh bojih tudi najbolj uspešne. Kako dolgo bo ostal Azana v Barceloni, ni znano. Uradno poročilo o njegovem prihodu pravi, da je to njegov prvi obisk v seriji raznih delov dežele, ki so pod vladno kontrolo, in da je namen teh obiskov vliti španskemu ljudstvu novega poguma za borbo proti fašističnim silam. (V slučaju, da bi se fašistom posrečilo zavzeti Madrid, bi bila Barcelona logično prihodnji sedež španske vlade.) MADRID. — Madridska vlada je včeraj mobilizirala vse taksije in vozniki so dobili povelje, da morajo biti pripravljeni vsak čas stopiti v obrambno službo, to je za prevažanje vladnih čet. Ta vladna akcija spominja na mobilizacijo pariških taksijev ob priliki prve bitke ob Marni, ko je francoska vlada vpregla v vojaško službo vse taksije in privatne a.vtomobile za prevažanje vojaških oddelkov. Istočasno je vlada odredila, da morajo pod orožje vsi moški in mladeniči, ki so sposobni za obrambno službo. Z u-trjevanjem Madrida se nadaljuje z vso silo in naglico. Položaj na bojišču je kritičen. Vladne čete so se ustavile pri Torrejo-nu de la Calzadu, samo šestnajst milj cd Madrida, kjer so ustavile pohod rebelnih čet. Proti mestu prodirata dve močni motorizirani fašistični armadi, ena od Illescasa na severovzhodu, druga pa od Maquede. Madrid je po deseti uri ponoči popolnoma zavit v temo, s čemer se skuša zavarovati pred napadi iz zraka. ŠKRAT (Dalje z ž. strani) val! Mi smo pametni državljani! Mi ... " Jones (očetovsko): Saj . . . vsi pravijo tako . . . Va so pametni . . . Zato je najboljše, da se vas pošlje na varno, da vas boljeevik Jontez ne požre . . . Belooblečeni možje odvedejo naše znance skozi vrata. Jones (stopi k oknu): Hvala bogu, so jih že naložili! Bal sem se že, da bodo naju zamenjali za boljševike . . . Gosh, s takimi norci pa res nisem še imel o-jpravka! Sreča za nas, da bo kampanja kmalu končana . . . Smith (olajšano): You bet. Sicer bi morali spremeniti še našo postajo v norišnico. PATRICK BUTLER Patrick Butler, ki kandidira za ponovno izvolitev v državno postavodajo je bil rojen v St. Paul, Minn, leta 1900. Izdelal je Yale kolegij. Po končanih študijah je delal pri cestnih grad-bah, potem kot poslovodja v železnih rudnikih v Minnesoti. Leta 1925 se je preselil v Cleveland in je bil od začetka aktiven v delmokratskih vrstah. Leta 1934 je bil izvoljen v postavodajo in je tam še danes. V zbornici je bil na raznih važnih odborih, kot odbor za davke, odbor za banke, odbor za avtomobile, itd. On je vodil boj za obdržanje Annat postave, ki dovoljuje hišnim poset-nikom, da se vzame najemnino od relifnikov kot plačilo na davke; On je tudi preprečil, da se ne računa prodajnega davka državljanom Ohio ako kupijo avtomobile izven Ohio. Te postave so prihranile ljudem do 2 . miJjona. On je vedno deloval za I delavske interese. On se je odločil za popolno ekonomijo v ; državi in za pospešitev postav za socijalno zaščito. —(Oglas). i IZ URADA DRUŠTVA "CAB-' NiOlA TENT" 1288 The Maccabees Naznanja se članom gori inie^ i novanega društva, da sta umrla ! dva sobrata in sicer John Zaletel na 1238 E. 71 St. in Ignatz iTrbič 720 E. 82 St. Prosi se I člane, da se vdeležijo pogreba. I Zaleteljev pogreb bo v sredo ■zjutraj in Trbičev pa v četrtek : zjutraj ob 8:30. S sobratskim pozdravom — John Tavčar, ta j. I Išče se Dekle za lahka hišna opravila; Zglasi se naj na 934 Linn Drive. Oglašajte v — "Enakopravnosti riaKiiaEffiaegag: asae35seaES53SaS3S=a: RAŽUl^NI KUPOVALCl KUPUJEJO SEDAJ! Dohitel ga je drugi plavač. 1000 lir ' ^^®ležencev vsak teden v Lucky Strike "Sweepstakes" RAZPRODAJA na pralnih strojih Prilw*a.iiite si oo. 2B% do 4rO% 119.50 _74.50 _37.95 69.50 39 50 .69.50 SAMO ZA EN TEDEN! 159.50 Easy Damp Dryer, sedaj------ — 99.50 Easy Spiralators, sedaj r 49.95 Easy Turbulator, sedaj --------- 99.50 Norge, sedaj ----------------------- 54.50 Norge, sedaj --------------------- 99.50 Norge likalnik, sedaj ----------- Zaloga teh pralnih strojev je ptav mala. KUPITE SEDAJ! DOKLER JE ZALOGA POPOLNA! KREMZAR & RENKO RADIO AND APPLIANCE CO. 6518 ST. CLAIR AVENUE Odprto ob večerih do 9. Carl Kremzar in Frank Renko, lastnika 14110 Aspinwall, blizu £. 140; 2 nadstropju; zidan aimrtmenl za 4 družine; 5 sob, banja v vsakem stanovanju; blizu kar in trgovin. $6750 Pogoji: bančna flnaneu 14500-02 Ardenali Ave., blizu HaT-deu; 2 družinska hiša; 5 sob vsako stanovanje; garaža; v dobrem stanju. Pogoji: $2000 takoj, ostalo po 6 odstot. na bančno ^ ^ vknjižbo _______________ ■ $4900 1263-7 Chur tiill Itd., od Mayfield Lyndhurst; družinska hiša; 6 velikih sob ) t kopalnica za vsako stanovanje; c la soba na 3 nadst. Veliki poržl; vse prenovljeno. Pogoji : Bančna flnanpjx.— ^^000 #91 East 64 SU 8efcrn(, od St Clair Ave. Leseno poslopje s 6 stanovanji, 4 ''toilets'* in 2 kopal. Dobri dobWki. P0f0]l: $4750 nlcl. ______ Bančna financa. 8a- THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9th in HURON PRospect 7666 Rudy Božeglav 1125 EAST 60th STREET Se priporočam vsem starim in novim odjemalcem, ter poročam, da imamo zopet prvovrsten mošt. Naročite si ga sedaj ko so cene še zmerne. Imamo tudi dobre sode. Pridite naročiti POSLANICA NOVIM AMERHCANCEM Vseiri Amerikancem, tukaj rojenim in naturallziranim, vsem onim, ki željno pričakujejo boljšo I dočnost za sebe in za svoje oti-oke, vsem onim, ki jim Amerika pomenja priložnost za boljše življenje—vsem tem poslanica Predsednika Franklin D. R::sevelta prinaša nov pogum in radomestuje bojazen z nado v bodočnost. Delavcem zakonodaja Roose-veltove uprave pomenja obljubo bolj udobnega, sigurnega, mirnega in zadovoljnega življenja. Poljedelcem Rooseveltov program pravičnosti in enakosti pomenja obilnejši užitek plodu njihovega težavnega dela. Poslovnim ljudem, ki so pametni in znajo misliti, Roose-veltova politika pomenja sigurnost, stalnost razmer, rešitev od negotovosti, povzročenih od divjih špekulacij. Malim' trgovcem in obrtnikom politika Predsednika Roosevelta nudi zaščito pred razmahom velekapitala. j Vsem. ki si želijo Ameriko kot deželo socijalne pravičnosti in bratstva, uvedba socijalnega zavarovanja, starostnih pokojnin, odpravljenje otroškega dela, zakoni za zaščito zdravja in za pospeševanje vzgoje, zavarovanje bančnih vlog, zaščita domov in zboljšanje stanovanjskih razmer in slične napredne in človekoljubne postave, vzakonjene od sedanje vlade—pomenjajo vres-ničenje starodavnih sanj človeštva. Vseni Amerikancem, tukaj rojenim in naturallziranim, ki so si vedno predstavljali Ameriko kot deželo priložnosti, ne bo težko odločiti se, kaj naj storijo volilnega dne, 3. novembra 1936. Brez obotavljanja in v pretežnem številu bodo glasovali za našo veliko zastavonosno dvojico: ROOSE^ELt in GAKNER. stan naj- V veliko ® V r ' ViH' cele dežele. ^ imena pesmi li^Vo 1 slušatelji k ^ 3 na pro- Parade" ki jih k. ki teden Lucky C i '-foft- deželi. \ porabi, da \ jj J^^kaznice. Naj-'1 ^ ^znice razdeli, ^^fedi. 500 mož in žena je zaposljenih pri tem delu. V spodnji sliki vidite kako dekleta urejujejo te nakaznice. Kontestniki dovolj izkušeni, da izberejo tri najbolj popularne pesmi, dobilo za nagrado zavoj Lucky Strike cigaret, ki so lahka kaja. Dosedaj se je oddalo nad 1,500,000 nagrad. Veliiio kadilcev, ki so začeli kaditi Luckies ko so dobili nagrado, sedaj pišejo družbi, da so popolnoma zadovoljni z Luckies in jih sedaj redno kadijo. Luckies vam ohranijo grlo ker so lahka kaja, zaradi slavnega "Toasting" procesa. "Millions prefer it to ; mayonnaise- • i Miracle Whip is clous! The time-honored ing^-ents of mayonnaise and old-ras^ ioned boiled dressing are combinw in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in "*■ the Miracle Whip \ beater that's exclu-KZyty 'with Kraft. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine V domoči tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., MEnderson 58 M BTRAN 4 finSJ.'iKOPRAVNOST Carica Katarina Zgodovinski roman — Bodite tako dobri, knez — Zdi se mi, da niste kadi-Potemkin, — reče mladi, zdrav-' lec, — se nasmeje Potemkin, nik, — snamite si predvsem svo — vidim da redkokdaj kadite, jo črno obvezo, ker me moti pri — Prav imate, jaz ne kadim, mojem opazovanju. Molče je gledal Potemkin mo-i — To storim zelo nerad, —• dri dim svoje cigare. odvrne Potemkin, — nimam — Kako vam ugaja naša ca- rad, če kdo gleda v mojo očesno votlino. — Jaz sem vendar vaš zdrav- rica, — vpraša nepričakovano. — Smatram, da mi o tem ni treba soditi, — odvrne doktor nik, — mene morate ubogati. Betalesi, — zgodovina je na Verujte mi, da vaša prazna o-česna votlina zame ni tako strašna, kakor za druge ljudi. Potemkin obljubi, da si bo snel obvezo. On jo poskuša sneti, toda ni je mogel razveza ti. — Dovolite, da vam pomo-rem, knez — reče doktor Betalesi. — Če ste tako ljubeznivi. Potemkin sede, zdravnik pa se postavi za njegovim hrbtom in počasi razveže vozle na črni obvezi. Pri tem se je dotaknila njegova roka Potemkinove glave, njegovi prsti so nežno in neslišno gladili temne in kakor svila mehke kodre lepega kneza. Kako lep je bil Aleksander Potemkin, kljub temu da je izgubil oko. Kako bi vendar mogel izgubiti svojo lepoto? Obraz je imel še vedno mlad. Njegov plemeniti obraz in mladost — to sta bila sestavna dela njegove lepote. Črna obveza je odstranjena! _ Dovolite mi sedaj, da vam pregledam rano, -— reče mladi zdravnik. Po teh besedah stopi mladi zdravnik pred Potemkina, ki je naslonil glavo na blazino naslanjala — in se zagleda v očesno votlino. — Zakaj so se sedaj naenkrat orosile njegove oči? — Zakaj so sedaj vztrepetala njegova prsa? — Ali še ni bil vajen takih ran: Doktor Betalesi je imel mehko srce. On pogladi s svojimi prsti Potemkinovo čelo. Kako je knezu ugajal ta dotik ! — Rana se je dobro zacelila, — reče mladi zdravnik, — lahko vam bom torej vstavil stekleno oko. — Sicer ga bom pa zgotovil že mnogo prej, kakor pa mislite vi, knez. — Nocoj bom delal in upam, da vam bom že jutri lahko pokazal osnutek očesa. — Kaj — tako hitro? _ Seveda — steklo sem že pripravil, — reče mladi zdravnik, — kančati moram le še slikanje, pri čemur pa sem hiter in spreten. — Sedaj pa, knez, — vzklikne doktor Betalesi in odstopi nekoliko korakov, — sedaj vas ne bom več motil, sedaj lahko večerjava, če vam je prav. Oba sedeta za mizo, kjer srt se nahajali na dragocenem prtu zlati in srebrni krožniki, na njih pa najfinejše dehkatese in izbrana vina. Oba začneta večerjati. Med večerjo sta se pogovarjala o raznih stvareh. Pokazalo se je, da sta se že od začetka svojega skupnega življenja dobro razumela. Po večerji si prižge knez Potemkin cigaro. Nato se obrne k doktorju Betalesi ju in vpraša: — Ali kadite, doktor? — Cigareto, a ko smem prositi! — odvrne doktor. Potemkin prinese tako svojo dozo, ki je bila okrašena z dragocenimi briljanti. On jo odpre in ponudi zdravniku cigarete. Ta si vzame cigareto in si jo prižge. pravila o Katarini svojo sodbe. — Ali ni izredno lepa žena? — Ona je velika in dobra carica. — Ni dvoma — odvrne doktor Betalesi, — vi imate dovolj vzroka, da se divite Katarini in da jo hvalite. — Seveda, — zajeclja Potemkin, — seveda, jaz se divim Katarini. — Kako se ji ne bi divil, — nadaljuje živahrfo, — njej se moram zahvaliti za vse, kar sem, ona me je dvignila od navadnega poročnika tako visoko. .— Nekoč ste bili poročnik? — Da, tako sem začel s svojo vojaško karijero, — bil sem poročnik Preobraženskijeve garde. — Ali večkrat mislite na ta čas? vpraša ravnodušno doktor Betalesi. — Mislim, ali se še spominjate tistega časa, ko ste bili še navaden poročnik, ko še niti sanjali niste, da vas bo obdajalo toliko časti in bogastva. Potemkin globoko vzdihne. -— Vi bi hoteli zvedeti, — odgovori, — če se še spominjam tistega časa, ko še nisem imel ničesar drugega kakor svoj meč in svoje pošteno ime, tistega časa, ko sem šel večkrat lačen v posteljo in ko sem skrbno opazoval svoje raztrgane čevlje, ki bi jih moral dati popraviti, a nisem imel denarja. So ljudje na svetu, ki se v sreči radi spominjajo onega časa, ko so bili še majhni in neznatni. Tak sem tudi jaz, dotctoi' Betalesi. — Oh, tudi jaz se pogosto spominjam svojih siromašnih časov. — Ali ste bili res tako ubogi? — Bil sem revnejši, kakor si mislite. Dobival sem sicer svojo plačo kot častnik, toda kaj pomeni to, če človek nima žo od doma denarja? — Bili ste torej že od doma revni ? — Reven sem bil kakor cerkvena miš, — odvrne Potemkin — morda vas bo zanimalo, da z vete moje življenje?. — Zanimalo me bo, — odvrne francoski zdravnik in strese pepel svoje cigarete. Potemkin se za trenutek nasloni na svoj stol. Zbiral je svoje raztresene misli. Preko njegovih mehkih in lepih ustnic, so uhajali modri kolobarji njegove cigare, on zapre oči, končno pa začne: — Rodil sem se v Smolensku, kjer je živel moj oče na svojem bogatem in velikem posestvu. Bil je upokojeni major. — Rekli ste mi, da niste bili bogatega pokoljenja. — Bogataši postanejo siromaki, — odvrne Potemkin, — da, učenjaki trdijo, da se vsako premoženje izgubi najpozneje tekom štirih pokolenj, pa naj si bo še tako veliko. — Zelo dobro se spominjam svojega očeta, — bil je velik in lep človek in če tudi je imel že petdeset let, je imel le nad senci sive lase. — Moja mati je pripadala neki najodličnejši moskovski družini in se ni smela poročiti z mojim očetom, ker je bil navaden meščan. Toda moje starše je združila ljubezen, ker ljubezen lahko premaga vse ovire. — Vse, — potrdi doktor Betalesi odločno, tako da se je tudi Potemkin začudil. — Ali ste tudi vi že pridobili v tem področju izkušenj? ga vpraša Potemkin. — Eno samo izkušnjo, — odvrne francoski zdravnik, — toda ta izkušnja velja za sto drugih. — Moji starši so bili devet let oženjeni, jaz sem bil star sedem let. ko ]ni je umrla mati. Takrat smo se nahajali v Moskvi, kjer smo imeli lepo hišo. 666 ustavi PREHLAD VROČINO TEKOČINA, TABLETI MAZILO, NOSNE prvi dan KAPLIJICE Glavobol pa v 30 minutah Poskusite "Rub-My-Tism*' — Najboljše mazilo na Svetu. Nikoli ne bom pozabil pogleda, s katerim me je opazovala mati na smrtni postelji — nikoli ne bom pozabil njenega smrtnega strthu, ki ji je odseval z obraza, ko je položila svoje bele, suhe roke na mojo glavo in dejala: —Oh, i^ej ubogi otrok, — kaj bo s teboj — ko ne bo več mene na svetu?! — Nato me je blagoslovila. — Čez nekaj trenutkov je za-tisnila za vedno svoje blage o-či. — Oh, prosim vas, oprostite mi, če prekinem svojo povest za kratek hip, — spomin na mojo mater je tako bolesten! — Oh, ona je imela zvesto srce, — človek pa ne najde mnogo zvestih ljudi na svetu. Potemkin vstane in stopi k oknu. S čudnim pogledom je gledal za njim mladi zdravnik in tiho je šepetal: — Kdor ljubi svojo mater, je dober človek, — a dober človek je on, ker jo še vedno. Zunaj je svetil mesec in je lil svojo svetlobo na majhni vrtni paviljon v Carskem selu, a ta svetloba je bila lepša, kakor svetiljka, ki se je blesketala pod rdečo svilo v sobi. Čez nekaj minut se vrne Pcv temkin k mizi. — Po smrti moje matere je bil moj oče obupan. — Tri dni, vse do pogreba rhoje matere, se ni ganil od o-dra in njegovi prijatelji so morali skriti njegovo pištolo, ker so se bali, da si ne bi kaj storil. Spominjam se pogreba moje matere, kakor da je bilo včeraj. Moja mati je ležala na o-gromnem katafalku, ki je bil o-krašen s cvetjem, dragocenimi venci in palmami. Moja negovateljica me je pripeljala k moji mrtvi mamici, da jo zadnjikrat vidim. To je bila deklica, Rusinja, Cirila smo jo klicali, — bitje, ki je bilo zelo slabo vzgojeno. Njen oče je bil pijanec, ki je svojo ženo tako pretepal, da je nesrečnica kmalu umrla. Deklica je rastla in živela divje kakor ciganka, kakor cvetlica v stepi. Če tudi je trpela pomanjkanje, če tudi je večkrat glodala le trdi, suhi kruh, ki ga je grizla s svojimi belimi zobmi, je vendar postajala od dne do dne lepša. Črni lasje so ji obdajali obraz, ki sicer ni kazal pravilne lepote toda usta, nos in njene velike črne oči so morale na vsakega moškega delovati. Pri vas imenujejo tako lepotice — vražjo lepoto. Vidite, gospod doktor, taka vam je bila Cirila. Ko je bila stara sedemnajst let, jo je sprejela moja mati iz usmiljenja v hišo. Ni hotela, da bi mlada deklica propadla na vasi, ker je njen oče storil v pijanosti uboj in so ga vrgli v ječo. Cirila se je kmalu udomačila v naši hiši. Bila je ena izmed onih žen, ki se znajo povsod okoristiti in kmalu se ji je posrečilo, da je spoznala vsemogočne načine, da to doseže. Odrekla se je slabostim, kmalu se je naučila, kako mora ži- veti v odlični hiši, — in že v najkrajšem času se je vedla kakor prava mlada dama, ki je želo dobro vzgojena. Seveda, vse to je bilo le na zunaj — v duši ji je ostala surovost. Dokler je živela moja mati, je Cirila spretno prikrivala svojo pravo naravo, znala si je pridobiti materino zaupanje, —' znala se je premagovati takrat, ko bi se lahko spozabila in bi mati lahko opazila njeno divjo naravo. Spominjam se neke prilike, ki dokazuje, kako energijo je i-mela. Moja mati se je nekoč na njo jezil^, ker se je nekaj pregrešila. Cirila je hotela materi hitro nekaj odgovoriti, toda v tem trenotku se vgrizne tako močno v roko, da je krvavela. To pa je storila le zato, da jo bolečina privede k pameti, — in to se ji je tudi posrečilo. ' Te brazgotine na svoji roki ni nikdar izgubila — vedno se lahko spominja tega trenutka. Drugače se je kazala Cirila , napram moji materi vedno čed-, no in marljivo. Ko je bila že dve leti v naši L hiši, je bila moja mati prepričana, da ne more najti zvestej-: Še in zanesljivejše osebe, ki bi pazila na hišo. Ne morem razsoditi, ali je bi-i lo ravno dobro, da 'jo je izbrala ' moja mati za mojo vzgojiteljico ■ — vem samo, da sem bil od nje večkrat tepen in ko sem se ne-: koč pritožil pri svoji materi in i ji pokazal modro mesto na tele- 20. oktobra^ su, je trdila Cirila, da seo daril ob vrata. . Toda ko- je moja ma« htevala, da ji pove resm««' zaklela pri spominu svoj re, da je rta tako, kak"?* dila. t Taka je bila ca, kimejecdvanak'*'" je zlate mamice. I Moj oče je bil k, ni niti za trenutek gega trupla. _ ' . Potem je dal CirUf bi me pripeljala k me je in^tiho zaihtel. Cirila je stopila z . ni k odru in glasno J j Jokala je tako ' gledal. ' . žene Preko trupla svoj ^ gledal arflo, -lo biti, kar ga je pns je gledal. ie — Uboga Cinla. moj oče, j 5 prijateljico ^ m lahko jokaš, J si te srca _ kajti Ah, moja .,0%; ,pa,_jeje6ala6rn*3| _ vedno bom mojaJa nanjo, vedno — ve " • j (Dalje pnhottnP Pristopajte k stanovi in karjev glasnik". naprednjaki ne ^ voriti, temveč kadar se za nekaj ^ Pokažimo, da smo čili in se ne mis«® reakciji! prava Kraft The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches.salads and appetizers. Lahka Kaja' V Soglasju z VaŠim Čudovitejša kot katerakoli iznajdba je 6*^ ^ skrinjica" v vaSeni grlu. Toda tako ne«na • BVojo skupino glasovnic! Ni čuda, če pravi filmskih in radio zvezdnic, da je zanje labj^ k«J* Luckies so lahka kaja ____________klad* zrelega dela tobaka. Luckies »o v pravem z vašim okusom! Edina cigareta iz nežnih »re listov najbolj dragega tobaka in z nadvse zaščito grla "Toasting" procesa. Pomnit® cigareta. Torej sezite po Lucky in bodite svojemu grlu! $ ** ZADNJA NOVICA! 205 Gostov Riti Carlton v Atlantic City "I Igra "Sweepstakes • Ljudje mm počitnicah igrajo lo«" ^ j« V enem samem '^*'*"'„„0 * C*rW"" Dlake«." 205 godov odličnega Hil* Atlantic City domislilo po»la r.m Vaše Lurky Strike "SnCH'"' Mi pravim«, da je to šala * /.*'*' * ,1 ČIST GLAS — Lahka Kaja Bodisi da pojete v parlorju — ali lamo mrmrate med jutran-jo kopeljo, bodite dobri svojemu grlu. čist glas, lahka kaja - to gre skupaj. Zaščitite t* nežne glasovnice. Izberite lahko kajo - Lucky. » Al' Ali »te ee ^ že pridruii''-dobili važe okusne Lucky ,.ygWf Godba je v n-akn. Naravnaj!* . ^„1» HJt Parade" — ob »redali •" zvečer. Poslušajte, sodile in pr'"' melodije — potem pa posk«"*'"^ Lucky Strike "Sweepstakes. LuP' In če Se ne kadite Lui-kie*" danes zavojček in jih goče nečesa pogrešate, llvaž**' prednosti Luokies-Lahk« kaj« arclega dela tobak«. lahka k an k a k aia BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED" Ooftnutu 19I9, Th# ▲iMrlMM IWeow Od*»eay