202. številka.
Ljubljana, v torek 4. septembra
XXVII. leto, 1894.
lakaja vsak dan i»e*«r, izimši nedelje in praznike, ter volja po pošti prejeman za avatr o-ogereke deželo aa vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden saseec 1 gld, 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr.^cfl Teltt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upruvništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Glasovi z Goriškega.
(Izv. dopis.)
Kakor je .Slov. Narod" že poročal mej brzojavkami, sta bo nadi dopolnilni volitvi za deželni zbor dovršili po nasvetu društva „Sloga". V kmetskih občinah goriškega političnega okraja je bil izvoljen Sem paski župnik preč. gosp. Blazij Grča, katerega je .Slov. Narod" že po vrednosti opiBal svojim Čitateljem. Izvoljen je bil soglasno, kar samo na Bebi dovolj glasno govori o važnosti, katero ima ta volitev sploh za politični položaj na Goriškem.
Tudi volitev v veleposestvu se vredno pridružuje prejšnji. Kandidat volilnega shoda in .Složnega" občnega zbora g. Anton Klanci č je dobil 119 glasov; devet glasovnic je še ostalo, Sest vo-lilcev, ki so hoteli glasovati zanj, je pa pozabilo glasovnice doma. Za gosp. K lan čiča je prišlo na volifiče faktično 134 glasov, dočim bb jih je za nasprotnega kandidata nabralo le 23. — Kakovost te peščice glasov pa najbolje osvetli ruSilce volilne discipline in njih namene. Za nasprotnika bo glasovali tudi: dva Laha v Korminu (s pooblastili), jeden Lah v Dolenji (Caucig), jeden Lah iz Ločnika (Ca ceanclg), brat slovenskega poslanca Kocjančiča ! Laha Fabrizio in Strechel, Lahinja grofioja Stras-soldo itd. — a vseh skupaj le 23 glasov. V nekem listu so nasprotni agitatorji vedeli povedati, da g. Klančič na Vipavskem in v Đrdih ne dobi ne jednoga glasu; ali volitev je pokazala, da je dobil na Vipavskem vse glasove do zadnjega, v Brdih pa skoro vse, izvzemši par takih, ki so z nasprotnim kandidatom v posebnih zvezah. — Zanimivo je dalje to, da je tudi Lah g. Oironcoli pisaril svojim znancem listke: .Vi raccom&ndo il Signor Jaconcig (!)" (Priporočam Vam g. J.) Ali najlepša ilustracija k vsej volitvi je okolnost, da je ravnatelj „MontaH g. pl. Fabris osebno prišel k volitvi in nasprotnemu kandidatu v brk (prišel je namreč v volilno komisijo) volil g. KlančiČa.
Se neko zanimivost. Rekel sem, da je gospod Klančič dobil 119 glasov, nasprotni kandidat pa le 23 — in vender so bili v volilni komisiji 4 naši nasprotniki. Kako je prišlo do tega? Čujte, pa strmite! Znani markiz Obizzi — ki ni veleposestnik — je
takoj v začetku prišel v dvorano in ker je opazil, da ni še veliko volilcev zbranih, je predlagal — on, nevolilec! — naj se z vzklikom volijo trije Člani v kotira i jo; in predlagal je g. Kocjančiča iz Podgore, g. Coceanciga iz Ločnika in g. Jakoačiča, nasprotnega kandidata. Tudi od vladine strani je bil jeden Jakončičev volilec Tako je bila komisija sestavljena na predlog n e v o I i 1 c a proti oain. Naši možje so molčali, češ, naj le bodo, bo vsaj blamaža toliko večja. Komisija je izvolila predsednikom g. Kocijan čiča, kar je naredilo prav slabo kriv po dvorani, ker nagi možje tega gospoda ne marajo sploh nikjer videti ; povsod ga izločujejo iz svoje srede. — Predsednik je glasoval prvi in sicer za nasprotnega kandidata g. JakončiČa, torej proti svojemu soobčanu g. KlančiČu. Nismo verjeli, da bo g. Kocjaačič tako malo politično moder! Ali je res moral tako javno pokazati — svoj strah?! No, imel je še jedno pooblastilo, s katerim je volil pri koncu; a zdaj, ko je videl, da njegov ljubljenec ne dobi niti 25 glaBov, je sramožljivo volil g. KlančiČa, kar je vzbudilo splošen smeh in ob jednem — pomilovanje.
Tudi nagi Brici so se hrabro držali! Večina je ostala zvesta volilni disciplini, ker vidi v g. Klančiču celega moža. Čast Bricem 1
Sploh so veleposestniki dokazali, da so res cvet naših volilcev. Tolike jedinosti ui kmalu najti! Tako je prav 1 Tako delajo možje, ki se zavedajo svojih pravic, katere znajo razumno rabiti, da si pridobe veljavo in ugled pred svetom.
Tako so torej te volitve veljavno potrdile tisto idejalno soglasje, ki se je toli veličastno kazalo pri čestih volilnih shodih. Naj bi tako soglasje ostalo tudi v prihodnje prav tako trdno in brez vsakoršnega ozira na ljudi, ki le v razporu in zdražbi iščejo pogoje svojim koristolovaim namenom! O tem pa drugikrat.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 4. septembra. J>e»elno»borske volitve na Koroškem. Celovški listič „Freie Stimmen" razpravlja o bližajočih se deželnozborskih volitvah na Koroškem
in prizna neposredno, da je mandat kmetskih občin Sv. Mohor-Trbiž Podklošter za njegovo stranko izgubljen. Zoper slovensko duhovščino, ki je baje že skoro ves okraj pridobila za-se, kliče na pomoč „Bauernbund". Glede volitve v trgih in mestih pravi, da so razmere ugodne za njegovo stranko. Posebno ugodne pa menda vender niso, kajti resni kandidat MoUodv se je umaknil in priporoča kot kandidata obratnega ravnatelja državne železnice Scalo, ki pa kot uradnik ni preveč nacijonalen.
Cesar na Češkem,
V nedeljo je dospel cesar k vojaškim vajam v Landskron na Češkem in bil sijajno vzprejet. Poklonilo se mu je mnogo deputacij, napram katerim je izrazil svoje veselje in svojo zahvalo za vzprejem in za različne izraze lojalnosti. Doslej ni bila še nikjer pol tika omenjena, opomniti pa je treba, da to potovanje najbrž ni brez pomena. „Fremdenblatt" je namreč pred kratkim — govoreč o izjemnem stanju v Pragi — nekako skrivnostno namignil in prikrito povedal, da se šele pri tem cesarjevem potovanju na Češko odloči vprašanje, ali kaže razveljaviti izjemne naredbe ali ne.
Češke stranke.
Mladočeški klub je v nedeljo priredil v Kutni Hori shod, na katerem je posl. dr. Herold govoril o položaju. Povdarjal je, da so radikalni elementi, takozvana napredua stranka, najprej delovali Bamo na literarnem polju, šele pozneje so se jeli baviti s politiko in sedaj hočejo dobiti vodstvo češkega naroda v roke. Voditelji mladočeške stranke se iz začetka niso ozirali na to gibanje, ker niso hoteli, da bi bo ti radikalni elementi samostojno organizovali. Če pravijo sedaj člani napredne stranke, da hočeio biti skrajno krilo mladočeške stranke, potem se morajo mladočeškemu programu pokoriti. Ta „Imsarski čin", kateri je storilo češko fevdalno plemstvo, da je namreč omogočilo ustanovitev koalicije, se bo na njem Še bridko maščeval. Strah pred splošno volilno pravico bo konservativce pregnal iz koalicije in ne bo dolgo, ko se bodo Mladočehi vabili za ustanovitev vladne večine. Zadnji čas se je mnogo govorilo o porasumljenji s Staročehi. Primeri se, da se dva brata v življenji spreta in da živita v nasprot-stvu, dokler ne nastanejo razmere, ki ju silijo, vkupne interese vkupnu braniti. Ko bi ju ljudje v miru pustili, bi se kmalu porazumela, ali vedno bo najdejo dobri prijatelji, ki se vtikajo v spor in preprečijo porazumljenje. Herold misli, da se « Staročehi sploh ni treba pogajati glede porazumljenja. Staročehi naj izjavijo, da stoje na opozicijonalnem in driavnopravnem stališči, potem se doseže porazumljenje samo po sebi. — Kakor smo že javili, pojasni
LISTEK.
Lady Hilda.
(Komun, angleški spisala Ouida.) VI. (Dalje)
Drugi dan zvečer, ko je Mila prišla k njej in jo povabila, naj gre ž njo na ples v villo Trasimene, se je iz početka upirala, češ, da ne mara „mešane družbe". Mila je VBled tega začela govoriti o njenem smešnem ponosu in o njeni pretiranosti.
— Čemu naj se oziram na to družbo, če mi ne ugaja, reče IMda. To je kaj posebnega, kajneda, ako gleda vsakdo na ulici za taboj in pripoveduje, kdo si. J*z delam, kar hočem in bo no oziram niti na množico na ulici, niti na klepetanje v salonu.
— 8 kom se torej zabavaš?
— Moja draga, se nasmeje Iady H<lda, tvoji Gommeux ali PoiBseux me ne morejo zabavati. Nisem tako Brečna, kakor ti.
— To je vse lepo in dobro, odgovori Mila in zar uli, ali veš, da to ni naravno.
— Pošteno živeti? R<sh, dandanes ne. Morda
ni sploh nikdar bilo. Ali, draga Mila, kaj bo brigaš toliko zame?
— Ti si jako čudna, odgovori Mila nestrpno, jaz to vse dobro vem, ali hotela bi doživeti veselje, da te vidim zaljubljeno in da čujem, kaj porečeš potem.
Lady Hilda, ki se je sicer na besede svoje sestrične jako malo ozirala — recimo kakor velika roža, kadar sede metulj nanjo — je zarudela, menda srda.
— Zaljubljena, reče s takim žarom in s tako odločnostjo, kakeršne Mila še ni videla na njej. Kakor da ste ti ali katera tvoje družbe kdaj ljubile. Ti si lahkoumna in nečimerna ter se neizmerno bojiš, da se te ne pregleda, da bi ne bila več „v modi", zato imaš svoje ljubimce, kakor uživaš morfij, nosiš ponarejene kite in si daješ delati zadej umetno razširjena krila — ker delajo vse tako iu kdor tega ne dela, tega zovete čudaka in domišljavca, in kakor so že ti vaši izrazi. Ljubezen! To je vam vsem neznano. Hočete, da vas veB svet poznaj, da ves svet o vas govori; hočete, naj druge žene vidijo, da niste še „pas-ee", same raznašate svoje „uspehe", da bi ljudje ne mislili, da »nabiti niste več v stanu, koga .osvojiti". To
J imenujejo ljudje tvoje vrste »ljubezen". Zadovoljna sem, da o taki ljubezni še pojma nimam.
— Verujem, da mora to biti jako lepo, pravi končno, ko je bila Mila na dolgo in na široko obrazložila svoje mnenje o kartah, o šampanjcu, o konjih in o Mauriceu. Saj vidiš, da me vse to ne zanima, kakor ne tvoj Maurice, katerega imaš v žepu menda tako, kakor škatljico za cigarete ali robec, in o katerem praviš, da ti je največja zabava. Sedaj pa, draga moja, z Bogom! Govorili bova o teh stvareh drugi pot, ni treba, da se prepirava do jutri zjutraj. Sama si rekla, da brez mene ne greš na ples v villo Trasimene. Kdaj naj te pridem iskat?
.Ob treh, to je dosti rano, šepeta Mila malo jezno. Ker je bila dobila od VVortha prekrasen kostum a la Louis XVI., in ker je bila Htldo prosila, naj gre ž njo na ples, ae ni hotela ž njo pred plesom prepirati, vedoč, da napravita ta večer največ „ćclata".
— Ob poištirih pridem, reče H<lda odhajaje.
— Sedaj ne vem, ali je Hilda ljubosumna na Mauricea ali ga pa ljubi, premišlja Mila, ostavSa sama. Bila je trdno prepričana, da je njen Maurice nepremagljiv in za vsako drugo ženo razen nje trd
vodja staročeške stranke v kratkem svoje in svojih somišljenikov stališče napram Mladočehom in pove bodočo taktiko njegove stranke. To se zgodi na shodu nekega društva. Pri tej priliki obrazloži Rieger uzroke, ki so napotili Staročehe, da so bo zoperBtavili jzvedenju puoktacij. Splošno se Hudi, da se dr. Rieger izreče za kooperacijo vseh čeških btrauk, kar bi za ves notranji položaj bilo velike važnosti.
Ministri v Lvovu. Finančni minister pl. Plener je zapustil Lvov in se vrnil na Dunaj. Za odboduico so mu poljski koalicjski listi zapeli malo čudno pesem, zavrnili so namreč z vso odločnostjo levičarsko zavijanje, da vse Plenerju izkazane časti so bile prav za prav namenjene levici. „Gazeta Narodova" pravi, da so vse te časti veljale jedino le osebi Pienerjevi, in da ee zadnji čas ni nič zgodilo, kar bi bilo Poljake odtujilo njih slovanskim bratom ali zmanjšalo njih Bimpatijo za nemške konservativce. — „Dziennik IV liki" pravi, da je levičarske simpatije za Poljake postaviti na račun sedanjih političnih razmer in vsakdo vidi, da ne bodo dolgo trajale. Zato le ne pretiravati, kdo ve, kaj se jutri zgodi. „N. Fr. IV je brez dvoma predaleč segla, izvajajoč iz ministru Plenerju izraženih simpatij, da goje Poljaki tudi za levičarje simpatije. — Koalicijsko glasilo par tx-cellenee, ofieijozni „Przeglond* zavrača tudi trditve „N. Fr. Pr." in pravi, če že govori o Plenerjevem triumfetnem Bprevodu, naj govori o dveh triumfalnih sprevodih, ker je tudi minister grof Schoaboru gost Poljakov, „triumf* pa samo dokaz poljske gosto Ijubnosti. — Grof Schouborn, katerega fetirajo Poljaki sedaj ravno tako, kakor so prej Plenerja, je bil na diteu, kateri je njemu na čast priredil višjesodni predsednik Simonovricz. Ta se je ministru zahvalil za njegovo naklonjenost gališkemu sodstvu in ga opozarjat, da bo gališka Bodišča še vedno nezadostuo dotirana. Minister jo to brez ovinkov priznal in najbrž bomo posledice te slovesnosti čutili že v prihodnjem — budgetu.
Vitanje države.
Grof de J?aris. Na tuji zemlji umira pretendent na francosko krono grof de Pariš. Upanja, da okreva, ni kar nič. Francoski rovaliBti molijo zanj, v palačah grofa d'HuusBonville in gospoda Bocnerja pa so razgrnene liste, v katere zapisujejo svoja imena tisti, ki pridejo izražat svoje Božalje. Mnogo jih menda ni, ker Ee ne razglašajo vpisana imena, kakor je s cer navada. Najstarejši sin grofa de Pariš, vojvoda d'Or-leatiH, razpošilja že pisma in brzojavke, kakor da je že stopil na očetovo meato. Vojvoda d'Orleans ni tako ravnodušen mož, kakor njegov oče. Domue-vanje, da se bo živahno potegoval za svoje dozdevne .pravice" in si skudil priboriti francosko krono, je povsem opravičeno. Franciji pa se tega ni bati. Orlean'stov je malo in prebivalstvo ni imelo nikdar posebnih Bimpatij niti za Ludovika Filipa niti za njegove otroke.
Xemskl socijalisti.
Nemški, oziroma Derolinski socijalisti še niso nikdar uprizorili take demonstracije, kakor v nedeljo pri pogrebu socijalistinje VVabnitz. Tu dekle, staro nekaj nad 20 let, je stalo v prvih vrstah Berolin-skih socijalistov in si za nesrečno socijalistiško idejo pridobila neizmernih zaslug, ker je ženske delavke vseh vrst zvabila v ta tabor. Usmrtila se ie, najbrž ker je zdvojila glede uresničenja socijalističkih utopij. Socijalisti so na to izdali parolo, da je pri nje pogrebu prirediti velikansko manifestacijo. Policija je to prepovedala in poskrbela, da se je preprečila vsaka demonstracija. Vzlic temu je bil ta pogreb prava eucijalistična demonstracija, dasi se je zvršila v najlepšem redu. Na ulicah, po katerih Be je pomikal sprevod, se jo zbralo nad 20.000 osob, vsa okna so bila prenapolnjena. Pred
kakor demant Misel, da je njena ponosna sestričina v Mauricea nesrečno zaljubljena, jo je tako vzrado-vala, da se je glasno smejala.
— Vi nas jako pozno osrečite s svojim prihodom, reče della Rocca, pozdravljajo Hildo, ki je ob štirih vstopila v sijajno dvorano, v kateri je mrgolelo odličnih gostov.
— Prišla sem samo Mili na ljubav, ona pa je prišla le zaradi kotiljona, odgovori Hilda na tihem čudeč se, kako je della Rocca v svojem kostumu krasen. Oblečen je bil kot mušketir u la Louis XIII , z zlatim runom okolu vratu. Razen mnogih častij in naslovov je bil kakor mnogi italijanski plemeni-taši tudi španski grand.
— Ali ne plešete, gospa? vpraša Hildo.
— Redkokdaj, odgovori ona, prime ga pod pazduho in gre ž njim po dvoranah. Odkar bo zopet zavladala dolga krila, ni več mogoče plesati. Kdo naj pa pleše v dolg.h, težkih krilih? Samo menuet bi bilo zopet v navado spraviti, to je jedini ples, kjer nismo smešne. Glede pohištva ne vprašam dosti za kako malo netočnost dobe, ali da plešem v kostumu renaissance, se mi zdi razžaljenje dobrega ukusa. (Dalje prih.)
krsto so korakali zastopniki socijalističkih korpo-racij, za njimi pa so se peljali venci, katerih je bilo blizu tisoč, mej temi mnogo dragocenih. Anarhisti so darovali venec s črnimi trakovi in z napisom „Smrt je radost tistim, ki bo v življenju nosili okove." — Ta demonstracija je dokaz, kako zelo je okuženo prebivalstvo Đerolinsko po socijalizmu, kako velikansko zaslombo ima ta ideja v vseh slojih.
Domače stvari.
— (Borenje pa slovenski vseučilišč n i k i. ) V sobotnem listu smo objavili mnenje odbora aRadogojevega"   -astran   razvade dijaškega borenja.   Proti tej objavi nam je tačasni predsednik akad. društva .Slovenije" stud. phil. gospod Jos. Žilih  poslal iz Lesec z dne 3  t. m. sledeči popravek: o) Ni res, da je borenje provzro-Čilo mej dijaki na Dunaji razpor;  boljši vzrok za ta, če ga je vredno tako imeuovati — razpor, da-tuje od nekega shoda 1892, — vzrok bo: cui bono. — b) Ni res, da bi se bila kaka nienzura .iz gole Bvaje", pač pa iz dijaških in slovanskih interesov, katerih sedajšna generacija ne čisla manje kakor katerasikolibodi preje. —  c) Ni res, da bi se v „Sloveniji" sklepalo o tem, „je li vsak društvenik zavezan boriti se ali ne", pač pa je vsakdo obvezan dati vedno in povsod dostojno zadoščenje,   d) Rsb pa je, da bo snujejo borilni klubi,  ker so prepo-trebni.---Na ta „popravek" nam je pripomniti nastopno:   V odboru  „Ridogojevom" delujejo odlični slovenski šolniki in drugi zreli možje, ki bo bili sami tudi vseučiliščniki in si smejo tudi nekoj Bodbe prisvajati o tem, kaj služi „dijaškim in bIo-vanakim interesom*. Cđ ti možje menijo, da borilni klubi niso potrebni ali celo .prepotrebni", tedaj mislimo, da njih inuenja ni treba še posebe utemeljevati nasproti temu .popravku". Vse kaj drugega pa je, Če se v .popravku" taji, da bi vprašanje zastran dijaškega borenja bilo napravilo razpor mej slovenskimi dijaki na Dunaji, ali če Be celo taji, da bi se bilo o tem v .Sloveniji" tako sklepalo, kakor smo poročali.   Kajti istina je, da bo je zastran borenja pojavil junija meseca v  .Sloveniji"   prav velik razpor.   O tem dogodku smo mi že od takrat poučeni, a nismo priobčili dotičnih dopisov, ker smo bili mnenja, da se bode vroča kri čez počitnice tem rajši pomirila, če ne dopustimo polemike. Sedaj pa, ko g. predsednik „Slovenije" javno razpor taji in nekako očita, da izhajamo od napačnih pru.nis, prisiljeni smo obelodaniti jedno poročilo „*-x tunc", ki v poglavitnem pravi, datovano z dne 22  junija t. 1.: „V redni seji „Slovenije" stavil je stud. juris gosp. Kogej sledeči predlog: „Z ozirom na mnogostran-ako očitanje in trditev, da je član slov. akad. društva  „Slovenija" v nekaterih slučajih  primoran k menzuri ali dvoboju, — izjavlja društvo, da nobeden član „Slovenije" kot tak ni prisiljen k temu, ker  .Slovenija" ne spre-jemlje in ne daje zadoščenja tem, Slovanom  tujim  putem."   Debata je bila burna, a predlog se je vender sprejel z dobro dvetretjinsko večino.   Zato je pa odstopit predsednik g 2 ili h 8 štirimi odboru ki vred. Sklicil se je na to izvan-reden zbor, ua katerem je bil izvoljen odbor „ae-borilcev" s   17 proti 12 glasovom. Pri slučajnostih te  zborove  seje  je  pa stavil g. Zwitter predlog: .Vsak „Slovenijan" je primoran dati častno zadoščenje za žaljeni društveni trak".   Debata je bila zopet burna.   Prišlo je do glasovanja; pristaši borenja bo zmagali, ker bo nekatere člane pridobili, drugi od protiborilcev so pa glasovali nekateri tudi za predlog, ker besede predloga ne izrekajo ničesar slabega. Vsled tega je izjavil drugi dan odbor, da je stopil predlog g. Kogej a iz pravomočja, zato da odstopa „in corpore". Pri zadnji seji dne 17. t. m. po abflolutoriju,  danem odboru, je  izjavilo 14 članov drug za drugim, da izstopijo iz društva, ker se ne bore* v nikakem slučaji. Odstop se je izvršil z namenom, da „borila" nastopijo liberalnejšo pot Mej odstopivšimi člani bo vb i člani slovstvenega kluba „Slovenije*, razven jeduega, kateri je bil bolan in šel v domovino. Žalostne razmere torej, a upamo, da ne bode trajale dolgo. Zato vstop:mo za sedaj v društvo „Tatranu v zvezi z „Bukovino", kjer bo nadaljevanje našega .slovstvenega kluba", dokler se razmere ne spremene, ko bo možno zopet mirno delovati v „Sloveniji". — — Tak 6 poročilo, o Čigar zanesljivosti dvomiti imamo tem men j povoda,  ker so ae udeležniki Cigaletove Blavnosti v Črnem  vrhu v svojo žalost prepričali na svoje oči o tem razporu-Tam so bili trije slovenski vseučiliščniki s trakovi
— .Trttrana", ne pa „Slovenije"! In nekaj tacega se je dogodilo tudi v Gradci, kjer bo se od .Triglava" odcepili „borilci* in ustanovili celo svoje posebno društvo: „Ilirijo". Ali torej ni res borenje prouzročilo že dovolj razpora mej slovenskimi vseučiliščniki? Glede na to je »Radogojev" odbor storil prav, da ae je oglasil, dasi se gotovo ni hotel dotakniti pravic tistih podpirancev, ki postanejo rezervni častniki ter imajo tako svoje posebne stanovske dolžnosti.
— (Čuden uradnik.) U Podgrada se nam piše: Due 1. t. m. bila je tukajšnja uči* teljica v davkariji, da prejme svojo krvavo zasluženo mesečno plačo. C -ravno je zelo tiha in dobra gospodična, ki se ni še nikdar nikomur zamerila, vender je trn v peti našemu davkarju z imenom Zoilo Borri, ker ni — Italijanka. Tu v davkariji napadel jo je z rezkimi in neuljudoimi besedami: „Vi dobite plačo iz cesarske blagajne, zakaj niste razsvetlila dae 18. avgusta svojega stanovanja?" Oua mu je osupnena odgovorila, da ni bilo gosp. nadučitelja doma in da ona ne ukazuje v šoli. Na to pa zakriči on nanjo: ,Vi ste zase odgovorna in zato se bode Vam drugod zagovarjati." — V pojasnilo bodi povedano, da n i tukaj navada, razsvetljavah dno 18 avgusta, da tega niso delali nikdar uradniki in tudi Zoilo Borri ni dne 18. avgusta lanskega leta razsvetlil svojega stanovanja. Samo povodom obiskovanja cea. kr. namestnika Rmaldinija razsvetlil je Zuilo Bi*rri avoje glavno okno v italijanskih barvah, letos pa so bb ces. kr. okrajni sodnik, c. kr. davkarski priglednik in c. kr. davkarski pristav pod vodstvom ces. kr. davkarja, tajno dogovorili, da razsvetlijo dne 18. avgusta svoja stanovanja, — a tudi sedaj ni moglo biti pri razsvetljavi drugače, kakor da so svetile pri glavnem oknu c. kr. davkarja Zoila Borri zopet — italijanske barve. — Kri nam sili v glavo in v žolč bi morali omočiti svoje pero nad takim postopanjem. Učiteljica, ki se trudi celi mesec, pride po bvojo revno plačo in je napadena od takega „Austrijanca" v svojih najsvetejših čuvstvih — podtika se ji .nelojalnost* do prejasne vladarske bišell a na vse to mora molčati. To je Ora Unaldiuijevn!
— (Šola „Glaabene Matice".) Šolsko leto 1894/95. bo v društveni glasbeni šoli prične dne 20 septembra. Vpisovalo se bode dne 17,18. in 19. septembra dopoludne od 11. do 12. ure in popoludue od 4. do 6. ure v društvenih prostorih (Gospodske ulice, knežji dvorec, II. nadstropje). — Poučevalo se bode v teh predmetih in pri teh učiteljih: 1. splošna glasbena teorija, 2. harmonija, 3. kontrapunkt, 4. zborovo petje gospod Hubad; 5. Bolo-petje gospoda Gerbić in Hubad; 6. klavir gospodje GerbiC, II IT neistei. Hubad, Jeraj; 7. vi-jolina gospod J raj ; 8. godala in pibala. (Pouk v teb inetrumeutib se takoj otvori, če se zanj oglasi zadostno število učencev.) — Pogoji vzprejema: V glasbeno šolo se vzprejemajo oni, kater h Btariši bo društveniki .Glasbene Matice". Kdor še ni društvenik, plača pri vzprejemu društveni no zajedno leto v znesku 2 gld. Vpisnina znaša za vsacega učenca a 1 gld., šolnina pa za vsak predmet (po 2 uri ua teden) a 1 gld. 50 kr. na mesec. Vender se za pouk v splošni teoriji in v zborovem petji šolnine nič ne plačuje. — Lvnsko šolsko leto je bilo v društveni glasbeni šoli 257 učenčevi
—(Slovensko ferijalno društvo „S a v a") 8e je na občuem zboru dne 1. septembra tako le konstituiralo: Predsednik: Vlad. Ravnihar, cand. jur. Podpredsednika: Filip Gorup, caod. phil. Alojz Kokalj, cand. jur. Tajnik: Viktor Sušnik, stud. jur. Blagajnik: Job. Mazi, stud. techn. O Ibor-niki: Dav. Zvvitter, stud. jur., Jos. Omersa, stud. ing., Ivan Oražen, cand. med , Rud. Gruntar, cand. jur., Jos. Preveč, stud. jur., Val. Preveč, stud. jur., Odk. Dev, cand. jur., Al. Bizjak, stud. jur, Jos. Žilib, Btud. phil., Jan. Vencajz, cand. jur. Preglednika: Ivan Toporiš, cand. jur., Fran Volk, Btud. mont.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega liata je poslal: Gosp. Jakob S k u b i c v Postoj i ni 8 kron, katere bo darovali povodom nekega veselega dogodka: Gdčna lvna Falschmeldung in gosp. Peter, vsak po 2 kroni, gg. Arpad, Josip, Aleksander in Jaka, vaak po 1 krono. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
— (Za „Narodni Dom") v Ljubljani je poslal uredništvu našega lista: K včerajšnji zbirki is I n o m o b t a : Hrvat 2 kroni. Živio!
— (Pevsko društvo .Slavec") priredi ob ugodnem vremenu dne 16 t. m. svojo zadnjo letošnjo popolu lansko veselico ua Koslerjevem vrtu, s popolnoma novim pevskim vzporedom.
— (Zahvala.) Podpisano vodstvo hvaležno potrjuje, da mu je izročilo uredništvo .Slov Naroda" 6 0 kron, katere je daroval slavni kvartet »Ilirija" (gg. Pavšek, Branke, Lilek, Dečman) kot polovico mu od Konjiških rodoljubov poklonjene vsote. Izrekajoč najtoplejšo zahvalo rodoljubnim gg. članom kvarteta za njih lepi izgled narodne požrt vovalnosti jim kliče prisrčen: Živeli!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Graška razstava motorjev in strojev za male obrtnike.) K tej zanimivi razstavi, ki se je odprla minulo soboto v Gradcu, prihaja z vseh strani mnogo obrtnikov. Tudi kranjsko obrtno društvo jo sklenilo, da dovoli podpore za potovalne stroške neimovitim obrtnikom, ki bi hoteli obiskati to razstavo. Prošnje za podporo naj se pošiljajo predstojniku obrtnega društva g. Dre I so ju.
— (Novo društvo.) C kr. deželna vlada potrdila je pravila novo ustanovljenega pekovskega strokovnega društva za Kranjsko s uedežem v Ljubljani. Namen novemu društvu je pospeševati duševne in gmotne interese svojih člauov ter mej drugim brezplačno posredovati delo v slučaji brezposelnosti ter dajati podporo in eventueluo tudi pravno pomoč Btrokovnim Hodrugom.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Me u ca avgusta letos z g las ili bo ter pričeli faktično izvrševati v Ljubljani in sicer: Andrej Marth in Karol Jaueš, Selenburgove ulice št. 1, zlatarski iu srebruraki obrt; Katarina Winkler, Karloveka centa št. 6, branjarijo; Ivan Bajne, Opekarska cesta štev. 52, čevljarski obrt; Ivan Rozman, Kurja vas št. 4, branjarijo; Karol Lukežič v Nadgorici, prodajo sadja; Marija Androjna, Grud ŠČo Št. 14, trgovino z dclikatesami ; Anton Kotnik, Trnovski priBtan, branjarijo; France čob, Karolinška zemlja št. 26, brun,arijo ; Meta Sterle, Žibjak Št. 5, prodajo ž'vil; Jos'p Jerič, Kolodvorske ulice št. 23, fizer.iki obrt; Terezija Mal y, Sv. Petra cesta št. 42, branjarijo; Mfct'ju Ž^lezmkar, Florijanske ulice št. 48, čevljaraki obrt; Jo»< f* Gajeta, Opekarska cestu št. 12, prodaja jedil; France Breskvar, Florijanske ulice štev. 44, knjigovcški obrt; Moric Mardetsch'a|er, Prešernov trg štev. 2, lekarniški obrt in Jernej R-itz, Marije Terezije cesta št. 10, prodajo žganih opojnih pijač na drobno. Opustili pa bo bvojo obrte in sicer: Viljehnina Svoboda lekarniški obrt, Frančiška Trdin branjarijo, Alojzij Gioles krojaški obrt in Ljvrenc Švrljuga knjjgoveški obrt
— (Nova firma.; V sobotni številki se je vrinila neljuba pomota. Ime novo vpisane fitms je „Fran H« bi a nič", trgovina s suknenim, manufakturnim, platnenim in pralnim blagom v Ljubljani a ne „gospa Hibianič", kakor je bilo tiskano pomotoma.
— (Nov hotel) Na Sv. Petra cesti št. 19 odprl je gosp. Karol Počivalnik nov „II o t e 1 Lloyd" z 20 ti gantno meblovanimi sobami, na kar opozarjamo rodoljube po deželi.
— (Cirkus Henry) Tudi včerajšnja četrta predstava je privabila toliko občinstva, da je bil prostorni c rkus popolnoma poln. Pred pričetkom igrala je domača godba na lok mej drugim tudi potpourri „Hrvatski dom', ki je bil Živahno odobravan. Balet .La vie Parisienne" se je izvajal jako fino in elegantno in bo sme reči, da daleč presega jednake v cirkusih običajne predatave. Rivnatelj g. H e n r y je predstavil zopet več novih konj, ki so vzbujali splošno zanimanje. Jako dobri sta bili na dvojnem trapecu gdčni sestri B o u o, Mr. Leon pa se je posebno odlikoval kot izboren jokey jabalec. Zanimivo jezdno igro „Jeu de Barre" izvajali so madame H e n r y in dva gospoda prav elegantno, družba M a n t o v a n i pa je predstavljala mramorne kipe in skupine. Za veselost občinstva bo skrbeli mnogobrojni klovni. Konjušnica, katero smejo mej prestauki ogledati obiskovalci prvih prostorov, je cela razstava lepih konj in naj bi noben obiskovalec ne zamudil, da si jo ogleda.
— (Zgradba novega kamnitega mostu v Kamniku) napreduje le počasi. Glavno delo je zdaj, da bo dogotovi srednji steber, ki bode narejen iz betona in bode stal na pilotih. Množina vode, katero komaj sproti odpravlja parna sesalka, zadržuje hitro delovanje, akopram je pri vsem tem še vreme dosti ugodno. Dne 10. t. m. bode nova komiaijonelna obravnava na lici mesta, pri kateri bode kot tehni-
čen zvedenec interveniral nad:nžecer g. R. W*acbica. Za začasni promet Be je razširila stira brv pri No vem trgu in služi zdaj tudi vozovom.
— (Dijaška kuhinja v Novem mestu.) V novoustanovljeni dijaški kuhinji v Novem meatu bodo dobivali odslej brano tisti dijaki, ki so jo do-zdaj dobivali pri raznih dobrotnikih po hišah, ako imajo v posledajem poluletju dobra spričevala in dokler se »kažejo vredne te podpore.
— (Razstava p rase« v v Novem mestu.) Rok za zglasitev razstavljalcev se je določil do dne 1. oktobra t. I.
— (Medved v Trnovskem gozdu.) Te dni je srečal neki kmet v Trnovskem gozdu pri Gorici popolnoma doraslega medveda. Mož, ki ni imel orožja, so je silno prostrašil koumatina, kateri mu pa ni naredil nič zalega. Ko je oduhal moža, se je mirno oddaljil. Kmet je utvar prijavil gozd nemu ravnateljstvu. V kratkem se priredi velik lov na medveda.
— (Tiskovna p ra v d a.) Odgovorni urednik Tržaškega „1 n d i p e n d e n 11" Giacomo G'acomeli je bil obsojen te dnij na 20 dni zapora, 15 gld. globe in 50 gM. izgube na kavcije. Povod obsodbi je bil članek o obtožbi proti 14 letnemu decaku toženemu zaradi žaljenja Veličanstva.
— (U u 8 k u srednjezeinsko b r o d o v j e.) Vest, da pride v tem mesecu rusko srednjezemako brodovje pod poveljn-štvom adimrala Avelana tudi v pristanišča v T r s t , R e k o in P u I j, se oportrka kot neosnovana.
— (Razpisana služba.) Pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu se z dnem 1. « ktobra vzprejme pisar. Prosilci, ki bo že služili pri kakem okr. glavarstvu, imajo prednost. Prošjje do dne 15. t. m. okr. glavarstvu v Novem mestu.
	i		
		■	
		r "i Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 k --4	
			
Razne vesti.			
* (Vojaški bicikli.) Ker tovarni za izdelovanje pušk v Steyru primankuje dela, bočo vojna uprava dati izdelati v tej tovarni posebna, za vojno službo pripravna kolesa. Inžeter li u t Ud in is dela zdaj na Angleškem strokovne študije za nov praktičen „vojni bicikel", ki se bode uporablja! v naši vojski.
* (Potresi na Rumunskem.) Zidnji dan minulega meBeca bo bili v raznih krajih na Ru-munBkem budi potresi. V Bukureštu je bilo mnogo hš poškodovanih, istotako v Gtlacu, kjer sta posebno trpeli poštno in sodno poslopje.
* (V najem vzeto življenje.) V Kecs-kemetu Bta se dva mlada prijatelja zaljubila v isto deklico, ki se pa ni mogla odločiti za nobenega. Skleuila sta torej stvar končati z amerikanskim dvobojem. Kdor bi potegnil črno kroglo, moral bi se usmrtiti. Mladi trgovec Bebr ni imel sreče, potegnil je osudepolno kroglo. Odšel je v Budimpešto, da se še malo navžije življenja, potem pa skoči v Dunav. Razkošno velikomestuo Življenje se mu je pa tako omililo, da je prosil svojtsrečne^ega nasprotnika, naj mu podaljša za nekaj dni življenje ter mu je ponudil za vsak dan 10 gld. Ponudba se je vzpre-jela in Bebr je dobil odgovor, da mu nasprotnik za dlje časa podaljša življenje, ako dobi za vsak dan 10 gld. li lir je bil s tem zadovoljen in je izginil iz Budimpešte. Policija ga zdaj išče, a tudi najemodajalca, ker vidi v tej pogodbi znake oderuštva.
* (Krvava rabuka mej italijanskimi ribiči) Pri „Capo fezello" v Katanijski provinciji je nedavno nastal krvav boj mej ribiči, iz Kataniin in iz Avguste. Prvih je bilo 22. poslednjih pa 32 bark. Skoro vsi ribiči bo bili ranjeni, nekateri celo težko. Sele torpedovka, ki je posredovala, je naredila konec boju.
Književnost«
— .Slovenski pesniki v Nemcih*. Vrli naš pesnik in pisatelj g. Anton Funtek je že več u'oveuskih pesmij preložil na nemški jez k in sicer tako lepo in dovršeno, da so dotčni prevodi obudili pozornost nemških literarnih krogov. V najnovejšem sešitku znane „Oiterreichisch-Uogariscbe Revue" čitamo zopet dva prevoda gosp. Funtka. Preložil je Gregorčičevo prekrasno pesem .Oljki" in Levstikovega velečastnega „Ubežnega kralja". Zadel je ton obeh pesnikov tako dobro in njiju pesmi preložil tako klasično dovršeno, da moremo le njemu in Bebi čestitati.
— .Prosvjeta" ima v št. 17. nnalednjo vsebino: Ojveta ljubavi. Pripovieda Ladislav Z. La-
danjski. — Omer-brg i Aiša. Slike iz sarajevskoga
života. Najjioali Oiroau-Aziz. — Minka. Pripoviest iz ribarskoga života, piše Stjepko Ilijić. — K Urica iz župnoga dvora. Seoska pripovijest. Češki najdsao J. L. Hrdina; preveo Stjepan Karlov. — Postuma. Spjevao Joaip Mdaković. — Pad mletačke republike
1 ulaz Austrijauaca u Dalmaciju. Po opatu Pavlu Pisaui-u. Napisao Ferdo Šš ć — Ctrski muzeji u B^cu.  —  Beethoven i hrvatske narodne popievke.
— Priobćio u berlinskom listu .Allg. Musik-Z" tong" Fr. S Kuhač — Ojiis naših slika: Kotorska mornarica. — Prčanj i Rsau. — Tvrdja Gvalior u Indiji. — U prašumah Indije. — Zlo se započelo, a dobro se svršilo. Spjevao Zmajovan Jovanov č — Cret i cretne kupelji Napisao prof. M. Mikš ć — Lstai. — Dr. P, Nunsen. — Zadaća za igračo šaha. Riešeuje zadhć; ž;<ha. — Slike: U prašumah Indije. Bilka N Karatina — Seljanka iz Tivta. Slika Vlaha Bukovca. — Kotorska mornarica. — Prčanj u Boci Kotorskoj. — S'ubiŠte u carskom prirodoslovnom mu?eju. — Gonila. — Skupina slonova u prirodoslovnom muzeju. — Kostur predpotopnog mtdvjeda.
— Spomenik carico Marije Terezije pred carskimi muzeji. — Koltur Kita. — U)ljaoin i Ubljanka. S:ika V Bukovca. — Put u tvrdju Gvalior. Slika N. Karazlna. — Risan u Boci Kotorskoj. — Dr. F. Nausen.
— Hrvatske New-Yoržke Novine. V Ameriki bivajoči Hrvatje bo si osnovali novo veliko glasilo „Hrvatske Ncw Yoržke Nuviue". Prva številka je juko spretuo urejena. List velja za celo leto
2 dol. 50 cent. Uredništvo se nahaja v Novem Yorku 529 W. 35th. St.
Dunaj 4. septembra. Trgovinsko mini-Bteratvo namerava v Trstu ustanoviti trgovinsko banko. Projekt graditi železnico čez Ture se je baje opustil in namerava se baje graditi železnico Gorica-Ljubljana.
Dun ij 4. septembra. Z ozirom na sporočeno časniško vest, da se je projekt, napraviti železnico čez Ture, opustil, povprašal sera na pristojnem mestu, kjer se mi je zatrdilo, da se je projekt resnično in sicer definitivno opustil in da se misli graditi železnico iz Ljubljane v Gorico. V kratkem pridejo razni višji funkcijonarji v Ljubljano, da študirajo traso.
Dunaj 4. septembra. Današnja „Wiener Zeitang* prijavlja imenovanje računskega re-videnta Viktorja Colloretta računskim svetnikom pri računskem oddelku dež. vlade v Ljubljani.
Dunaj 4. septembra. Suplent na gimnaziji v Mariboru Oton Toisel je imenovan provizoričilim učiteljem na realki v Solnogradu.
Dunaj 4. septembra. Vlada je zvišala davek na špirit od 3 5 na 50 gld. od hektolitra. Prebitek v znesku 15 milijonov se razdeli tako, da se porabi 10 milijonov za povišanje uradniških plač, pet milijonov pa se razdeli mej posamične krouovine.
London 4. septembra. Japonska vojska je zavzela Port Artur.
1'm ril »4» * Ljubljani:
3. avgusta: Alojs Ra k ar, Crevljarjev sin, 4 tneaocu, Tržaška cesta St. 34. — Alojz Plankar, posestnikov sin, l'/i nase i, Kravja dolina St. 'JO.
MeteorologiČno poročilo.
i	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v min.
3. sept	7. zjutraj '2. popol. 9. zvečer	786*4 nq. 734 0 m. 733 1 «v.	14 4° C ♦27 8° C 20 6' C	Sl. BVZ. sl. zali. al. zali.	megla jasno jasno	000 um.
Srednja temperatura 20 8\ za 43° nad normalom.
3D-u.iia.jsl5:sc borza
dne 3 septembra t. 1.
Sknpni državni dolg v notah..... 98 gld. 80 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 98 , 85 ,
Avstrijska zlatu renta....... 123 , 4f> „
Avstrijska kronska renta 4°/...... 97 m 90 ,
Ogerska zlata renta 4«/0...... 121 . 90 ,
Ogerska kronska renta 4°/0..... 96 „ 35 ,
Avstro-cgeroke bančne delnico    .... 1018 „ — „
Kreditne delnice......... 868 , 00
London vista........... 124 , 10
Nemški drž. bankovci sa 100 mark    .   . 60 , 87< , .
20 mark............ 12 , 17 ,
20 frankov........... 9 , 88«/, ,
[talijanski bankovci........ 44 „ 85 a
C. kr. cekini.......... i „ 8.1 .
Potrti m srcem javljamo žalostno vest o smrti na5e iskreno ljubljene, nepozabne bcere, sestre in nečakinje, gospodične
IKEax*ije Pour
ki je dno 1, septembra ob 8. uri zjutraj, v 19 leta svoje dObe, po kratkem trpljenju blaženo v Gospodu zaspala.
Truplo drage pokojnice se bode v nedeljo popoludno v (Jirkvenici blagoslovilo in potem v lbidimpešti v obiteljski grobnici položilo k večnemu počitku.
V Cirkvenici, dne 1. septembra 1894.
Pour Blavoljub, inženir in gozdni cenilec, ofie. — Pour Matilda, mati. — Blavoljub, Bogomir, Olga, Lina, brata in h e h tri. — Antonija pl Koazgleba, hiSua pocestnica v Budimpešti, teta. {97""
30 gld. na mesec
postranskega zaslužka z visoko provizijo lahko zasluži vH»kdor, ki ima mnogo znanstev, s prejemanjem naročil na patentovanu predmete, ki se prav lahko spečavajo v vsakem okraju. Ponudbe z znamko za 5 kr. za odgovor pošiljaj F. Hamaček u v Prag;! lOBO II. (898-5)
(9S9-2J
dečka ali deklici
vzprejmeta se v zračno, prijuzno stanovanje, z dobro hrano in pod vestnim nadzorstvom , pri prih trii izobraženi gospe. Natančneje so izvć v upravništvu „Slov. Naroda".
poslali amo do danes, ostanek aa&ih
amerikanskih
Goldin-remontoirk
gld.31,
Za te jako natančne, z najfinejšim urnim strojem previđene
ure 'tJB$   gHi*Hntiijeuio pismeno 3 leta. ~%WmU Okrov jako eleganten,  velekrasen,  iz znane amerikanske (Joldin-kovine usnjen, ki zmirom kakor pristno »lato
izgleda. Cena komadu samo tako dolgo, dokler zaloga traja,
1MT 3l/2 gld. aii 7 kron. ~W1
Originalne Oenevike (■»hlln - remonti rite, nnfboljHe kakovosti« v najfinoje cizelovanem okrovu komad gld, f>.f>0. Originalne Oeuerske Nsvonetl (■olilin - remontoirke, umetno gravirane, gld. 6.50. Ciloldlu-uro f.m gospe s chatelain brofiem, najnovejše, gld K BO. Vsaka urica v usnjatom toku. Pristne Golrtlu-vcrl/lcf v najfinejši zlati laconi. Športni oklop ali pa ■»cona a la president gld. 1.20. l>vo|nl oklop ali veri* Sle« t\ 1» preuldeut gld. 2.40. Naše Goldin-uro, ki so laradl svoje lepote in natančnosti v rabi pri vseh železnicah, odlikovane so z nebrojnimi priznsnicami.
Prvi osrednji depot za razpošiljanje ur
R I X (929—2) Dunaj, Praterstrasse nt. I«, I. nadstr.
C. tr. glavno ravnateljstvo mir, drl ieleinic.
Izvod iz voznega reda
■vellavnegra odi 1. j-a.ii.iia. 1394t.
Naatopno omenjeni prihajal il ln odhajal nI £aal oanaćent na w rni+eHnJemvroptkmm rasu. 8roduJa«TTOpakl čaa je krajuomu omu t Ljub. [j»nI it 9 minuti naprej.
Odhod li LJubljane (}už. kol.).
Ob lit. uri S min. po noii oaebni vlak ▼ Trbia, Pontabel, Beljak, 0o-loTeo, Franaenafaate, Ljubno, Salathat ▼ Auaaea,  Iaohl, Ornim-
dan, Solnafrrad, Jiend-Oaateln, Zeli ua jeieru, Inomost, Bregann, Curih, Geneva, Pari/, Stoyr, Lino, Hmlojevico, PUenj, Marijina Tare, Knat' Karlovo Tare, Francov« vare, Prago, Liptijo, Dunaj Tla Anutett«D.
Oh 8. url 7 min. ijitlrtif meianl Tlak t Noto mesto, KočeTJo.
Ob 7. uri lO mlM. zjutraj oiebnl vlak t Trhla, Poutabal, Beljak, 0e> lovec, Franceuafoate, Ljubno, Dunaj, oea Selithal t Auaaeo, Iaohl. (iniiiiiili.ii, Solnoftrad, Lond Oaatein, Dunaj ria Amatetten.
Oh 11. uri 41 min. ttopoluilnm meianl Tlak t Noto meato, Kočevje.
Oh 11. uri SO min. dojntfudna oaebni Tlak t Trbii, Poutabel, Beljak, Celovec, Franientfeate, Ljubno, BeUthal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. popoludn* oaebui Tlak t Trbii, Beljak, Celovec, Kramenaroate, Ljubno, čei Selatlial t Solnograd, Len d-Oaatein, ZeU na jezeru, Inomoat, Rregnta, Ourih, Oenevo, Fari«, Stoyr, Lino, Omim. den, Iaohl, BudojOTloe, Plaenj, Marijino Tare, Eger, KrancoTo Tare. KarloTe Tare, Prago. Llpako, Dunaj Tla Amatetten.
Ob 8. uri 30 tnin. irrrrr moiani Tlak t Noto meato, KočeTJo.
Prihod v LJubljano fjuž. kol.).
Ob 8. uri 83 min. tjutrnf oaebni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, Lip-aije, Prage, FrancoTib TaroT, Karlovih varov, Kgra, Marijinih rarov, Plinja, Budejerio, Bolnograda, Linoa, Htevra, Omundena, laehla, Ani-aeea, Pariaa, GeneTe, Curlha, Bregenaa, Iuomoata, ZeUa na joaeru, Lencl-Oaeteina, Ljubnega, OeioToa, Beljaka, Franaeuafeata, Trblia.
Oh 8. uri 8 min. »JutraJ motani Tlak ia Norega mosta, Kocovja,
OS 11. uri H7 min. Uopotuiin« oaebni vlak a Dunaja rim Amatetten, LipaUe, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih TaroT, Plinja, BudejOTi«, Solnograda, Llnoa, Steyra, Pariaa, Oenera, Ouriha, Bregntce, Inomoata, ZeUa na Jeieru, Lend-Oaatelna, Ljubnega, OeioToa, Lienaa, Pontahla, Trblia.
Ob IV. uri 48 tnin. popoludne meianl Tlak ia Norega mesta, Kočevja.
Ob 4. uri 48 min. popiAutine eaebni vlak a Dunaja, Ljubšega, Hclitliala, Beljaka, Oelovoa, Franaonafeate, Puittabla, Trblia.
Ob 8. uri 34 tnin. trcrrr meianl Tlak ia Noroga Meata, Koaevja.
Oh 0. Mri HI tnin. avrrtr oaebni Tlak a Dunaja preko Amatetten* Is Ljubnega, Beljaka, Celovca, Puntabla, Trblia.
> 7. v. 8. tO
Odhod ls LJubljane (dr*, kol./
uri V.T min. mjutrn)       t Kamnik.
pojtoludne „ n
05 BO lO
trrrrr
„       ,,     (aledtijl Tlak le ob nedeljah ln praaniklh.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   8. uri 88 min. tjittrttj       la Kamnika.
.   it.   ,   18    m    dopoiudne „       „ (4—200)
,,    0.   ,,   VO    ,,    nwmr        ,, ,,
„     U.   .   63     n    trrčrr „        n      (alednjl  vlak le ob nedeljah
t ti praznikih.)
"1
č7van *?Pc/iovcc
SZa cfiticfafC
pozoccna.
dne 3. septembra 1891.
C 08)
cirkus m:\itv.
Danes v torek dne 4. septembra 1894
"briljantna predstava.
|y ^>rov, i/Jniin vzpored. "^M
Glavne točka*. Jen «lo Biirrp, jako zanimljiva iabalna igra, ki jo izvršujejo ravnateljica gospa Henry in gg Ernesto in Honef. — H|>un**kl narodni plen, pleše «11 corps de Ballet. — KodbliiH lioii v svoiih uedo-sežmh ikarHkih igruh (največja specijaliteta). — 4 iMloviti mIoii Itl«iu<lln,
najbnljBi četveronožec Bedanjosti.
1 C I n ^ it I m t ho otvori «>1» il. tiri.   Zuoutolc «»!» M. itvi.
Več povedo lupaki in li»tki. (9"0)
Jutri v sredo dne 5. septembra 1894
velika predstava.
Nizozemska životna zavarovalnica.
Algemeene Maatschappij van Levensverzekering en Lyfrente v Amsterdamu.
IT i 1 i j ?x i u <
v Av«trlji : na l>nrmji, I., i*«terHplHt7. 7. na Ogorakem: Badlmpeit«, IV. Koronu-
heroseff atoa 20, hz. v Nemčiji: llaiulmr^, lliiiti-.liHtntHao 11 II. v Franciji: 1'ari/, Avenui do 1'Opora, v Belgiji: Bruselj, Kno Bokale 8i».
v LuksonburRU:   Ivch ptl Ltiksontiurgu. v nizozemski Indiji: SocrHtmia Willem-pkadea
v Juinl Afriki (v republiki Tranavnal), 1'rotiJiin, ArgvIe-BiiildingH, 1'retoring-strtoit.
v Belgiji: Bruselj, Kno lt»yalo ni*. strattt.
Zavarovalno stanje koncem 1894. leta 85 milijonov kron a. v.
Za vrta zavarovanja, sklcnjonH v Avstriji, ho nahaja polna rezerva premij v varnost zavarovancev in drfcavo pri c. kr. ujiniKtorijaliioiu plačilnem ura<hi na Dtinuji. — Nlzo-zomika MVifUJe M h lučaj Hiurti, zn doživetje, za doživetje in omrt in v h v rim dote, kakor tovti za odbojno prinoso in življensko rento in pokojnino vdov pod na>knlanliu-j-£iuii pogoji proti jako Zinernitii plačilom premij in no zahteva nikukih pristojbin niti za
ispostavljanje polic, uiti za napravljanjo i^plaMlnih pohotuic. Natancnoja pojasnila dajo drafU voljo: generalni zastop za Avstrijo na Dunaji, I , Peteraplan 7s nadzorniitvo za Štajersko in Kranjsko v Mariboru, pLaisef HtrasHo Kl (inspektor Fran A t tene do r) iu Josip Kniar, trgovec in državni poslauoc,
kot glavni zastopnik za Ljubljano. l* li
Razglasilo.
Na c. kr. veliki |rfmnuxl|i v *LJublfnaif se prične šolsko leto 1894/95 s slovesno službo Božjo
dnć 18« septembra 1894.
Učenci, ki žel^ na novo vstopiti v I. razred, morajo se spremljani od svojih starisev ali njih namestnikov, dne 16. septembra od 8.—11. ure oglasiti pri ravnateljstva, s seboj prinesti rojstveni list in obiskovalno spričevalo one ljudske dole, katero so v zadnjem času pohajali, ter tudi izpovedati, žele U biti vzprejeti w iieiiinUI ali alovenski oddelek« — Vzprejemne skušnje se prično dne 16. septembra ob dveh popoludne.
V duge razrede ua novo VMto]»a|o£l učenci se bodo vzprejemali dne 16. septembra od 9. do 12. ure. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega polletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda), in ako so bili oproščeni šolnine ali dobivali ustanove, tudi dotične dekrete. Učencem, ki no doslei obiskovali ta zavod, javiti se je dne 17. septembra od 8. do 12. ure dopoludne s šolskim spričevalom zadnjega polletja.
Vsak učenec plača l gld. 20 kr. prispevka za učila in igralna sredstva, vsak na novo vzprejeti učenec pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzprejemnine.
Z razpisom od dne 28. avgusta 1894 L štev. 2354, je veleslavni c. kr. deželni šolski svet odredil, da se morajo odslej učenci, ki po svojem rojstvu in rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju e. kr. okra|nlli glavarstev Hranf in ltadovlflea in ozemlju c. kr. okrajnega so* dfš«5a Kamnik, šteti za pripadnika gimnazije v Kranju, in oni učenci, ki po svojem rojstvo in rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju e. kr. okrafnlli glavarstev t'eruonielj in Kudolfovo in ozemlju e. kr. okrajnih sodlse Kostanjevica, Mokronog in SEi.tlćIna, šteti za pripadnike gimnazije v Rudolfovem, ter se ne smejo vzprejemati na Ljubljanskih gimnazijah.
Taki učenci se vzprejemajo v Ljubljani le izjemoma v posameznih posebnega ozira vrednih slučajih po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. — Ta odredba je v šolskem letu 1894/5 veljavna za prvi in drugi razred.
Na podstavi navtdene odredbe se poživljajo p. n. starini onih učencev, ki po gori navedenem pripadajo gimnaziji v Kranju ali v Rudolfovem in so meseca julija t. 1. prebili tukaj vzprejemno skušnjo za prvi razred ali zvršili prvi razred, da svoje sinove pričetkoro šolskega leta 1894/5 oglase v Kranju, oziroma v Rudolfovem za vstop v tamošnjo gimnazijo Ako pa iz tehtnih razlogov žele, da bi se njih sinovi šolali na tukajšnji gimnaziji, morajo v ta namen dobro utemeljene in na c. kr. deželni šolski svet naslovljene prošnje kar najhitreje vložiti pri podpisanem ravnateljstvu.
Tistim učencem, ki so meseca julija na tukajšnjem zavodu prebili vzprejemno skušnjo za prvi razred, pri vstopu na gimnazijo v Kranju, oziroma v Rudolfovem ni treba znova delati vzprejemne skušnje, tor njim tudi ni treba znova plačati taks.
Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani
dnć 3. septembra  1891. 1. {966—1)
Zadnji iiiesec.
Glavni dobitki <847~13>
60.000 *
5.000 *
v gotovini samo ■ 10% odbitka.
Levovske srečke po 1 gld. priporočata: Menjalnica iT. C. Mayer in glavna tabačna prodnjulnica A. Gruber.
Izdajate!) in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Laetniua in tisk .Narodne Tiskarne".
^02020490^296^
01