Zentralblatt für bibliothekswc-sen. Leipzig, 94 (1980) 1—2.
Zn bibliotekarje, ki se zanimajo za integracijske procese v informacijskih službah in koordinirano reševanje teoretičnih problemov bibliotekarstva, je Zentralblatt najboljši informator o dogajanju v socialističnih deželah. Revija poroča namreč o vseh strokovnih posvetovanjih bibliotekarjev, sicer na kratko, vendar tako, da lahko spoznamo bistvene probleme, ki so jih obravnavali. Ker je referate posvetovanj mogoče dobiti po med-bibliotečni izposoji v deželah, kjer so ta posvetovanja potekala, bom naštela vsa mednarodna posvetovanja.
Slede si: Mednarodni bilateralni seminar Bibliografije bibliografij in njihovo mesto v sistemu informacij družbenih ved, 27. do 29. novembra 1979 v Weimarju; 1. mednarodni seminar profesorjev za informacijsko teorijo in prakso socialističnih dežel »Aktualni problemi izobraževanja informacijskih delavcev z vidika uspešnosti mednarodnega sistema znanstvenih in tehničnih informacij (ISWTI)«, 18. do 21. septembra 1979 v Varšavi; 11. mednarodni kolokvij o informaciji in dokumentaciji, 14. do 16. novembra 1979 v Oberhovnu; Mednarodno posvetovanje strokovnjakov iz nacionalk socialističnih dežel o problemih jezikov za iskanje v avtomatiziranih informacijskih si-
244
stemih, 18. do 21. septembra 1979 v Bratislavi; 7. strokovno posvetovanje o izkušnjah mednarodnega sodelovanja tehničnih knjižnic socialističnih dežel, 21. novembra 1979 v Leipzigu; 10. posvetovanje znanstvenih metodičnih bibliotekarskih centrov socialističnih dežel, 17. do 21. marca 1980 v Kišinovu; Strokovno posvetovanje o knjižničarstvu in informatiki v visokošolskem knjižničnem sistemu, 2. do 6. junija 1980 v Siebenlehnu; Mednarodni seminar o ohranitvi, negi in propagandi kulturne dediščine delavskega razreda v knjižnicah, 25. 5. do 1. 6. 1979 v Leipzigu; Mednarodno posvetovanje strokovnjakov socialističnih dežel za raziskovanje na področju branja in študija uporabnikov, 17. do 22. novembra 1980 v Berlinu. Po objavah referatov, ki so jih imeli bibliotekarji Nemške demokratične republike na teh posvetovanjih, lahko sodimo, da sta imeli posvetovanje o bibliografiji bibliografij in posvetovanje o raziskavah branja in študija uporabnikov največji pomen.
Za posvetovanje o bibliografiji bibliografij je Gottfried Rost iz Leipziga analiziral tipologijo bibliografskih seznamov. Siegfried Seifert iz Weimarja je stanje in perspektivo bibliografije osebnih bibliografij razložil na primeru germanističnih literarnozgodovinskih osebnih bibliografij in zanje razvil standardiziran okvir. Čilija I. Grin iz Leningrada je obdelala vlogo bibliografije bibliografij v sistemu bibliografskih evidenc. Friedrich Nestler iz Berlina pa je prikazal vlogo bibliografije bibliografij v visokošolskem izobraževanju bibliotekarjev NDR.
Šesta številka je v celoti posvečena pripravam na posvetovanje o branju, bralcih in študiju uporabnikov. Na študij uporabnikov so v NDR vedno gledali kot sestavni del socialističnega bibliotekarstva, zanemarili pa so raziskovanje o bra-
Knjižnica 25(1981)1-4
nju in bralcih. Študij uporabnikov je dal že odlične raziskave, njihove rezultate pa še niso mogli analitično obdelati. Zaradi tega avtorji člankov analizirajo osnovna izhodišča študija uporabnikov, koncepte, prihodnje naloge ter teoretične posplošitve študija uporabnikov.
35. obletnico osvoboditve je revija počastila tako, da je objavila poročila o razvoju knjižničarstva vseh dežel, ki žive pod okriljem ZSSR.
Izredno zanimivo pa je poročilo Evamarie Straubejeve in Ericha Sieka o raziskavi, ki je preučevala sposobnost in pripravljenost za knjižničarski poklic z vidika delovne medicine in bibliotekarske stroke. Raziskavo so izvedli v Inštitutu za delovno medicino ob podpori vseh osrednjih bibliotekarskih ustanov v NDR. Rezultati so pomembni za izbor novih knjižničarskih delavcev in za njihovo šolanje. Raziskava tudi v mednarodnih merilih odpira popolnoma nova področja bibliotekarska. Izbor navedenih člankov je izrazito oseben. V letniku je namreč še veliko tehtnih prispevkov, ki obravnavajo druge aktualne teme sodobnega bibliotekarstva. Opozorila pa bi še na precej obsežne recenzije bibliotekarske literature vzhoda in zahoda.
Ponovno moram zapisati, da je Zentralblatt für Bibliothekswesen revija, ki jo je potrebno prebirati.
Breda Filo