Številka 326 TRST, v sredo 25. novembra 1908 IZHAJA VSAKI DAN todl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične fiteT. se prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Tečaj XXXIII Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. jo moč I NAROČNINA ZNAŠA aa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na oi- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Muoonlok n& nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" «t»na : letno K 5 SO, pol Ista 2 60 ^ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se oe vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo listfc UREDNIŠTVO : ulica Siorgto Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllnRnl raJlun 841 652. TELEFON il 11-57. Politično društvo Edinost vabi oa javen shod ki se bo vršil v nedeljo dne 29. novembra t. I. ob 10. uri dopoludne v g-ledališčni dvorani Narodnega doma e sledečim vsporedom : Tržaško Slovenstvo in socijalna demokracija. K obilni udeležbi vabi ODBOB. BRZOJAVNE VESTI Iatrike dezelnoiborske volitve. POREĆ 24. Na dašmi istrski deželno-zborski volit ri iz velepoaestva so bili enoglasno izvoljeni deželnimi poslanci italijaasko-libe-ralii kandidatje : Ivan Benus^i, dr. Hektor Oonstantini, Viktor Mracb, Avguštini Tomasi in dr. Viljem Vareton. Voditelj naučnega minieterstva pri cesarju. DUNAJ 24. Voditelj naučoega minister-stva Kanera je bil danes pri cesarju v avdi-jetci. Odmevi dunajskih dijaških izgredov v Rimu. KIM 24. Vsled dogodkov na dunajskem vseučilišču je prišlo danes dopoludne in po-poludne na tukajšnjem vseučilišču do dijaških demonstracij, ki so se pa mirno končale. Neka mala skupina dijakov je skušala priti na Piazza di Colonna, kjer se nahaja avstro-ogreko poslaništvo, policija je pa dijake raz-gnala. Malarija v vstočni Indiji. LAHORE 24. Malarija te v Punjabu čim dalje bolj razširja in zahteva številna človeška življenja. Najhuje razsaja epidemija v Amritsaru, tamkaj umre na dan po sto ljudi. Trgovina zastaja. Faktorije nimajo delavcev. Bazarji so zaprti, ulice zapuščene. Šah umaknil proglas. TEHERAN 24. (Reuterjev biro) Šah je umaknil svoj preglas, v katerem je hotel izjaviti, da ne skliče parlamenta. Sodi se, da je to storil na opomine Angli e in Rusije. CARIGRAD 24. Tukajšnji perzijski odposlanec je v listu ,.Tu!<]uie" priobčil apel, naslovljen na šaha, v katerem prosi, naj šah v svojem in v interesu domovine izda splošao amnestijo in obnovi uitavo. Švedska kraljeva dvojica v Parizu. PARIZ 24. Švedski kralj je danes pred-poludne obiskal bivšega predsednika republike Lonbeta. Nato je švedska kraljeva dvojica vsprejela tukajšnjo švedsko kolonijo. Minister za unanje stvari Pichon je priredil na čast kralju in kraljica obed, na katerem bo bili predsednik Fallieres in ministri. Iz Maroka. CASABLANKA 24. Abdul Azis je danes zjutraj v spremstvu francoskega konzula od potoval v Tanger. Vrtinec. NEW JORK 24. Brzojavka iz Litttle-rocka poroča, da sta včeraj dva vrtinca hudo poškodovala več mest v severOzapadnem Ar-kansasu. — 30 oseb je mrtvih, mnogo pa ranjenih. Nemški državni zbor. BEROLIN 24. Zbornica je razpravljala interpelacijo o rudniški nesreči v Hammu. Državni tajnik pl. Bethmann-Hollweg je izjavil, da takoj odgovori na interpelacijo. Nemiri na Kitajskem. NEW-J0RK 24. Glasom nekega poročila iz Pekingu, ie prišlo v Nankingu do pouličnih bojev. Del tamošnjih inozemcev je zbežal na neko angleško topaičarko. V Nan-kiug je priplula tudi neka nemška topničarka. Berolin 24. „Reichsanzeiger41 porof-a, da je avstroogrskemu polkovniku baronu ' Scboaberger, poveljniku huzarsk^ga polka Viljem II. podeljen red rudečega orla II. ; razreda. Lahcre 24. Policijski uradniki domo-I rodci so umorili okrajnega policijskega načel-| nika. — Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 24. Zakon proti ponarejanju vina je bil vsprejtt v tretjem čitanju, nato je zbornica nadaljevala generalno debato o proračunu. Posl. Kuszka (stranka neodvisnosti) je 1 govoril proračunu v prilog. — Del. Avgust Harambašić se je pritoževal, da se na Hrvatskem krši nagodba. — Posl. Jurij Nagy (neodvisna levica) je proračun odklonil. Rekel je, da narašča nezadovoljnost v deželi, omenil stvari o jubilejnem križcu, pri čemer ga je i predsednik ob živahni pohvali zbornice opo-minjal. naj ne vleče v debato oBebe vladarjeve. Govornik je izjavil, da je postopanje ministerskega predsednika protuustavno. Ko-1 nečuo je govornik kritikoval predlogo o vo-1 lilni reformi. Predsednik je zatem prekiaii sejo za pet minut. Ko je bila Beja zopet otvorjena, je predsednik poročal, da 90 posl. Hoitsy in tovariši vnovič uložili predlog, podpisan od 150 poslancev, naj se o proračunski debati razpravlja nujnim potom. Predsednik je kon-statiral, da je predlog podpisalo nad 150 poslancev. Po poslovniku se bo o predlogu glasovalo v začetku prihodnje seje. Govoril je potem še del. Peter M a g d i ć proti proračunu, nakar je bila razprava odgodjena na jutri in seja zaključena. nnrnnOT NH DRI ff llMl ' a^stroogrske monarhije v orijentu ter prične iIUmUUIVI IlH DHLlYMnU. k pogajanja za sporazum v okvirju, začr-BOSNA. j tanem od Turčije. Radikalni Čehi proti aneksiji. Iz Prape poročajo, da so češki radikalni poslanci skltnili, da bodo glasovali v parlamentu proti aneksiji Bosne in Hercegovine in stopijo v opozicijo proti Bienerthovem kabinetu. SRBIJA. PODLISTEK. Prva ljubezen. Povest Ivana 5jergjejeviem zmedeno. — Poslušajte, je odvrnila — vi me še ne poznate; jaz sem zelo čudna, hočem, da bi mi vselej govorili resnico. Vam je, slišala sem, šestnajst let, a meni edenindvajset let! V idite, jaz sem mnogo starejša od vas, radi tega mi morate govoriti vedno resnico ... in vbogati me. je dostavila. — Poglejte me; zakaj me ne pogledate V Zmešal sem se še bolj ; vendar sem pogledal kvišku proti nji. Nasmehnila se je, ali ne s prejšnjim, ampak z drugim, dobrohotnim smehljanjem. — Poglejte me, je spregovorila prijazno s tišim glasom, meni to ni neprijetno. Vaš obraz mi ugaja : slutim, da postaneva prijatelja. A jaz vam-li ugajam ? je dostavila šegavo. — Knežnja ... sem hotel začeti... — V prvo, nazivajte me Zjinajido Aljeks.indrovno, a v drugo — kako navado imajo pač otroci (popravila se je) mladi ljudje — da ne govorijo naravnost ! tega, kar čutijo. To se dobro pristoja 'odraslim. Zares, vam-li ugajam? \ (Dalje.) Stran II »EDLtfOST« štv. 326 V '^rstu, dne 25. novembra 1908 popolnoma samostojnih ozemelj, ki sta obdani. vsega svojega postopanja nasproti nam. Tu samo na zunaj s skupno carinsko mejo. Po novi nagodbi 1907 ne obstoji med obema polovicami nobena carinska in trgovinska zveza, ampak uravnale sta si svoje gospodarsko razmerje po navadni trgo-inski pogodbi, kakor dvoje popolnoma neodvisnih in tujih držav, recimo: Turčija in Anglija, Francija in Kurija itd. Ta pogodba je sklonjena in velja do 31. decembra leta 1917. Sestavljena je tako, da ne obsega nobene točke, ki bi mogla Ogrski ot-žkočiti ali celo preprečiti, da se proglasi popolnoma samostojnim carinskim ozemljem. Z drugimi be secUmi: leta 1917 zapre lahko Ogrska svojo me.;o proti Avstriji z ravno tako carimko ineio, kakor obstoji danes n, pr. med Av-tlrijo in Italijo. Do dane-s pa je položaj še vedno tak da je Ogrska navezana na avstrijske izdelke. Ka^ti le ie Avstrije jih dobiva za tako nizko ceno; iz enostavnega razloga, ker ni treba plačati za nje nobene carin?. Avstrija kakor i.-dustrijska dižava preplavlja agrarno Ogrsko s svojimi produkti. Le teh je importirala Ogrska v minulem letu za celih 900 milijonov kron. Ta \olika denarna svota je romala iz ogrskih že:.-;v v avstrijske. V zadnjih desetletjih je šlo tako mnogo milijard preko meje. Prezreti ne smemo pri tem, da ima tudi Odrska mnogo b aga, ki je r.k portira, pa to je !e agrarnega značaja aii v obliki surovin. Og-c': < izvaža v Avstrijo ogromno žita, moke in živine. V Rusijo ia na Balkan tega ne more storiti: slednje dežele imajo same teh k odveč. Nien naravni k doma ss morajo z nami pogoditi, potem bo tudi korporacija na Dunaju naravna posledica: Polom za vse opravičene postulate Italijanov, ka- Pred seboj terim privoščamo vse dobro, kakor sami sebi ! Dotlej pa mora biti naša fronta obrnjeDa proti Nemcem in — Italijanom. Dnevne vesti. DUNAJ 24. Rektor tehniške visoke šole je dal nabiti razglas, da ostane tehnika v znamenje žalosti radi včerajšnjih dogodkov na dunajskem vseučilišču za sedaj zaprta. DUNAJ 24. V nekem komunikeju protestirajo italijanski poslanci proti opisovanju včerajšnjih žalostnih dogodkov in izjavljajo, da se no more pred zaključkom kazenskega postopanja izreči sodbe, da bi bili eami italijanski dijaki streljali in ne bi bili storili tega v najskrajnejem silebranu. Poslanci zahtevajo, da se proti napadalcem postopa z vso strogostjo. DUNAJ 24. Uradni opis včerajsajih dogodkov na vseučilišču se glasi : Dne 23. novembra 1908 ob 9. uri predpoludne je prišlo v vseuč'liščno avlo ter se poleg rektorskih stopnic razvrstilo okrog 180 do 200 italijanskih dijakov, ki so v zadnjem času ponovno dajali svoji nevolji duška v pouličnih demon-: strecijsb, ker se niso izpolnile njih zahteva glede ustanovitve italijanskega vseučilišča. Kmalu potem so se zbrali v avli tudi nernško-nacijonaini dijaki. Okolu 10. ure so italijanski dijaki pričeli vsklikati : Ziveio ita ijacsko j vseučilišče ! in so zapeli italijansko Limno. ^Ntmško-nacijonalai dijaki so na te demon-stcriti: sadnje dežole imajo same teh jstrac;je odgovorili s fej-klic in so zapeli „D;e produktov odveč. Njen naravni * u • Wacht am Rhein". Vsled silne ogorčenosti pecje tore] sosednja Avstrija. eui in drugi strani je prišlo kontčno do Primero uvoza in izvoza kake dežele j hudega pretepli, imenujemo trgovinsko bilanco. Do- Med pretepom se je proti navaljujočim kier eksportira kr.kn dežela več nego iznsŠa! nemško-nacijcnalcem streljalo z revolverji, njen import, toliko Časa prihtja v dež* loveč] Policijski uradniki, ki so bili v službi derana, nego ga gro iz nje in potem pra-jpred vseučiliščem, niso vedeli, kaj se prav sin.^, da ie njena trgovinska bilanca aktivna, j Žaprav godi v avli. V začetku ni bilo Tako je bilo z Ogtsko leta 1905. Izvoz je |kega povoda, da prestopijo vseučiliščoi prag, presegal uvo?. Ali s tem letom je postala ker spada vzdrževanje reda na akademičnih Ogrska bilanca pasivna. j tleh v prvi vrsti akademičai oblasti. To je dalo ogrskim krogom dvakrat mi-! Ko so pa policijski organi pred vseuči-K prepričanju, da je dežeia, ki je gc-jliščem začuli strele, so takoj z golimi sabljami tudi p o 1 i - {hiteli proti vratom,, da bi prišli v vaeučelišče. BiltT spedarki odvisna od druge, lično odvisna od nje torej še važen in zgolj , seje pridružil j Vendar se niso mogli preriti skozi gnječo di- j t u d i gospodarski moment.'Ijakov, ki so drli iz vseučelišča, posebno ker i d a t, v socijalno - demokratični stranki. na mizi imamo socijalistično glasilo „II Lavoratore", ki prinaša poročilo o usodnem strankinem shodu predvčerajšnjim zvečer, ki je prinesel tiste gravi comuaicazione. Zajemamo torej iz prvega in čistega vira. Na obrazu vseh je bilo — tako pravi „Lavoratore" — čitati skrb radi tega, kar so imeli slišati in kar ni bilo nikaka tajna več. Prvi je dobil besedo drž. posl. Pittoni, ki je izjavil uvodoma, da treba govoriti čisto resnico o položaju, v katerem se nahaja stranka. O vzrokih ni hotel govoriti (ali tudi ti niso več tajna. Op. ur. „Edinosti"). Najhuje sporočilo je, da tekom meseca decembra se bo moralo izdavanje „L avoratora" ustaviti. Sredstev jo zmanjkalo in zadnji apel ni naletel na pričakovani entuzijazem. Sedaj se niti ne gre več samo za financijelno vprašanje, marreč tudi za raz:JU3t uredništva. Sodrugi, ki so doslej nosili vso odgovornost, fiiancijelno ia moralno, na morejo prevzeti nove odgovornosti. Oni čutijo, da ne bi mogli nositi težo momenta, ko je vsa stranka v razsula, vsled česar je nemožna vsaka akcija večega pomena. Politična stranka, ki prestaja že osemnajst mesecev notranje boje. je v popolni desorga-i nizaciji. Mnogi sodrugi so izgubili zaupanje, ' mnogi so se udaii apatiji in brezbrižnosti, nekateri B3 razgrevajo dalje v osebnih borbah. Proletarijat, ki mu je bila socijalno - demokratična strenk i predstraža, se vidi zapuščenega in je i~gubil zaupanje. Ia vso to par mesecev pred dogodkom velike važnosti, ka-koršeu bodo prihodnje volitve v Trstu, na katerih bo prvikrat sodeloval delavski sloj. Kdo bi mogel prevzeti odgovornost, pasivno gledajoč nevarnost, da bi so stranka v očigled velitvam nahajala v takem stanju?! Sline!! je zakiical govorsik. Zato izjavlja odkrito, da so ponesrečili Ysi poskusi, da bi ss reš i nika-!"afc ispostavili v stranki normalni odnošaji. Zato je nemožno dalje delovati. Pvtem je Pittoni prijavil, da je o dstopil od vodstva lista in iz-stopil iz eksekutivne stranke, Poleg tega smatra za svojo dolžnost, d s stavi stranki na razpolaganje svoj državnozborski man-a katerim more stranka vsaki hip raz- Hoji na Dunaju italijanskega .so bi'a srednja vrata zaprta in odprta le i polagati, dočim je njegova definitivna odločitev radi vprasauja !dvoja stranska vrata. AUa je bila v nekoliko I odvisna od vjpeha, ki ga bo imel poskus, ki vseučilišča. i trenotkih izprazujena in sedaj je morala straža j ga hoče nasvetevati. p , ,, r. - , .. skrbeti, da prepreči nadalini pretep na rampi j Na to je govornik predlagal resolucijo, «vJ nn £ *i-Ud FUQa]U- Se 36 }"I® ulici in da brani pred napadi nasprot- naj se izvoli komisija 15 členov, ki se jej notarski boj ob vprašanju: kdo ie lDikov one itaiiian,ke dij£kej ki s0 jih označali pomeri vodstvo stranke in ki naj s povspeSe- i kakor udeležitelje izgredov. i ™no energijo napravi red v stranki m uredi V resnici je policija preprečila na ulici I nje pclitično-volilno organizacijo. Pridobi naj i vsak izgred in ni bil izven vseučilišča tepen i stranki zopet zaupanje, jasnost in disciplino, noben italijanski dijak. Policija je italijanske dijake, ovadli, da so v avli rabili orožje, ulici tepen ki so jih takoj izro- bilo ranjenih več kriv, oziroma : ko je začel ?! Na nemški in na italijanski strani se vali krivda na nasprotno stran. V ta prepir se nočemo spuščati. Spregovoriti pa moramo odkrito in odločno besedo, kakor smo že morali ob danih sličn h prilikah, „^ccoluj' brzojavljajo namreč j ^^ompetentaf oUm£ z Dunaja, da pripravljajo češki dijaki listo j ?ri tc v a,H je prič-očividcev Italijanom v P r i i O g d|jakov> Dosljei se je doznalo za 33 ranjen-in tudi drugi slovanski dijaki M ^ g0 bili zadeti od strelov: Eugt-, d8i80 Popravljeni isto s t o-jDio Fonda stud t6(jhn Qa ,e?i ^ ^^j 1 1 * z, , tt • 'Maurizio Mandel stud. med. na levi roki, Mi umejemo Cehe. Umejemo njihovo ;Emilio M l tuđ yl> Lft desnem 8 ogorčenj proti Nemcem ker vemo, kako p, Forster, slušatelj" visoke Sole za poljedel-brutamo, kako divje, se ti poslednji bore Bt a leve roke, Herman Ziegler, prou njim Ali v imenu slovanske vzajemnosti, glofi;tey ^a veter, visoki šoli na levi roki, v imenu našega skupnega interesa moramo j^ ^ ^ ^ y 8 dnjem teleau. danes C.be m vse Slovane glasno nuJ"0 Zadnja poškodba je lahka, drugih se nejvažneje momen svLriti, naj se v borbi za llalisansko vseuči-j J K • g dolo5iti BtCninie Sodrug F lisce nikakor ne ek0ponirajo. ;more še d^č,tl 8^Pinle- i - ... Vedo naj, da ta naš poziv izhaja iz i t Skupno je bilo aretiranih 27 dijakov, od povsem jednakih iazlogov, radi katerih so\\eh se l2h 07sdl .c' kr/ drz,avflef^ PraT" oni ogorčeni na Nemce. Kar so njim Nemci, dnlštvu ter ob ene? izroCl c/ ^. deželnemu j sodišču za kazensse stran radi očitnega suma, da so zakrivili zločin težke telesne poškodbe, in ti so: Renato Derdich, stud. tecli., rojen 1. 1886 v Trstu* Marino Coovich, 6tud. iphil. rojeo I. 1882 v Spljetu, Atiiiio Sabbaz, in brutalno odrekajo. Dispozicije med Italijani nasproti Jugoslovanom po povsem jeduake dispozicijam med Nemci proti Cehom ! Da je temu ies iako, je dokazal predsinočnji večer. V isti hip, ko so se slovanski dijaki ra Dunaju — giasom „Piecolovega" p'en en i tosti mšljenja da bo mogel vsaki sodrug sodelovati za skupno stvar, na da bi osebna vprašanja pa-ralizovala in ovirala delovanje stranke. Komisija naj pripravi vse. da se bo mogel v mesecu februarju vršiti deželni shod. Na to je predlagal pet&ajstorico, ki naj bo sestavljala vodstvo stranke. Posl. Pittoni ie šs izjavil, da v slučaju, da bi posamični sodrugi ottževali in ovirali to težko delo, bi se tako postopanje morala smatrati kakor napoved vojne stranki. O teh izjavah Pittouija se je vnela daljša debata, ki so se je udeležili razui govorniki. Iz te debata je posneti nastopu) momente : a i n je izjavil, da vspričo sedanjih razmer odlaga mandat v političnem odboru. Sodrug Stenico je izjavil, da ne more pritrditi vsej listi. Ne zaupa tem osebam, ker j;h ne smatra sposobnimi za vodstvo stvaci stranke. Sodrug O r n je m^nil, da bo imel na-svetovani poskus nasproten vspeb. Najboljše Nepolitično je bilo, da se k starim nesoglasjem a deželni shod naj se vrši še v tisto so nam Italijani. K;er imajo ti moč v rokah, ne postopajo se Slovani nič bolje, nego Nemci s Čehi. Iste krivice, ista nasilja, ki jih morajo trpeti Slovani na severu od nemške strani, iih trpijo " / XJ7°lu'pai-"v m! zdravilo bi bil čas. Nepi Slovani na jugu od italijanske strani ! Predno j8!^'11 }SSl •v Mau"z" je skli^l ta shod, ki je se kateri Slovan kakor si bodi eksoonira Jf> Mfdfel» JT« L^Jprinesel še novib/Uverjeo je, da S3 bo imelo italijanski vseučiliščni postulat, naj pomisli, j toru, Anton Roso(1ua, ^telj vi.oke šole za, P odstotkov dobički in 75 odstotkov da se moramo mi boriti še-le za ljudske ^ pol^delstvo rojen I 1884 v Ko nu v Dal- ^ L ; bjl . ozd:aviti bolezen. in da so Italijani tisti, ki nam jih brezsrčno i J^J* J°|zfto predlaga, naj se ne vsprejme demisija političnega odbora. Izvoli naj se komisija za pomirjenje, tem letu. Sodrug Condorichi krogih se go.ori, da! polno zaupanje Pittonija je minister&ki predsednik dr. Wekerle poročal; odboru, poročila — v svoji; cesarju tudi o položaju na Hrvatskem, ču^ej Sodr. C e r n i u t z je izjavil, da je politični , _ in v svojem idejalizmu j Bej da ie predložil, da so sklene z d.rom j odbor deloval vestno, ali imel je podedovani zaoea zavzemati za Italiaie, lo se italijanski! p r a n k o m kompromis in da se, ker; greh, daje bil eksponent boja, ki jo napravli demonstranti v Irstu zbirali pred našo bomo Frank podpira Raucha, Frauk ;vcem! led okolo njega abasso i° š^ ^ in ktičali: ^ora,jpCmore pri .olitvah, da pridejo rv^t i -<1 ' Tl ... . in da potem ta stranka prevzame Dokler bo Itahjam taki, da celo v mo- Susnandrani občinski uradniki mentu, ko jim nemške pesti razbi.aio glave ^uspend.rani ODCinsm uraoniKi. ne morejo brzditi svojega sovraštva do — Reškemu „Novemu Lr3tu" poročajo, da Siov&nov, dotlej je vsako zavzeman;e za Ita- bil° v nekaterih krajih v Slavoniji su>pen- liiane od Blovanske strani _ čujte mlada' d^rac0 uradnikov, ker niso gla- gespoda! — naravnest izdajstvo na uhrinom !»ovali za kandidate ustarne, oziroma Čiste poljedelstvo, rojen 1. 1884 v Koinu v maciji. Priče obdolžujejo prve tri, da streljali z revolverji. Zadnjega sumničijo, je pri pretepu rabil železno palico. Hrvatska. V budimpeštanskih je in izrekel po-političaem do večine vlado. izdajstvo na ubogem Starčevićeve stranke. Rusija. slovanskem trpinu na jugu monarhije. Nismo morda principeljni nasprotniki 6porazumljenju z Italijaoi. Narobe : mi si želimo tacega sporazumljenja, ker predobro i Iz Petrograda poročajo : vemo m vidimo, >*aj nam obojnim grozi od'sije državne dume za deželno severa doli. Mi smo že opetovano s toplo stopnik vojne mornarice besedo pozivali Italijane na sporazumljenje. oklopnjače ne bodo stale ain _ T. „ i::__1 .... ... . Na seji brambo k o mile zs- Državni poslanec Oliva je rekel, ds bo sledil izgledu Pittonija. Je skupin delavcev, ki so site osebnih bojev. Tem treba narediti konec. Sodrug Borri je želel manje ambicij in več odkritosrčnosti v stranki. (Splošen buren anlavz). Pittoni je vstrajal pri svojih predlogih. Volitve delegatov z* kongres naj se ne nadaljujejo, kaj?i ravno priprave za kongrea go pokazale vsj globoko desorganizscijo in nezaupanje v stranki. Tudi on veruje v bla- fata- godejen vpliv čaas, toda „ml ne moremo ^ ___r______________ priznal, da nove j iist:čno čakati, da nas on reši*. Italijane na sporazumljenje. oklopnjače ne bodo stale po 21, marveč poj Predlogi Pittonijevi so bili vsprejeti z Ali vse zastonj. Italijani ostajajo — Italijani 30 milijonov rubijev, ker se ladije oborože z i veliko večino. V zaključek so zapeli sccijah-vzlic vsem razbitim glavam in žaljeniem po j 12 eolnimi in ne 10 cohiimi topovi. Vrhu j stično himno in so vsklikali: „Živel med-nemških mestih. Zato je za nas eksitenčno i tega so delavci v Rusiji mnogo drsžji, negojnarodoi socijalizem!" vprašanja, da ne nudimo Italijanom nobene v inozemstvu. Gradbeni načrti novih oklopnjafi j * * * pomoči, dokler ne pride do sporazumljenja z | niso še potrjeni. Zastopnik vojne mornarice i To smo posneli po „Lavoratoru*1. Tcrej nami. Pogoje za tako sporazumljenje pa mo-jje obljubil, da se po odobrit?i načrtov ničesar j bo avtentično. Državnemu poslancu Pittoniju rajo ustvariti Italijani s korenito revizijo več ne spremeni. moramo napraviti poklon. Im^onujeta nam odločno3t in iskrenost, s katero je govoril sodrugom — resnico. Kako velik, vzvišen je v primeri s slovenskimi sodrugi, ki so v nedeljo skušali s praznimi baharijami prikrivaš resnico. No, sodrug dr. Turna?! Zdi se, da 3te podobni dvorni gasilnici, ki redno prihaja ni pogorišče, ko je že ali pogašeno, ali pa je vse zgorelo! Prišel je — Mesija! Prejeli smo : Ko sem včeraj čital v „Edinosti" poročilo o „Javnem ljudskem shodu*4, na katerem ie i novi tržaški — Mesija, ali po domačo rečen} dr. Turna razkrival svoje demokratično srce mi je prišel na misel sledeči dogodek : L .-ta 1901 se je vršilo veličastno slavje razvitja zastave našega pevskega društva „Kolo". Na to slavnost so prišli, med drugimi tudi goriški bratje. Kakor skrbni predsednik „Glasbe-naga in psvskega društva" je prišel tudi gosp. .— pardon : sodrug dr. Turna že 8 dni pred slavL05tjo v Trst, da so prepriča, bo-li pro-!stor, kler se ima vršiti sl^vnost — dostojen i njega d.ra Turne in njeg: v;k tedanjih pevcev. 'Sproveli smo tedanjega gospoda Turno na ;vrt, k Sv. Jakobu, kjer se je imc-la vršiti jslavnosr. „Kaj na to grobljo, naj jaz (privedem našo gospodo?!" — 'e .vskliknil ca „skromni" mož, demokrat iu prijatelj revnega delavstva! Spremljevalca sva ?imala težak posel, predno sva današnjeg, i sodrug i pregovorila, da nama je obljubil pri-j vesti goriško gospodo na našo grobi;o" ! [Obljubila sva, da bo vsa „groblja", na dan ;slitvno?.tt pokrita in ve, vrt 1 po vravnai ! Mi Eino se s tedanjim aristokratskim doktorjem le šini li in ko smo povedali drugim o j nastopu d.ra Turne — ni bilo konca smeiiA •in dovtipov ! Na dan alavnosti, ki je bila ena najvećih, kar smo iih priredili tržaški >.o venci — gosp. doktorja poietil tudi pisec teh "r ti in ga ironično vprašal; ,.No, gjsp. doktjr ! Kaj se Vam zli? Sm>-Ii dovolj dekorirali našo „grobljo ? I" Vit in vsa okolica sta biia namreč tako natlačena, da se ni vidolo ni peJi zemlje, a današnji Mesija ja rekel ,.Vi ste hudiči! Mi imamo res inteligenco, a Vi imate za seboj maso!!" In to je bilo edino pametno rečeno ! Iz tth vrstic ja torej razvidno dvoje. Prvo, da je bil dr. Turna pred 7 leti velik aristokra' — kakoršajih nimamo med našimi tržaškimi doktorji, in dru^o, da dr. Turna ne po na Trsta in njegovih razmer! Kedor ne pozau razmer, i:aj 6e prei uči in šele, ko sejener. j naučil — naj sodi! Odlikovanje. — Njega Veličanstvo, krai; Grške, podelil je predstojniku poštnega iu brzojavnoga ravnateljstva za Trst, Primorsko in Kranjsko, c. kr. drornemu s/etniku H o r-mann Pattay komturni križec kraljevega reda Spasitelja in c. kr. poštnemu 3vetu.ku Nikolaju Dudan častniški križtc istega reda. Iz šolske službe. Provizorični glavni ur -telj na učiteljišču v Kopru Fr. Maser a e imenovan definitivnim glavnim učiteljem u;t ženskem učit.-ljišču v Gorici; suplent 11 -ir-žavai gimn>iziji v Kranju Fr. Ver bi c ie p:-, imenovan provizoričnim glavnim učiteljem . učiteljišču v Kopru. Stoletnica rojstva dr. Janeza vit. Bl.i-vveisa je bila 19. t. m. Imenovanje. — S.dni pratikunt E^nis: P e r u č i ć v Trstu je imenovan avakui-tantom. y Generalmajor Eckhardt-Fraicesnoni. Novoimenovaneg'i poveljnika .r>5 pešb:.'g de GM Friderika Eckhardt-Francesconi p!. T e-f«-:nftld, ki je Liv^l še le nekoliko tedno v našem meitu, je danes malo po 1. uri zadela kap, da je bil takoj mrtev. Generalmajor Eckhardt je obedoval v hotelu „Volpfch", in se je po obedu p"dal v kavarno hotela. Sv je na stranišče in kr«r ga dolgo časa ni b lo nazaj, eo trkali na vra|a. Ker pa hhd dobili nobenega odgovora, so s silo odprli vrati in našli biigadirja na tleh mrtvega. Podporno društvo za slovenske visoko-šolce v Pragi razposlalo je svoje letno poro-Ičilo za VII. upravno leto 1907/08. To poro-jčilo je zu nas zanimljivo, ker vidimo iz ist?g^. jkr.ko malo je, ž&hbog, pri nas zanima-ja naš akademičai nara'čaj. Dočim ol leti ilo ;ieta ruste število slovenskih akademikov, ki jšludirajo na praških visokih šolab, zman.au-ijejo se prispevki za to potrebno podporno društvu in vsled tega tudi podpore re.n m !dijakom. Odbor se pritožuje da jo raorato društvo v pro&lem letu izhajati ob prihr*nkilj iz prejšujih h t; iz statističnega pegleda p^ posnemamo, da je druStvo potrošilo za podpore leta 1905106 Kr. 2938.—, leta 190H.J7. Kr. 3339*16 iu v prošlem letu pa le Kr. 2810'14. Kako malo je zanimanja tukaj pri na* v Trstu za to društro in to vkljub dejstvu, da je procejšnje število slovenskih dijakjv :z Trsta in sp'.oh s Primorskega vpisanih n. praških visokih šoluh, dokazuje najbolj ime: i;-; udov, v katerem nahaja mej ustanovniki lo eden Tržačin, mej podporniki pa razun rTržaške posojilnica in hranilnice" la 3. Res je sicer, da uo Tržačani preoblož-ni z naro inimi da^ki, vendar se mej premožnejšimi sio;i gotovo nahaja ša precej veliko narodnjakov, ki lahko plačajo v tako plemenito svrho udnino 6 K na leto. Ako hočemo 3vo;emu narodu zasigur&ti boijšo bodočnost, morama skrbeti, da bi pridobimo tudi dovoljno število akademičuo izobraženih ljudij, Oibor apelira v svojem poro- V Trstu, đn;r 25. novembra 1908 * EDINOST c 8tv. 32G Stran I I 5ilu na slovensko javnost, naj v prihodnjem letu podpira društvo v večji meri. Temu pozivu pridružujemo se tudi mi. Volitev predstojnistva delavske zavarovalnice proti nezgodam za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. — Predstojništvo te zavarovalnice je še zmiraj v pretežno italijanskih rokah. Kriva temu je, poleg neprimernih pravil, naša slovanska neorganizovanost. Volitev se vrši vsako drugo leto ; vsaki-krat volijo tri od šestih kategorij, v katere so razdeljeni zavarovani obrati. — Viiaka kategorija voli po jednega zastopnika podjetnikov in jednega zastopnika delavcev, ter obema po jednega namestaiks. Letoa volijo te-le kategoriji: 1. železnice, podjetništva za prevažanje in skladišč blsga, natovorišča ; 2. rudarstvo in plavžarstvo, ko-vinarstvo, stroji, orodje itd.; 6. papir, usnje, lesne snovi in rezljaoje, kmetijski in gozdarski obrati, mlini. Volitev bo dne l(i. decembra t. 1. Za. to volitev se je izmej tržsšaih Slovanov sestavil poseben akciiski odbor, kateremu načelujo g. dr. Edvard S 1 a v i k, advokat v Trstu. GlaaOvnice so vše razposlano vsem podjetnikom (delodajalcem) njih in za delavce. Kdor še ni prejel glasovnic, naj se fekoj Oglasi na naslov g. dr. Edvarda Sle.vika. Kdor je prejel glasovnice, naj jih pravilno podpiše, oziroma d.* pravilno podpirati od Je'avce?: delavska glasovnica mora nositi podpis poverjenika delavcev in podpis samega podjetnika. Glasovnice, pravilno podpisane, je poslati takoj na naslov g. dr. Edvarda Slavika, advokata v Trstu, ulica Galatti 18. Nova kavarna „Minerva", ki jo je oJpri poznani naš rodoljub Kran c v ul. Acih izvrstnih in discipliniranih telovadcev, ki bi pač vsakemu Sokokkemu društvu delali čait in mu bili v ponos. In s tem vrši Sokol 3vojo glavno dolžnost in n&iogo, s tem ni.ni vzgaja nevstrašeno in značajno mladioo, kakoršne neobhodno potrebuje naša de mo vina. Sa-li naš rSokjl" povspe do one višine, ki mu v našem mestu pristoja, to ja seveda op isno od rodoljubna našega občinstva. Ako ' j imel „Sokol" dovoij piačuiočih uiov, do-v oodpirateijev, ako bodo naši r doljubi uaieli sokolsko idejo, bo vspeval in se raz-cvitai; ako se — naj si odgovor vstvari vsak sam. — Maogo, oziroma večina je onib, ki ee iicor — ako vidijo nd ulici rudtču sokolsko i-rajco — prav neznansko „na dušujejo"; da bi pa „Sokola" podp:rali, o te«a ne! Tako •.navdušenje1* je zelo podobno onemu: o ka terem je pred kratkim predavai pisatelj Cankar. Za tako hipno „navdušenje" Sokol ^rav hvaležno izreka svoj: „Bog poplačaj A Vi cenjeni navzoči, vaša velika vde-I *žna na nocojšnjem večeru priča, da umejete ir.;rgn, ki je poverjena „Sokolu" ; zato pa V .m prisrčna hvala! — H.ala vam najbližji naši Hrvatje za lepo udeležbo na nocojšnjem v-čeru in drugih naših prireditvah. Dovoljujem pa si Vas s tega mesta naprositi, da zsnesete z živo besedo mej mnoge sorojake s^oje, živeče v našem mestu, sokolsko idejo m iim poveste, da eksistira tu telovadno društvo ..Sok .i", ki jih bratski pričakuje vsprejmo v sv^jo s:jdo. Pšisrčna hvala Vam. hrabri sinovi Libuš?, Vam bratje Čehi, Vam diki Slovanstva in začetnikom sokolske ideje! — Vas videvamo na vseh sokolskih prireditvah v lepem številu, „ato ker umejete veliki pomen Sokola. Daleč ste sicer cd avoje rodne češke zemlje, ali bodita prepričani, da ste mej nami bratje, da Vas jjubimo, kakor pač brat Sokol brata Sokola ljubiti more. Slednjič prisrčaa hvala Vam, predragi mi rojaki za prijazni poset in upam, da tudi v bodoče, ko Vas bo Sokol zval na svoje prireditve, na boste odrekali Bvoje vdeležbe, spomnivši ae pesnika Gregorčiča, ki pravi: Kar storil si za-ae, to stabo izgine, Kar storiš za narod, ostane vselej: Donesi le kamen za zgradbo očine, A raatla naprej na podlagi bo tej ! Pomagal si stem ji k višavi k lepoti, In del tvoj ostane v *>oslopja celoti. V slobodi, jednakosti in bratstvu zbirajmo se prijateljski pod sokolsko zastavo ! Sokol naj bo za vseh in v»i bodimo za Sokola in potem izginijo iz našik vrst črne pege naše kronika — renegati — in sorodnejš: bodo sinovi in hčere našega caroda. V to ime Vas še enkrat pr j srčno pozdravljam iu kličem sokolski ___ „Na zdnr !" Tržaška mafa kronika. Demonstracije radi dunajskih dogodkov. Včeraj so se vršile demonstracije v večjem stilu; vdehžUo se je istih okolo tisoč Ijudji. Vzklikali so na laško univerzo*, Trstu, peli Garibaldiicvo himao itd. Na trgu S. Francesco so redarji vstavili dimoastrante. Nastala je mala zmešnjava, tako da so hoteli že redaiji. ki so bih napadeni, potegniti orožje. Aretirano je bilo kakih deset ljudi, med njimi tudi reporter „Picc la". Kričelo se je zopet tupataa „fora i ščavi". L a tako nap raj! Večen samomorilni kandidat. Edvard Cola, nezaposlen, etar 32 let, je star znanec kronistov radi njegovih neštevilnih poskusov samomora. Včaiaj je z^pet izpil neko zmes razn.h kislin. Dr. Monti gs je dal spremiti v bolnišnico. Norec ušel iz norišnice. V opazovalnico i občinske norišnice ie bil predvčerajšnjem j sprejet nek Ivau M., star 48 let, iz Boršta, t^m stanujoč, ki ga je zoprog* spremila v tukajšnjo opazovalnico, ker je bil nevaren in hodil po vasi oborožen z nožen ter grozil i vsem. Zvečer pa je v trenotku. ko je b i neo- i pažen, ušel iz norišnice in šel peš nazaj v svojo vas. Soproga je kar okumenela od utrahu in dala poklicati Treveza, ki je prišel I s tremu strežniki po umobolnika. Ta pa ee je zabarikadiral v svoji sobi sobi, nakopičil pohišt.-a pred dormu in ni hotel ven. Slednjič pa sa je vendar posrečilo g. Trevesu pomiriti ubožca in ga je mirno zvezanega pripeljal nazaj v opazovalnico. Gluhonema, ki ... . kriči! „Piccolo" in „Lavoratore" sta včei-aj ob enem z nami poročala o onem čevljarju satiru Franu Basoi, ki je hotel posiliti nesrečno gluhonemko, Jo-sipino Maric, staro 35 let. Poredala pa sta ob enem, da se je žftev rešila ognusnega objema le s tem, da je pričela kričati; „Piccolo" pravi naravnost „tuliti". Gluhonemi, ki kričijo in tulijo ! Na, pa sc čuditi čudežem ? Razžalil državnega funkcljonarja na obravnavi. Elektrotehnik Ivan Fusar, star 18 iet, iz Trsti, jo bil pred včeraj sojem aretiran med obravnavo pred okrajnim sodiščem, ker je državno-p:-avaega funkcijonarja razžalil z epitetom „Gania" (druhal). Sprejeli so ga na zapisn li in potem ispustiii na svobodo. Smešnica. Odprto. A. Ti greš sedaj v hilo naše7a župana, katera izmed njegovih deklet se ti najbolje dopada ? B. Dokla. Koledar ia vreme. Danei: Katarina muč. Jutri : Konrad škof. , Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 10 Cels. Vreme včeraj : lipo. Vremenska napo.ed za Primorsko; večiuoma jasno; semiertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura hladna. Porotno sodišče. Radi goljufija Vćeraj se j nadaljevala ob 9. uri dopoludne razprava proti zakonskim Jož^ in Marija I/ancich Porotniki so dobiii sledeča vprašanja glede krivde : za Jože Ivanci-cb-a glavno vprašanje, gUseČo se na goljufi o, eventueino vp-ašanje, ali ja obtoženec dokazal da je talira! radi ^esrečn h slučijev. drugo No^o pograbsio pisarna in prodajalna Uia Ulncenzo Belligsi št. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Aze^lio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantuejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene ledene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STISE LJ in dru*: Čaj tisočeri cvet izvrstno t. Opolo „ Tt „ Istrsko . . „ «■» „ Filijalka (krčma» v ul. G Roaalnl 10 j V prodajalnici jestvin .*. Domenlco Moretti Trst, ul. Giuseppe Gatteri it. 20 vogal ulice Farneto prodaja sa po najzmernejiih cenah sladkor, kava, rlž, zmesi, moke, naravno maslo surovo ln kuhano, vino, pivo In likerji v buteljkah Itd. Speoljallteta praških ln S. DanJ*lsklh gnjatl. Poštne pošiljatve po zmernih oenah. Giraktai dovoz šiajerskin f &jc5 Specijaliteta : Opaske Ce^e Uogovorne. — Hc^tražba od J i U33oa Carn^aniSa št, 35» f. peri ot urar f. ^rite Trst ul. Poste nuoue 9 h Cine-MiJisio-lIall-Mondial «a Edini v Trstu. Ul. delf Istria 6. Hrib sv. Jakoba. Edini v Trstu. PP Žive in govoreče slike. Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutne novosti. - Od sobota 25. do torka 27. novembra: Ženska na Japonskem iz resnice. Medaljon, pretres, žaloigra. IMITATOR fantazija v barvah. Cinemuaic : SLAVOSP&V KAMELI komično. Dirka kopeljiščnikov nedosegljiva komika Tržiška lovama za olja, mazilo za vozove, kemiski proizvodi jj KoUar & Breitner i Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement. Karbolinej, Naftalina „OROSSOL^ itd, itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in star« g plasti na aafaltičnih kartonih, skrilnih ? ploščah in vsakovrstnem lamarinu.*.•.'.•/. Asfaltirani kartoni, isolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karboina. kislina, asfalti in drugi proizvodi is asfalta in katrama, opolzl* olj* mest ia stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagon«, mast-vaselina za koze, mast za orodje, voidilo za Čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽlCU TMonfalcone) pri Trstu. ■■■K tf i-: "-"2L DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatlzmu in protisne je Tekočina GODINA. prireienav Trstu ^^ l€karna »>*lla p" od lekarnarjev: sv. Jakoba is Josipa fffi ^ea' farneto 4 i Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetja ali proti anticipatni podiljatvi zneska 7 K franko podi, in zavoja Stran IV „EDINOST" štev. 326 V Trstu, dne 25. novembra 190S. CARLO GORTA^ Zaloga olja - Trst - V. Santa Caterina 13. Prodaja na veliko in na drobne = TELEFON 865. = e>efituelno vpr*šaDje, a'i obtož^ncc, dau j-poznai pasivnost svojega podjetja, ni ustavil pešiljatev blsga in plačevanja. Pri Mariji Ivtncich se je glasilo glavno vprašanje, ali je bila sporazumnjena z možem pri izvršenih goljufijah. Razprava se je završila ob 4. uri popo-ludne. Jože Ivancich je bil obsojen na 3 me-Eece ječe, njegova žena je bila oproščena. Društvene vesti. Verdelski „Sokol". Jutri 26. t. m. se vrši IV. redna seja verdelskega Sokola. G. odborniki pridite vsi. Predsedništvo. Telovadno društvo „Tržaški Sokol'. Členi „veseličnega odseka" so opozorjeni, da se zagotovo vdeleže današnje seje, ki te vrši ob 8 in pol uri zvečer. Brate pevce se opozarja, da je v četrtek točno ob 7. in pol pevska vaja. — Priti je točno ob določeni uri, Veselični odsek, Nazdar! Novo društvo. C' kr. namestništvo je vzelo naznanje pravila novega društva: »Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda" v Če-povanu (pol. okr. Gorica). Odbor podružnice C. in M. prosi tem potom vse ene člene ki niso še poravnali letos svojo udnino, da to store, ker se letos bliža koncu. Tržaška gledališča: POLITEAMA ROSSETTI. — Nocoj ob 8. se predstavi v tem gledališču z igro rTe-resa Raquin*(, slavno znana umetnica Gia cinta Pezzane. FENICE. — Danes zvečer ob navadni uri se poaovi opereta „A>\ baba". Darovi. Preplačali so na II družabnem večeru „Tržaškega Sokola*' dne 21. t. m. sledeči gg. Josip Gorenje 3 K 80 stofc., Dolenc 1 K 40 st., L Krebelj 1*40, Josip Cink 1 K. Jed-lovvski 1 K, Kalin 60 st., Pmtar 60 st., Dr. Gustav Gregorin 60 st., prof. Matko Mandić *>0 st., Roma 60 st,, antič 60 st. Piano 40 st., Delak 40 st.. Steiner 20 st., Gržina 20 sf. Vsem darovalcem izreka iskreno zahvalo Ve-belični cdsek „Tržaškega Sokola." Za podružnico sv. C in M. pri sv. Jakobu je nabral g. Josip Bizjak v kons. društvu dne 17. t. m. K 6*20 z geslom „Kupujmo pri svojih, podpirajmo svoje!". Srčna hvala! V nabiralniku za družbo se je nabralo v isti gostilni 18 K. Vesti iz Goriške. Iz Tolmina. Dne 12. t. m. je občinsko starešinstvo županije tolminske sklenilo jednoglasno, da se skupno udeleži dne 2. decembra velike maše za jubilejno leto 60 letnega vladama Njega Veličanstva! Za to je občina občinskim uradnim potom nroBila gospoda prelata Krageljna tukajšnjega dekana, za dovoljenje sedežev na cerkvenih klopeh za vse udeležnike starešinstva tolminske občine kakor zastopstva ljudstva. A gospod prelat je na to odgovoril: „Oni že lahko stojijo l" Na to se je gospodu prelatu odgovorilo, da bi dovolil sedeže vsaj na stolicah, katere bi se za iiti dan prineslo v cerkev. j) Toda gospod prelat je ravno tako odgovoril ; „Oni že lahko stojijo I" Ali bi se človek smejal, ali bi se jezil? Pri vseh drugih tlovesnik ust šah so vsi drogi uradniki od goep. prelata vabljeni in »edeži pripravljeni a — starešinstvo nikdar !j Kaj pa ima gospod dekan z starešin-i etvom ? Saj je vendar starešinstvo prvi faktor kakor zastopstvo občinarjev ! Občinar. Občina Crniče na Goriškem je imela dne; ♦S. t. m, starešin tveno sejo, v kateri so starešine bi glasno protestirali zoper nasilje in! kiuto ravnanje z nedolžnimi žrtvami povodom ijubliftnskih demonstracij. Družbi sv. Cirila in Metodija se je nakazala vsbkolttna podpora po 50 K. Za ljub- 1 Ijanske žrtve je bilo odposlanih mestnemu ma- ! gietr&tu v Ljubljano 20 K. Sklf niio ee je tudi napraviti vse občinske napise v slovenskem jeziku in naprositi mestni magistrat ljubljanski, naj bi imenoval tno izmed ulic v Ljubljani „Uiica 20. septembra 1908." " ! Za veterane iz dobe Radeckega vojskeJ \ proslavo 60-Ietnice cesarjevega vladanja razdeli vojaško veteransko društvo za Goriš-- ko-Gradiščansko več podpor potrebnim vojakom, ki so služili pod Radezkvm ne glede na to, ali je kdo člen društva ali ne, Da vodstvo sezna imena takih nekdanjih vojakov naj se vsi, ki žele podpore, prijavijo društve-nemu predsedništvu pod naslovom : Anton Ja-cobi, Gorica, Travnik, št. 17. Da so res služili pod RadetzVym in da so potrebni podpore, to naj si dajo prosilci potrditi na do-tičnem spisu od svojega županstva; drugih prilog ni potreba. x Zasluženo odlikovanje. Knezonadškof goriški se je mudil več dri v Rimu, kjer je bil dvakrat sprejet od papeža. Ob vrnitvi je prinesel šolniku in predsedniku veteranskega društva za Goriško-Gradiščansko Antonu J a c o b i križec „Pro eccle&ia et [Pontifice", s katerim je bv. Oče odlikoval njegove zasluge za pevzdigo nrav-ekega in verskega vedenja t&ko pri mladini kakor med členi društva vojaških doslužencev. G. Jacobi je sicer po rojstvu Italijan, a naB-proti Slovencem pravičen in podpira nj h želje, kjer le možno; mej Slovenci goriške okolice je prav dobro poznan, ker dela pov-sodi izlete s svojo gospo. Sedaj, ko stopi v pokoj, misli kupiti med Slovenci kako posestvo. V nedeljo, 26. t. m. ob 5. uri popoludne bo predaval v dvorani ulica Municipio Št. 2 o cesarjevem živij* nju p posebnim ozirom na več kratoo njegovo potovanje po Goriškem. Vesti s Kranjske. Ljubljanske nemške šole so dvojue vrste Šulferanjskim šolam je bi že Berolin nego Dunaj, mestne šole vzgojujejo pač mladino v avstrijskem duhu, vendar poučuje na dekliških mestnih Šolah več eksaltiranih Nemk učenke slovenske narodnosti. Merodajni krogi naj Bkrbe, da pridejo take „frajlice", kttere mrzi vsaka slovenska beseda, — v Kočevje in ne — v Ljubljano. Svojim k svojim ! Vesti iz Štajerske. Smrten padec v prepad. Trgovec s perutnino Pernat iz Hajdibe pri Ptuju je na Hrvatskem padel z vozom v prepad in obležal mrtev. Na železnici Celje-Velenje preide obrat popolnemu v last državnih železnic. Letos je ie za to določeno v proračunu 375.000 K. Dve veliki sobi uporabo kuhinje ee odda v n&jeno za 22 gld. mesečno. Ulica Fabbri št. 1, po Scaia dei Fabbri na desni. Voda v hi5i. 1889 Odprla se je v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zalog? Hopoljske in bolonjske zmesi s pridejano tvornico domače zmesi :::: vsak dan Sveže. Podpisana se priporoča slav. občinstvu, gotova dt zadovolji vsaki potrebi, udana MELANT MINZI Zaloga ovsa in ilaje Prodaja tudi koruzno perje za postelje M. ud. ZERQUENIK ulica Liliji 4a FaMrina 2 (osel nI- Coroceo). jf Nova prodajalnica ur in dragocenosti Gk BUCHER (ex drug Drag. Vekjeta) COHSO štev. 36 — TBST nasproti prejšnje prodajal. DRAG VEK1ET. Bogati libor zlatanine, srebrnine, dragocenosti In žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlaio in srebro z novimi predmeti. — Sprejema narotbe in popravlja vsakovrstno, srebmino in žepne ure. Cene smerne. MosfcJ v lestftt-raciji išče pridna Slovenka, ka muoia tera govori 3 jezika. NshIo-: Alojzija Birna. ulicu Piccolomini 5f. ti. Nastop takjj 1Š54 Qnhq 8 posteljo «e da v najem v ulici B !ve-OUUd. dere št. 9._13;. ilrimrnn 50 let *tar i3ča v nvrho ženitve udovo UUUVCu ali samico do 50 let nekoliko izobraženo. Re3r.e ponudbe pod „A. L." Skedeni 31»; ___"i 1351) Pilit 0LCt^ eoL Prodajam najfinejše in zajanu-uno pristno vino. od 12 litrov napr brezplačno na dom fza |>>sanierii9 trt* a poskuđnjo v orig. buteljkah 1 '. c *tot. več, brez buteljke]. pristni viški opolo po 68 si. Ctno dalmatinsko „ 66 „ pristno visko belo „ 76 „ istrski teran „ 56 „ Sprejmem poSiljatve |tr/- p p<> povzetjn) v soilib ne manj« od 5-' litrov ter računam [sode posebej] 24 itotiuk manj pri litru. 1'zorci : za vsik posami čen uzorec prosim, da h« po-lje 85 itotin^ v p tnih znamkah. Ob prilikah spomnite moje bogat«-zaloge buteljk z »unitčiui vinom. -.il-kim dfzertnim in medicinalaim, tak"r tudi z likerji in sirupi izvratne taktivonti in po jako zmernih conah. Preprodajalcem popust. E. JURCEV jTrat, Acquedotto at. 9. It Lt Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/o—6°/0, na menjice po 6%, na zastave po 6V«0/o in na »i»orti*acijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. taa najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pusice, £ katerimi se najuspešneje navaja štediti svejo deco. Poštno - hranilnični račun 816-004 ^ PEKARNI in SLAŠClĆARNl ALOJZ GUL Piazza Caserma 4 in Via Caserma 17 sta 11 a novo opremljeni in preskrbljeni z najm<»demejirni stroji. Kr n iz moke J. vrste, svež 4-krat na dan. Nh;-tineje Hla^čice. Velita izbera moke prve vr-re. Likerji in vino prvih tu- in inozemskih tovarn — Moke iz prvih a o. mlinov. - POLJATVt: NA DEŽELO. VELIKA IZB URA FAV Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Poč kaj & Ko&l, Mine smerne Hotel Ha S kan ] Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri Lutao želesnlšK! tir : aorica, drž. kolod., Solkan | Mizarska zadruga v Solkanu Brz.: ZADRUGA - Trst f Telef. št. 1631 interurbaM 1 Žage v Soteski (Bohinj) \ Letna produkcija | —— K 1,000.000 ■ 1 j ZALOGE : SOLKAN, j TRST, via Caserma 4 Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE: REKA Via Pile 2 SPLIT, nauo/oj obali