foitnfna pfačana v gotovfnT
Marmonta
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 174
Maribor, sobota 2. avgusta 1930
»JUTRA«
khtja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam č«k. za v. v Ljubljani it. 11.409 mesečno, prejemali y upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, 13
Oglasi po tarlfu
Oglasa sprejama tudi oglasni oddelek. „Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulica it. 4
&ago5louiteu in slau-nostna otuoriteu
Počitniške kolonije kraljice Marije na Pohorju.
Mt>asi je počitniška kolonija pri Sv. jviartinu na Pohorju že od lanskega ‘eta v funkciji, se je radi stalnega izpolnjevanja slavnostna otvoritev ^ožila na letos. Sedaj, ko je kraljica k«nia sama prevzela protektorat nad D^0rJii°, ki se po njej imenuje, pa je
Sk ^as’ ^a se tuc*' *° Pros^avi s ^otnno otvoritveno slovesnostjo. Ta
v°vesnost bo jutri tekom, dopoldneva
Navzočnosti odličnih gostov, pred-
Ren01 zastopnika kraljice Marije g.
kom ^a Stanisavljeviča, mestnega
jjjj^ndanta v Mariboru, zastopnikov
nlJlfstrstva za narodno zdravje načel-
liji v* oi v a za naiuuuu zuiiivjc imuci-
Am, ^r' Matičiča in vseuč. prof. dr. p®orožiča iz Beograda, podbana dr.
rKfnajerja, načelnika zdravstvene-^ °ddelka banske uprave dr. Dolša-jj*1’ Mariborskega župana dr. Juvana y. Podžupana dr. Lipolda, pomožnega *°fa dr. Tomažiča, šefa higijenskega f^oda v Ljubljani dr. Pirca in mno-K1Mrugih.
n» i 8' do 10- bo sprejemanje gostov koloniji. Malo pred 10. bo domači ni£n'k s’ Sinko blagoslovil celo kolo-jpi?’ °b 10. bo pel na prostoru pred nat uS^im domom slavnostno mašo, bo pa krog pol- 11, ure gospa za h 0va predsednica Društva niin avstven0 zaš^ho mladine kolo-b^.otvorila z nagovorom, zastopnik b0 KOSp' general Stanisavljevič p0 spregovoril v imenu kraljice, tvp. t formalnostih slovesne otvori-^ .bo na verandi Počitniškega do-
RostSo1vavnosten °kec* vse^ P°vablieniK
irilnH- s^avr,ostno otvoritev pohorske fon 3, Tonije se vrše že ves te-ske e naprave. Cesta od Slovcn kt^rice pa čisto v kolonijo bo do Zovl i urejena, da bodo lahko vo-nost i av*oniobili privozili narav-loift X kolonijo. Postavljajo se slavo-~ ob vseh vhodih v kolonijo. Ma-
Komunisti ogrožajo Hankau
ČETE NACIJONALISTIČNE VLADE HITE Z UTRJEVANJEM MILIJONSKEGA MESTA. — ANGLEŠKO BRODOVJE POMAGALO OSVOBODITI ČANGSO.
PEKING, 2. avgusta. Položaj na Kitajskem se je tekom poslednjih dni skrajno poostril. Uspehi komunističnih čet v zadnjih dneh so izzvali ne le v kitajskih temveč tudi v ameriških in angleških krogih bojazen pred komunistično ofenzivo, ki bi lahko dovedla do katastrofe. Ameriška in angleška vlada sta zato odredili večje oddelke brodovja v zaščito evropskih naseljencev in v podporo oficijelne nacionalistične vlade. Posebno ogroženo je po padcu Čangse mesto Hankau, proti kateremu prodirajo komunistične čete z dveh strani. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Hankau šteje nad miljon prebivalcev in je eno najvažnejših trgovskih središč. Nacijonalistične čete utrjujejo s
silno naglico svoje položaje ter se pripravljajo na obrambo mesta. Komunisti so prodrli že do razdalje 30 milj pred mestom. kjer so porušili vse železniške mostove. Tako je Hankau že sedaj več ali manj odrezan od sveta. Evropski naseljenci so se zatekli na angleško križarko Cumberland, ki je prihitela na pomoč.
NANKING, 2. avgusta. Po hudi bitki, ki jo je podpiralo z morja tudi angleško vojno brodovje, se je nacijonalistom posrečilo osvoboditi mesto Čangsa, ki so ga komunisti v nedeljo zavzeli, docela izropali in skoro popolnoma požgali. Mesto je trenutno zopet v rokah nacijonalistov, čijih položaj pa je kljub temu skrajno nezanesljiv.
Z gasilskega kongresa
LJUBLJANA, 2. avgusta. Med prireditvami vseslovanskega gasilskega kongresa se je izvršilo danes razvitje prapora ljubljanskega prostovoljnega gasilskega društva, ki proslavlja svojo 601etnico. Po svečani skupščini je bil pred mestnim domom razvit krasen prapor, ki mu je kumovala dvorna dama ga. Tavčarjeva, Nato so se podale deputacije vsega slovanskega ga silstva na pokopališče k Sv. Križu, kjer je bil odkrit spomenik znanemu poborniku gasilstva Franu Barletu. Odkritju so prisostvovali vsi ljubljanski konzuli ter zastopniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblastev in drugih korporacij. Spomenik je odkril starosta JGZ Josip Turk in ga izročil v varstvo mestni občini, v imenu katere ga je prevzel župan dr. Puc. Danes popoldne se bo vršila generalna vaja za jutrišnji nastop gasilcev, drevi ->a bo na Iliriji velik ognjemet.
mestna občina je v to svrho
   .........................
LiS hvalevredno uvidevnostjo na la 0 nekaJ delavstva, ki vrši de->ieja avv°dstvom g. nadsvetnika Čer * v Sa kolonija bo pozdravila go-vah r??'nem cvetju, zelenju in zasta-SIav„ Oilorsko Hudstvo se bo udeležilo Krvi -.- v .ve'M množici, dobiln0ni	lanskega	leta	sem
fii , Povsem novo lice. Dočim je la-in en 0 T‘am samo še matično poslopje cej0 ^raka, imamo danes tam že ^rakn-0 novih objektov. Prvotna ^ohnrt.iei Preurejena in je dobila ime ^vljpno ^oni(<- Tik poleg nje je po-30 DS. noya velika baraka s 25-Stev coni? ’ “Celjski dom«, iz sred-• °bčine. Upeljan je vodo-’lnalizn^-'ena so bigijenska stranišča
?raJena vUV na.Prava s prhami bo do Eptov i« , kratkem, kopalni bazen je
l? .ie koln«?- ^ni S*°PH v funkcijo. Melj). Ionl3a za dečke (50—60 po-
Najuečji parnik sueta
LONDON, 2. avgusta. Na pobudo angleške vlade bo zgradila angleškt paroplovna družba »Cunard Line« največji in najhitrejši parnik sveta, ki naj pribori Angliji atlantski rekord, ki ga ima sedaj Nemčija. Novi parnik bo imel sto tisoč ton, vozil bo s hitrostjo nad 30 vozlov na uro. Stroji bodo razvijali 200.000 ks, prostora pa bo za 4000 potnikov. Parnik bo veljal šest milijonov funtov in bo dolg nad tisoč čevljev. Če se obnese ta parnik, bodo
zgradili takoj še drugega podobnega. Zavarovalnina za parnik bo znašala 14 milijonov funtov, to je okrog štiri milijarde dinarjev.
Posebni uagoni za sačje
BEOGRAD, 2. avgusta. Na pobudo urada za pospeševanje zunanje trgovine je dalo prometno ministrstvo na razpolago izvoznikom sadja in sočivja posebne železniške vagone. Letos je to število vagonov še omejeno na kakih sto, prihodnje leto pa jih bo na razpolago že krog tisoč.
Državna trg. akademija v Mariboru,
V	I. letnik trgovske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili v tem letu najmanj štiri gimnazijske (realčne) razrede. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo. se vpišejo, če opravijo prej dopolnilni izpit iz slovenščine, nemščine, nar. zgodovine, z zemljepisom in iz matematike v obsegu učnega načrta III. in IV. gimnazijskega razreda. Prošnje za sprejem v I. letnik, oziroma za pripustitev k dopolnilnemu izpitu, opremljene z izpričevalom o završnem izpitu in krstnim listom in kolkovane za Din 5 in 20. se sprejemajo na ravnateljstvu do 30. avgusta t. 1. Podrobnejše informacije daje ravnateljstvo vsak dan ob uradnih urah od 9. do 10. dopoldne. Glede na razne vesti, ki krožijo po mestu o odpovedi šolskih prostorov drž. trg. akademiji v Mariboru, nam javlja ravnateljstvo, da so mu prostori še vnaprej zagotovljeni od za to edino pristojnega mesta mestne občine mariborske.
Nekoliko višje je nova velika baraka »Mariborski dom«, zraven matično poslopje »Počitniški dom« s kuhinjo in verando, kjer otroci jedo. V obeh je krog 50—60 postelj za dekleta. Teren, ki je bil še lani razdrapan. je lepo omejen in Izravnan za igrišče, proti hribu zavarovan s »Čer-nejevlmi šancaml«, na hrib so speljane krasne poti, gori paviljoni, kapelica. visok drog z zastavo itd. V ozadju veliko gospodarsko poslopje s kletmi in shrambami, s hlevi za žjvino (sedaj štiri krave-mlekarice in dva vprežna vola), scncnskiml prostori, drvarnico, stanovanjem za majerja, pralnico, ledenico itd.
Seveda se kolonija še neprestano izpopolnjuje in bodo vsa nujno potrebna dela zahtevala še ogromne žHve.
Krasen je cvetlični vrt, ogromen, dasi še nezadosten, in vzorno urejen zelenjadni vrt. Poprej zapuščeno posestvo se urejuje, in je upati, da bo že prihodnje leto dajalo dovoljno potrebnih živil za kolonijo, vsaj sočivja.
Ogromno je delo, ki ga vrši odbor Hrustva za zdravstveno zaščito mladine, v prvi vrsti gospodarica gospa Balonova, tajnik gosp. Dimnik, zdravnik ^g. dr. Vatovec in tudi vsi drug!, ki žrtvujejo ves svoj pn>|M čas izpopolnitvi te za našo mladino toli potrebne in koristne naprave.
Mladina je gori srečna in zadovoljna, vidiš vesele obraze, čuješ smeh in veseliš se, ko gledaš mladež pri nedolžni igri. Vsak član kolonije se težko poslavlip od tam no enomesečnem bivanju.
Lep sprejem moravskih gasilcev v Mariboru.
Včeraj popoldne je raznih sprejemov vajeni glavni kolodvor zopet oživel. Dve mogočni zastavi na visokih jamborih sta pričali, da bo mati Jugoslavija zopet sprejela v svoje gostoljubno okrilje slovanske brate. Častna četa mariborskih gasilcev je prišla z godbo »Drave« na čelu v strumni povorki na kolodvor. Red-kokedaj se prikaže v Mariboru lep <j\-silski prapor, katerega je na čelu povorke nosil praporščak Tone Benedičič. V častni četi gasilcev so bili zastopniki sosednih društev iz Pobrežja, Studencev, Hoč ter načelnik mariborske gasilske žu-pe Pfeifer. — Pred prihodom vlaka se ie zbralo na peronu mnogobrojno občinstvo. — Čim je prispel vlak z moravskimi gosti, 200 po številu — je zaigrala »Drava« koračnico »Ze Slovacka«, nato pa češko in jugoslovansko himno. Medtem so se vršili oficijelni pozdravi po sledečem redu: V imenu mestnega načelnika je govoril mag. svetnik Rodošek, za klub Čehov Franjo Bureš. za Jugoče-ško ligo svčtnlk Knop in inž. Leben ter lekarnar Prull, ki je vstal iz bolniške postelje, da pozdravi brate Moravane; ?a jugoslov. gas. zvezo je govoril podstaro-sta Jernej Vengušt, poštni nadkontrolor v Celju, za mariborske gasilce j* govoril načelnik Ivan Voller, a odgovarjali so na pozdrave gasilski funkcijonarji iz Moravske Ostrave 1. nam. František Hrib, Al Kotzmann v imenu »Jednote moravske«. Dr. H. Svetlik in Dr. Šviblik Hinek, načelnik mor. zem. jednote Hanički— Med sprejemom so bili gostje pogoščeni s pivom, nakar je moral vlak z zopetno zamudo kreniti proti Ljubljani. Goste spremljali kot mentorji in potokazi podst. Jernej Vengušf, zvezni prisednik Vezat in namestnik Pšeničnik iz Pobrežja, Med burnimi in iskrenimi klici »Zdravo« in »Nazdar« je vlak odpeljal proti beli Ljubljani.
Slovesno odlikovanje policijskih organov.
Davi ob 10. uri se je izvršila ob navzočnosti uradniškega osobja, višjega nadzornika Finžgarja in okrajnega nadzornika Kralja slovesna izročitev zaslužnih kolajn sledečim organom mestne policije: Zlato svetinjo za vestno službo sta prejela okoliška nadzornika I. razreda Ivan Valič in Srečko Saksida, srebrno svetinjo pa so prejeli višji stražniki Polde Silič, Ciril Hren, Makso Hlad in zvani-čnica Ivanka Fistrovec-Fabič. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo k zasluženemu odlikovanju!
Pevci Glasbene Matice se odpeFejo jutri ob % 7. zjutraj z mestnim avtobusom z Glavnega trga k proslavi otvoritve Dečjega doma na Pohorju.
Neznan obešenec — najden.
Včeraj popoldne je neki dijak našel v sadovnjaku veleposestva barona Twickla okoli 60 let starega obešenca. Kljub takojšnji pomoči se ni posrečilo spraviti moža k zavesti. Orožništvo je uvedlo poizvedbe, vendar se ni mogla dognati obe-šenčeva Identiteta. Truplo obešenca so prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča.
Pr| zapeki, motnjah, prebavi, gorečitt v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po Izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« voda izvanredo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
SSras &	MarTKffrslf!	V	F	P
Ob JPerunovi" desetletnici
IZ MALIH POČETKOV DO VELIKEGA RAZMAHA. - ZVESTO NA DELU V ŠPORTNEM RAZVOJU IN KOT NARO DNO-OBRAMBNI FAKTOR. - JUTRIŠNJE SLAVNOSTI.
Med ona naša društva, ki so jih ustanavljali inicijativni narodni borci v svr-ho čim večjega omejevanja pogubnega upliva tujega življa, spada nedvomno tudi kolesarsko društvo »Perun«, ki praznuje jutri desetletnico svojega obstoja. Od svoje zibelke pa do daneš se je »Perun« v čast svojemu staroslovanskemu patronu res bojeval. Težki so bili časi njegovega rojstva, ko se je zbralo sedem inicijativnih mož ter leta 1920. ustanovilo v kolesarski športni panogi lastno družino. Držeč se reka, da iz malega raste veliko, so Perunovi funkcijonarji zavihali rokave in vztrajali skozi vsa leta v marljivosti, tako da šteje ta odlična organizacija danes krasno število 328 članov. Malokatero društvo se more v tem pogledu meriti z jubilantom.
Ce bi hoteli izčrpati bogat klubski arhiv, bi morali napisati obširno spominsko delo. Toda tu se utegnemo pečati le z najzanimivejšimi podatki v kroniki prvega decenija našega Peruna. Kolesarski klub Perun je nastal na pobudo rodoljubnih Slovencev, ki so koj prva leta po osvobojenju spoznali, da se je treba osamosvojiti v narodnem oziru tudi v kolesarskem športu, ki je bil pri nas do tedaj izključna domena Nemcev oziroma še bolj zagrizenih nemškutarjev. Ta osamosvojitev je bila zlasti nujno ipotrebna za obmejni Maribor. Zgodovina je pokazala, da je bil in je Perun kljub svoji glavni svrhi, gojiti kolesarski šport, — obenem važen narodno-obramben faktor, kar je treba ob desetletnici društva izrecno poudariti.
Perun je moral po svojem rojstvu mnogo prestati, da se je uveljavil. Imel se je boriti na vse strani. Ni bilo zlahka dobiti društvenega lokala. Članstvo, v kolikor se ni prepogosto menjavalo, se je zbiralo sedaj tu sedaj tam. Predsodki v klubu in izven njega so rodili številne neprijetnosti. Toda žilava borba in požrtvovalnost ustanoviteljev v moralnem kakor tudi gmotnem pogledu sta premagala vse težkoče. Že ob svoji petletnici je bil Perun tako ustaljen in tudi na zunaj uveljavljen, da si je mogel nabaviti svoj društveni prapor, ki je bil slovesno razvit dne 31. majnika 1925. Že ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da je Perun najmočnejši kolesarski klub v Sloveniji. O klubskih prireditvah-kolesarskih dirkah prva leta žal niso vodili točnih zapisnikov. Pač pa imamo od leta 1926. dalje pregledno knjigo o vseh športnih nastooih Peruna. Zaslugo za to kroniko ima bivši dirkalni vodja Ivan Jurič, ki služi sedaj pri velocipedskem bataljonu naše vojske. Po njem je prevzel to funkcijo Valo Šibenik, ki jo vodi z enako vnemo. Med imeni dirkačev Peruna briljirajo Nabergoj, Frkanec, Justin Gustin-
Sklep šolskega leta na uinarski šoli
V	Četrtek se je končalo na banovinski vinarski in sadjarski Šoli 58. šolsko leto s prav lepo in pomembno slovesnostjo. Zjutraj je bila v stolnici maša z zahvalno pesmijo, ob 9. pa so se zbrali v lepo okrašeni šolski dvorani k zaključni slavnosti zastopniki javnih oblastev, razni kmetijski strokovnjaki, celokupni učiteljski zbor, učenci in njih starši. Kralj, bansko upravo je zastopal načelnik kmetijskega oddelka g. ing. Anton Podgornik. Med drugimi odličnimi osebnostmi so bili tudi navzoči: Urednik »Naših goric« ravnatelj Anton Puklavec, sreska kmetijska referenta ing. Pavic Ferlič in Martin Zupanc, upravitelj trsnice in drevesnice v Pekrah Janko Šumenjak, upravitelj knezoškofijskih posestev nabjanič, treski kmetijski referent v p. Josip Bla-ževič, ravnatelj tuk. sadjarske zadruge Franc Rudi, veleposestnik in dvorni dobavitelj Peter Miovič.
čič, Skrabar, Valo Šibenik, Vesenjak, Štrucl in že v letošnji sezoni devetkrat zmagoviti Štefan Rozman. Pregled kolesarskih dirk poslednjih petih let izkazuje naslednje zanimive podatke: leta 1926. pet dirk; leta 1927. osem dirk in lov na lisico; leta 1928. sedem dirk in dva klu-bova zleta; leta 1929. šestnajst dirk in v letu 1930. do jutrišnje jubilejne medklubske in mednarodne dirke devet dirk.
Še besedo o možeh, ki se jim ima Perun zahvaliti za svoje lepe uspehe tekom preteklih desetih let. Najstarejši funkcijonarji in še danes aktivno delujoči člani so Jože Mislej, Ivan Kvas in Jože Kavčič, ki še vedno vršijo svoje funkcije z isto navdušenostjo in požrtvovalnostjo kakor pred desetimi leti. Drugi zaslužni možje kluba so Jože Rojc, ki je že leta 1920. vodil blagajno, dalje prvi predsednik, sedaj že blagopokojni Snoj, potem Zivic, Sušnik, Ribič, Doležal, Kosič, Stiplovšek, Slavec, Kumerc, Moravec, Pucelj, Hlebš, Jakac, Šega, Grbac, Kenda, Reja itd. Vsi ti in še drugi neimenovani delavci so se vrgli na delo za propagando narodnega kolesarskega športa. Zlasti je treba omeniti mecena Ivana 2i-vica, ki je kljub svoji zaposlenosti podpiral novorojenčka moralno in gmotno. Njegova plemenita pomoč je društvo več ko enkrat rešila opasnih kriz. Čeprav se je kasneje zaradi prevelikih skrbi v svojem podjetju umaknil iz aktivnega živ Ijenja v klubu, je vendar do današnjega dne odličen dobrotnik svojega varovanca. V isto vrsto zaslužnih mož spada dolgoletni agilni predsednik Ivan Kvas, ki je še danes podpredsednik kluba in obenem predsednik pododbora Koturaške-ga saveza Jugoslavije. Vseh deset let je deloval za procvit društva tudi Josip Mislej. Mnogo žrtev je doprinesel eden prvih predsednikov Slavec in takisto neumorni športnik Moravec. Sedanji odbor tvorijo: predsednik Tone Sega, podpredsednika Ivan Kvas in Jože Mislej, tajnik Ivo Pahor, blagajnik Franjo Glušič, odborniki pa Lojze Lisjak, Joža Kavčič, Jelinek, Jaki, Frluga, Bratuž, Vesenjak, Anton Hlebš, gdč. Švarcova, Vidičeva in Pivkova, preglednika računov Justin Gustinčič in Ivan Živic.
Jutri proslavi Perun oficijelno svojo desetletnico, ki bi jo bil imel obhajati pravzaprav že spomladi. Dopoldne se bo vršila velika medklubska in mednarodna dirka na progi Maribor-Brezno in nazaj (60 km) s startom in ciljem na Vodnikovem trgu. Nato bo v Narodnem domu jubilejno zborovanje s podrobnimi poročil’ funkcijonarjev o desetletnem plodo-nosnem delu in uspehih Peruna. Zaključena pa bo jutrišnja slavnost z veliko poletno veselico pri Lobniku v Spodnjem Radvanju.
Po uvodni pesmi je g. ravnatelj Priol pozdravil navzoče goste, ki so zaklicali Njeg. Veličanstvu trikratni Živijo! Nato je poda! poročilo o delovanju zavoda v preteklem šolskem letu, čemur je sledilo izpraševanje učencev. Iz poročila je bilo razvidno, kako vsestransko se je udejstvoval zavod v cilju pospeševanja celokupnega kmetijstva. Iz stavljenih vprašanj ter odgovorov učencev je lahko vsakdo posnel, kako temeljite kmetijsko-šolske izobrazbe so deležni učenci tega odličnega banovinskega zavoda.
Po izpraševanju je povzel besedo zastopnik kralj, banske uprave, načelnik kmetijskega oddelka ing. A. Podgornik ter izrazi! svoje priznanje iti zadovoljstvo nad krasnimi uspehi, doseženimi v vzgoji in naučni izobrazbi kmečke mladine. Vzpodbujal je učence k nadalnjemu izpopolnjevanju v njihovi stroki, nagla-šujoč, da so dolžni veliko hvaležnost zavodu, ki ga pravkar zapuščajo. Zahvalil se je tudi ravnatelju in celokupnemu učiteljskemu zboru za njun trud in požrtvovalnost. Nato je razdelil šolska izpri-
F P w IV h,Ir*
čevala ter izročil darila naslednjim štirim odličnjakom:
Rudi Vilku iz Maribora, Bogatič Karolu iz Frama, Torič Francu iz Frankov-cev pri Ormožu in Jošt Leopoldu iz Tepanjskega vrha pri Konjicah.
Po odpetju himne »Bože pravde« se je zahvalil učenec- Franc Malus profesorskemu zboru. Nato je ravnatelj nagovoril učence, vzpodbujajoč jih, naj ohranijo zvestobo rodni hiši in se nikar ne izneverijo svoji rodni grudi ter šegam in navadam našega kmetstva. Priporočal jim je, da naj ohranijo v vseh odnošajih življenja čut dolžnosti, s čimer bodo pridobili na ugledu in se bodo izkazali vredne absolvente vinarske in sadjarske šole. Naj bodo ponosni in zavedni državljani naše velike in lepe skupne domovine Jugoslavije, priborjene z žrtvami tisočerih njenih najboljših sinov.
' Nadvse lepo uspela slavnost je končala z odpetjem nekaterih narodnih pesmi.
Štirikratni jubilej
Ravnatelj Christofovega učnega zavoda v Ljubljani Christof Josip obhaja s svojo soprogo g. Josipino roj. Veršec jutri kar štiri jubileje na en dan: 40letnico srečnega zakonskega življenja, 67letnico častitljive starosti, 471etnico mature in 271etnico obstoja Christofovega učnega zavoda v Ljubljani. V dobi. od 1890. do 1915 je jubilant služboval po raznih odvetniških in notarskih pisarnah na Kranjskem in neumorno delal na organizatori-čnem polju za pravice odvetniškega in notarskega uradništva. Ustanovil je za Kranjsko Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani, ki ga je ob izstopu iz našega stanu !. 1915 imenova-
lo	za častnega člana. Udejstvoval se je tudi pri celjskem bratskem društvu ter bil tudi tam imenovan za častnega člana. Ko smo leta 1919. ustanovili enako društvo v Mariboru, je stal g. Christof odboru takoj v početku ob strani ter dajal inicijative in nasvete iz svojih bogatih izkustev ter je bodril članstvo k disciplini in oklepanju lastnega strokovnega društva. Jubilant je še danes naš podporni član. Na našem lanskem jubilejnem zborovanju dne 13. X. 1929 je bil g. Christof z velikim navdušenjem imenovan za častnega člana našega društva. Kljub preobilici dela v lastnem stanovskem društvu pa se je g. Christof udejstvoval tudi kot Sokol, pevec, tamburaš itd. ter pridno dopisoval v razne liste. Za svoje zasluge je bil odlikovan s zlato kolajno. Dasi se je šele pred kratkim povrnil iz sana-torjia v Zagrebu, kjer si je popravil svoje slabotno zdravje, se je ob svojih štirih jubilejih spomnil raznih društev in organizacij tudi z denarno podporo. Našemu društvu je poslal g. Christof ob tej priliki za tiskovni fond znesek Din 150, za kar mu izrekamo srčno zahvalo.
Redki možje se vzgojijo v našem stanu. ki bi se zamogli primerjati z njim. Izrekamo prav srčne Čestitke našemu bivšemu tovarišu in njegovi Ijubeznjivi soprogi k redkim jubilejem ter želimo obema, da bi v ljubezni in zdravju dočakala najvišjo mejo človeškega življenja. Ad multos annos! Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru.
Vpis v I. gimn. razred.
Ministrstvo prosvete je izjemoma dovolilo, da se v početku šolskega leta 1930/31 v prvi razred gimnazije lahko vpišejo učenci, ki so dovršili 4. razred ljudske šole in so se rodili v letih 1917
1918.,	1919 ali 1920.
Dvoje pritožb.
Ni res, da bi bil starejši gospod v pon-deljek zaman iskal med razstavljenimi listi na moji prodajalni mizi lista v državnem jeziku. Res je, da prodajam vse večje liste, ki izhajajo v državnem jeziku, da jih imam izložene na svoji prodajalni mizi in jih odlagam na skrito mesto šele dan pozneje, ko prejmem nove izdaje. — Alfons Reyer, podajalec časopisov.
Sokol v Studencih
priredi rta praznik 15. tm. svoj letni društveni javni nastop. Za danes le opozarjamo na to prireditev bližnja sokolska društva kakor tudi drugo sokolstvu naklonjeno občinstvo. Natančen spored objavimo pravočasno.
V M a r i b" o r u, dne 2. Vlit. 1930. _
Mariborski skavti,
volčiči in izvidniki, ki so taborili pri Mozirju v dveh taborih, ter skavtinje, ki so taborile pri Braslovčah, so se sinoči vrnili v Maribor, vsi srečni in zadovoljni s prekrasnimi dnevi bivanja v lepi naravi, mnogi žalostni, ker bi bili radi še ostali. Marsikateremu volčiču se je ob slovesu od prelepega kotička ob Savinji in od predobrega starešine Sivega Volka orosilo oko. Obljubili so si, da pojdejo drugo leto zopet tja in še v večjem številu kot letos. Tudi gospodar, ki je dal prostor W taborenje, in vsi sostdje fo se s solzanti v očeh poslavljali od naše mladine in i° vabili, naj zopet pride!
Na današnjem špeharskem trgu je bilo na 35 stojnicah 67 zaklanih sviai. 5 zaklanih telet in 153 kg svinjske drobovine.
Smrtna kosa.
Včeraj je umrl na Cesti na Brezje M 851etni zasebnik Ivan Sadjar; pogreb bo jutri ob 16. na Pobrežju. — V bolnici i® preminula včeraj opoldne v 48. letu starosti vdova strojevodje Amalija Holnt** ner; pokopljejo jo jutri popoldne ob 2. ^ bolnice na radvanjsko pokopališče.
lzjavfc,gostiIničarske zadruge.
»Korespondenca Herzog« poroča v večerili izdaji »Nene Freie Presse«1 dne 31. julija, da ima uslužbenstvo tli' šib hotelov in gostiln nalog, občevat) tudi z nemškimi gosti v našem državnem jeziku. To poročilo ne odgovarja resnici. Naše uslužbenstvo ima pač ^ log, pozdravljati in nagovarjati goste v državnem jeziku, kot je to oble* v ostalih državah, toda ima občevat) z gosti v onem jeziku, ki ga govor6 gostje. — Zadruga gostilničarjev N1 hotelirjev v Mariboru.
Originalna grožnja vajenčka. .
Davi je prišel v neko mariborsK® gostilno po poslu pekovski vajenčf Janezek in strumno pozdravljal z ten Morgen« križen kražem. Na op0, zorilo in vprašanje nekega gospod če ne zna drugače pozdraviti, je P0-ba zabrusil gospodi v obraz neke sede. za katere je prejel plačilo K klofut na licu mesta. In kaj je Janezek sedaj? Urnih krač jo je P°‘ brisal do prvega stražnika, mu pot°‘ žil prejem zaušnic in samozavest0 pristavil: »Če te zadeve ne izroči naprej, pride vsa stvar v »Volksstitf' me!« — Sedaj pa le pazite Marib#' čani. da se ne zamerite kakemu neflj' čurčku, kajti sicer pridete v — »VolK-stimme«!
Vsem, ki prirejajo v Mariboru kongre^1
stanovske sestanke, tekme, turnirje podobno, priporočamo, da pogoste svoj® goste v Javni kuhinji na Slomškovem gu, kjer bodo v vsakem oziru zadovolji' vo postreženi.
Srečke državne razredne loterije!
V upravi »Jutra« in »Večernika« i« nekaj četrtlnskih srečk na razpolag Žrebanje se bo vršilo že 7. avgusta. N* zamudite prilike in segajte po njih. kler traja zaloga. Igralci se opozarjaj® na pravočasno obnovitev.	» Krajevni odbor Rdečega križa v Kf£®Jr priredi v nedeljo 110. avg. v gostilni Ke' kec v »Žovci« — Košake vrtno veselih z godbo, plesom, petjem »Lune«, keglji' njem na dobitke itd. Začetek ob 15. ^ Dobiček veselice bo za revne šolarje-
22O5
Glasbeno društvo železničarskih delaV‘
cev in uslužbencev v Mariboru , i
priredi 2. avgusta v dvorani Union ® 20. uri ob priliki 5Ietnice akademijo. delujejo združeni delavski pevski t pod vodstvom gg. Schonherr-ja in N®r®' ta. Dne 3. avgusta bo ob 15. uri v Rafl' vanju v gostilni Anderle velika IjudsK veselica z raznovrstnimi zabavah* Vstop prost. K obilni |leležbi vabi bor!	21“*
Narodna knjižnica v Dobrovcah
priredi dne 3. avgusta ob 3. uri P°P'V-„ liko tombolo s krasnimi dobitki, isto^a no pa Strelska družina Skoke veliko yr no veselico. Ker je prireditev namenje", predvsem povzdigi kulturnih in naciona' nih idej na Ptujskem polju, vabimo vs? Mariborčane, posebej pa še vse strele®,* polnoštevilni udeležbi.	2
Pogrebno društvo na Pobrežju ima v nedeljo, dne 3. avgusta sy0J°_' tošnjo poletno veselico v gostilni £0 _ Simonič na Pobrežju. Vstopnina 5 v. Cisti dobiček gre v posebni sklad.
Mariborski in dnevni drobiž
VMarffJorn, ane 2. VIII. 1930.
JfUff tfiTrS '
SIMM l
Naši mali v Kaštel Lukšiiu
JUTRO OB MORJU.
V SPLITU IN TROGIRJU. -BLIŽA SE ŽAL KONEC LETOVANJA.
Kaštel Lukšič, 29. avg. 30.
Ob obali sedimo, ko Vam pišem to pismo. Vse je polno življenja in vrvenja. Vsi stavijo mostove, pridni so kakor mravlje. Delajo si šotore S stražami, da iili nihče ne moti. Ribijo in v klobukih nosijo peč ribe, ki so jih ulovili. Bijejo »rihtarja« in napolnjujejo vse ozračje s Prisrčnim smehom. Nad nami krožijo hi-droplani, ki imajo svoje vaje in frfotajo kakor ogromni ptiči. Pred nami pa se podijo, g^ebi, beli kot sneg in čakajo piena
ribic. Jutro je in vsako jutro na morju ie lepo. Solnce barva valčke vijoličasfo-srebrno, daleč zunaj pa je še meglica, tank?; kot laltka koprena. Počasi se dviga. Viado me je pravkar vprašal: »Zakaj ■se megla tako dolgo ne dvigne z morja?« Pa sem mu odgovoril: »Morje se še ni umiio, in se skriva, ker ga je sram.« Bil te zadovoljen. Ko pa 'e.izginila megla, ■ie Vlado pritekel k meni: »Joj, morje se Je že umilo!« Res je bilo mirno in čisto .kot ribje oko. Sedaj bomo pa malo telovadili in zapeli, da bo tudi morje zapelo 111 Poslalo naše pozdrave vam vsem.
Joj, nekaj sem pozabil! Kaj sem vam že zadnjič obljubil? Aha, nekaj o Splitu! f arnik iz Lukšiča odhaja ob pol 7. zjutraj ^ ie čez 50 minut že v Splitu. Lep je %iit. Ob obali je krasno asfaltirana Dioklecijanova, Francoska, StroBmajerjeva °t>ala itd. s krasnimi, modernimi stavbami- Povsod vidimo velike parnike, polno Jadrnic, sandolinov, motornih čolnov, hi-^rQPJanov, pa ne vem čci>a še. To je življenja! Potem si gremo ogledat kras vse-ga Splita Dioklecijanovo palačo in sicer Nprej peristil in mavzolej. Polno tujcev !e 'n vsi fotografirajo. V peristilu stoji Me strQvičcv kip Grgura (Gregorja) Ninske-ga> borca za ohranitev hrvatske narodne Cer^ve in narodnega jezika. Meštrovič 8a ie prikazal v veličastni pozi: V etii roki drži knjigo, simbol borbe, drugo ro-
ko
Pa drži široko razprostrto: Krščan-
Sfv° ie zmagalo nad paganstvom.
Stopimo v Dioklecijanov mavzolej — sPlitsko stolnico! Mračno je notri, tajin-^veno, da nehote zasanjaš o časih pred skoraj 2000 leti. Po kamenitih tleh so po-Seiani plemiški grobovi. V sredi cerkve stoji oltar, krasen, poln zlatnine in sredine, za njim pa orgle z milim glasom, ''fe je okrašeno z mračnimi umetniškimi pikami, štukaturami in ročnimi izdelki.
red cerkvijo pa stoji visok stolp, s kakega je krasen razgled na panoramo, 2«sti na Dioklecijanovo palačo, prvotni
Split. Druga naša pot je Marjan — krasen grič, ki se razteza za Splitom in katerega si ogleda vsak tujec, ki poseti našo rivijero. Najprej pridemo do lepo n-rejenega Zoo-vrta in meteorološke postaje, odtod pa se povrnemo na najvišjo točko Marjana, na Vidilico kralja Aleksandra. Odtod se nam nudi krasen razgled na Split, Solin, na morje in otoke. — Vredno je, da prehodiš križev pot 624 stopnic na Marjan. Ves park je krasno urejen, povsod vlada snaga, pa tudi precej romantičen je s krasnimi pavi,, ki se šopirijo med borovci in palmami-
Druga naša izletna točka je Trogir, tudi vedno poln občudovanja tujcev. Trogir, nekdanji Tragurium, je staro mesto z ozkimi in temnimi ulicami. Ima mnoge znamenitosti: Krasno stolnico, kjer je baje Tizianova slika. Na, glavnem oltanu je pokopan trogirski biskup, nad krsto pa visi velik kardinalski klobuk. Krasno izdelane so kanoniške lože, kakor one v Dioklecijanovem mavzoleju. Vodnik nam je razkazal vso cerkev, polno dragocenih stvari. Gradili so jo <300 let. Pred cerkvijo je portal, s katerega so plemiči govorili zasužnjenemu narodu. Poleg pa stoji mestna hiša in biskupat, v katerem smo si ogledali krasen srednjeveški vodnjak in stene z mnogimi biskupskimi grbi. Ob morju je star grad, že v razvalinah, z groznimi ječami. Vse je tako tajin-stveno romantično in vabljivo, da je neki dama vzdihnila: »Oh, da bi živela v srednjem veku!« Pa vse mine! Jfcginili so časi vitezov in grajskih gospodičen, pažev, turnirjev in starih gradov, ostal je le majhen del vse čudovite in mračne preteklosti.
Zatulila je sirena, — ah, kako to kvari uživanje! — in zopet se nam je prikazal današnji moderni svet. Odjadrali smo k naši deci, ki je nestrpno pričakovala večera, ko sem ji razlagal o Trogiru in njegovih znamenitostih. Dolgo so poslušali, sledilo je nekaj »ahov«, polnih začudenja; še eden »ah« in vse je zaspalo in sanjalo o prihodnjih dneh, še lepših, o zadnjjh dneh našega letovanja. Če hočete vedeti, kako Se nam bo godilo zadnji teden in kdaj pridejo naši varovančki — vaši ljubčki — domov, pa čitajte pondeljkov »Večernik«, iz katerega boste vse izvedeli. Pozdravljamo vse starše, bratce jn sestrice, znance in učitelje, Večerniko-vega »strica« in vse čitatelje. Na svidenje! Še enkrat se oglasimo! Adieu!
Primorske vesti
Pri razvitju fašijevega praporja v Zgo-niku na Krasu je govoril tamošnji župan, znani Mahorčič iz Sežane, pred fašistično Sospodo tako-le: »Gospodje, sprejmite tiaše priznanje in zahvalo, da ste počasti-il danes naše skromno selo s svojim pogoni. Sprejmite pa tudi spoštovanja P°ln pozdrav prebivalstva te občine, ki Ponosno na to, da se zove italijansko ’n ki zavrača z iudignacijo vse zločince, ateri vršijo čine terorizma proti ose-ar>i in inštitucijam režima. Prosimo hije-arlia Graziolija, naj sporoči Duceju ču-® Va naše udanosti in ga zagotovi, da m° zadovoljni, da rastejo naši otroci, govoreč lep italijanski jezik in goječ Pezen do Italije, ker bodo imeli v ve-,* 1 fašistični domovini sigurno in srečno . °dočnost.«
*
^ I rstu zelo primanjkuje malih stano-?red kratkim je bil po privatni ini-Jativi objavljen načrt za gradbo malih --vanj po ugodnih pogojih. Poprašali Pir r Pri v,adn>h faktorjih, ali bi pod-ozk' in,ci;ia«vo, ker je problem jiiše v kat! .Zvezi z’demografičnim problemom, raz J' ^)e vtadi tako pri srcu. Sedaj pa se del k da omenjeni načrt že propa-Tako CI -S° ?a na Prefekturi odklonili. konskiPa reži.m goni mlade ljudi v za-še CcuJare™ in novoporočence pošljejo mern-i ^ tn’ .da k* j™ Poskrbeli pri-POlitik; ‘!UOvania, za to pa demografični Ukl nima30 smisla.
Par novih prevedb priimkov v Trstu: Bukavec Buccavelli, Češnovar Novari, Cigoj Cigotti, Curek Curri, Dušnik Dus-sini, Gruden Gordini, Jerkič CerchioH. Skočir Scozzesi, Starec Starzi, Svetličič Santini. Nemške priimke poitalijančujejo tako-le: Donnersberg, Donusberghi, Frie-senbichler Montefrisi, Heiland Ailandi, Katz Sacerdoti, Holler Elleri, Konig Coni, Konigsberger Remonti, Lichtenegger Littenelli, Lordschneider Larconelli, Rei-ter Cavalieri, Rittmcyer Rimari.
*
Goriški vojni dobrovoljci so izročili Francescu Giunti spominsko ploščo, ko je proslavljal desetletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Na plošči je ta-ie značilen napis: »Njegovi Ekscelenci Fran cescu Giunti, ki je zvest Duceju od pričetka in ki je dal julijskemu fašizmu prvi plamen in najvišji triumf.«
*
Po kraških gozdičih je vsako poletje polno požarov. Povzročajo jih iskre iz že lezniških lokomotiv pa tudi malomarnst izletnikov. Po gozdičih kuhajo in kadijo cigarete. Posledica je često obsežen požar. Leta 1928. je bilo na tržaškem teritoriju 70 gozdnih požarov in v provinci 7. Škoda je znašala 650.000 lit- Sedaj je določila državna oblast za povzročitelje gozdnih požarov občutne kazni.
*
V	morju pri Izoli ni več sardel. Prejšnje leta so imele tvornlce polne roke dela s sardelami celo poletje, letos so na-
\
v
m
to
HUMANIK
iovili sardel toliko, da jih še za domači konsnni ni bilo dovoli. Ribiči prebijejo cele noči na morju brez uspeha. Ribolov je združen s stroški, rib pa ni od nikoder- Uničili so jih z dinamitom in italijanski ribiči plitvo morje naravnost postrgajo, kar pomeni konec rib na istem mestu. Proti načinu italijanskega ribolova so domači ribiči že energično protestirali, pa zaman.
*
Kraški rojak Gaspari je uslužben v Argentini v Ouitilepi kot vodja in zastopnik tvrdke Olinto Trati, ki ima ogromne bom baževe nasade. V tvornicah so zaposleni samo slovanski delavci, ker je gospodar spoznal, da so Slovani najbolj zanesljivi in najbolj miroljubni. Tam v bližini so med koloni številni Črnogorci, ki so si s pridnostjo in vztrajnostjo priborili blagostanje. Pričela se je akcija, da bi se naselili v teh krajih primorski izseljenci.
Kulturne vesti
Knjige Mladinske Matice. Mladinska Matica v Ljubljani je letos razposlala svojim mladim Članom, katerih je bilo krog 18.000, zopet četvero knjig: »Kresnice«, letnik III., ki so nekaka čitanka leposlovnih, zabavnih in poučnih sestavkov; Radivoja Reharja pravljično povest iz življenja cvetlic »Vijolica Vera«, ki nam razgrinja vpogled v tisto drobno in neznatno, pa vendar tako zanimivo življenje, mimo katerega gremo navadno brez vsakega zanimanja; Frana Erjavca zanimivi opis »Pod grajskim jarmom« in Slapšakov prevod lepih Grimmovih pravljic, ki so dobile naslov po oni znani »mizica, pogrni se!« Knjige so zares lep dar in bodo razveseljivo pomnožile našo mladinsko književnost. Oceno bomo o njih še objavili.
Publikacije o Koroški. Za desetletnico .koroškega plebiscita pripravlja pisatelj '‘dr. Ivan Dornik zgodovinsko razpravo o naši Koroški. Pisana bo poljudno, izdala pa jo bo . v obliki brošure mariborska Prosvetna zveza- Isti pisatelj pripravlja tudi zgodovinsko igro o ustoličevanju slovenskih koroških vojvod. Igra bo za desetletnico nesrečnega koroškega plebiscita dobrodošla vsem našim društvom in prireditvenim odborom. Igrala se bo tudi v Mariboru.
Slovenska drama v Beogradu. Juryja, ki določa repertoar za prihodnje gledališko leto v državnem Narodnem pozori-štu v Beogradu, je sprejela in odobrila tudi dramo našega prerano umrlega pisatelja Antona Leskovca, »Dva bregova«. To bo prvo slovensko delo, ki se bo v srbskem prevodu in po srbskih igralcih igralo v državnem gledališču naše prestolnice.
Marij Šimenc v Beogradu. Naš tenorist Marij 'Šimenc ostane tudi prihodnje gledališko leto član zagrebškega državnega gledališča, z beograjskim je pa napravil pogodbo za stalna gostovanja ,v, velikih vodilnih opernih ulogah.
Petdesetletnica pisatelja Ivana Zorca.
V	petek 25. t. m. je skromno in tiho obhajal v Ljubljani petdesetletnico svojega rojstva naš nadarjeni novelist in izborni stilist Ivan Zorec. Zorec je bil rojen dne 25. julija v Malem Gabru pri Št. Vidu na Dolenjskem* študiral je gitnnaziia in po-
stal železniški uradnik. Sedaj je uslužban pri železniški direkciji v Ljubljani. Pisati je pričel že zgodaj in je sodeloval skoraj pri vseh naših leposlovnih in družinskih mesečnikih. Samostojno so izšle sledeče njegove knjige: »Pomenki«, »Zmote in konec gospodične Pavle«, »Zeleni kader« in »Domačija ob Temenici«. Največji uspeh je dosegel z novelami, kakor njegov pokojni dolenjski rojak Milan Pugelj.
Vprašanje latinice v Rusiji. Znanstvena komisija, ki je imela nalogo proučiti vprašanje uvedbe latinice v sovjetski Rusiji, je te dni dokončala svoje delo in izročila elaborat komisarijatu za prosveto. Komisija je izdelala tudi abesedo, ki je iprikladna svojstvom ruščine. Kdaj bo nova ruska latinica uvedena, bo odločil vsesovjetski kongres. Z istim problemom se bavi te dni tudi Japonska. Tudi tam bodo opustili svojo zgodovinsko znakovno pisavo in uvedli latinico.
Poziv Slovenske Matice. Slovenska Matica v Ljubljani poziva vse naše pisatelje, da ji pošljejo rokopise svojih del: romanov, novel, dram itd. Sprejeta dela se bodo objavila in honorirala po običajnem načinu S. Matice.
Hud naliv nad Siov. Bistrico.
V noči od srede na četrtek se je nad Slovensko Bistrico utrgal oblak. Vodne mase, ki so med bliskanjem in grmenjem padale, so zalile kmalu vse odvodne kanale in jih tudi z listjem zamašile, tako da je ponoči stala na trgu voda ponekod skoraj do pol metra globoka. Med nevihto je padala tudi toča, ki pa ni povzročila, vsaj v bližnji okolici mesta, hude škode, ker je padala zelo redko in v drobnih zrnih. Bistriški potok je še v četrtek popoldan bil 6 dm nad normalo, torej je moralo tudi na Pohorju pošteno liti. — p. b.
Iz Guštanja.
Krajevni odbor društva Rdeči križ v Guštanju se tem potom najlskreneje zahvaljuje vgem darovalcem iti nabiralkam dobitkov, prodajalkam srečk ter vsem onim, ki so količkaj pripomogli, da se je tombola minulo nedeljo tako sijajno obnesla. Obenem pa prosimo vse te dobrotnike, da ostanejo Rdečemu križu Še v nadalje zvesti in naklonjeni. Čistega dobička je bilo nekaj nad 3500 Din, koji denar je že naložen za zidanje Zdravstvenega doma v Guštanju. Vsem še enkrat prav prisrčni »Bog plačaj!«
Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico
sporoča, da se je na odborovi seji dne 31. julija t. 1. konstituiral novi odbor za tekoče društveno leto sledeče: Glaser Julij, predsednik, dr. Faninger Rihard, podpredsednik, Meglič Otmar, blagajnik, ostali odborniki: Sax Hinko, Pfrimer Julij, Neger Franc st., Murko Vid, dr. Glan-čnik Fran, dr. Jurečko Ivan, Pallaš Stanko, Novak Albin, Sirak Ivan, Kt>t revizorji: Šerec Josip, Čopič Avgust, Šepec Marko.
Tujski promet v Mariboru.
V mcsecu juliju .ie bilo v Mariboru priglašenih 1883 tujcev, in sicer 1447 Jugoslovanov in 436 inozemcev. Od teh je bilo 177 oseb z Dunaja, 100 iz Gradca, 159 pa iz drugih inozemskih mest.
Stran 1
Mariborski V F C F R N I K*Tiitr*
Vpliv glasbe na kaznjenca
POSKUSNI KONCERTI V KAZNILNICI. — ZANIMIVI ODGOVORI KAZNEN-CEV NA VPRAŠALNIH POLAH.
V	neki veliki nemški kaznilnici so prirejali v študijske svrhe. koncerte za kaz-nence. Po starem grškem naziranju imajo vsi instrumenti gotov vpliv na gotovo razpoloženje in morejo izvršiti moralno oplemenitev. Poskušali so torej preštudi-. rati, kako reagirajo psihološke kategorije kaznencev na specifične muzikalne vplive: ali ljubijo na primer pasivne nature močno razdražljivo glasbo ali se vitalne in aktivne nature približujejo nežnim melodijam.
Da bi se mogli preiskati;.ti megleni in tajinstveni odnošaji, so razdelili med kaznence vprašalne pole. Kaznenci so morali odgovarjati, kakšna čustva so imeli pri poslušanju glasbe (veselje, tu-go, razmišljanje, spomine, misli na bodočnost, odločno voljo za poboljšanje itd.); katera vrsta giašbe jih je bolj ganila (glasba brez ..besed, z. besedami, ona z nabožnim ali posvetnim besedilom),jka-teri instrument .najraje poslušajo (orgle, klavir, gosli, Čelo, pihala). Končno je bilo stavljeno vprašanje, če jim je glasba olajšala delo v kaznilnici ,'ali jih 'je' raz-' burila v občevanju, s' predpostavljenimi ali jih je morda pomirila. "
Vprašalne pole, ki so jih izpolnili kaznenci, so v posebni komisiji pazno pr.eči-taii. Ugotovili- so zanimive rezultate te preiskave. Nekateri kaznenci so odgovorili z zahvalo za proženi jim užitek. Drugi so govorili o melanholičnem razpoloženju v katero so padli pri glasbi. Nekateri so dejali, da bi bilo bolje, če bi Se bi-
li	izdatki, za.prirejanje glasbe upotrebili za poboljšanje njihovega oskrbovanja. Del kaznencev je energično protestiral, da se njihovo nedeljsko.popoldansko brez delje prekinja z muziciranjem. Ne morem se ubraniti čustva, pravi neki kaznenec, da. je vsa !ta stvar prirejena le za to, da nam poveča našo bol in vzbudi naše spomine- S tem bomo izgubili poslednjo nado na boljše življenje... Ali je bila morda to celo svrha, da se že itak izmučena naša duša še bolj ubije?«
Drugi nesrečnež piše:	»Ko	poslušam
glasbo, ustvarjam same dobre načrte za bodočnost. Kc pa je nehala glasba, se ml zdi. da mi je šele postalo težje in da sem šele takrat spoznal, kaj sem izgubil. Mrzim to gospodo, ki je priredila glasbo. Prosim, da se mi to oprosti. Vse dobre
misli mi izginejo, in mi ostaneta le tuga.«
Tretji kaznenec opisuje svoje razpoloženje takole: »Glasba mi v prvi vrsti poraja radostne občutke,.a mi daje tudi razmišljati. Potem pa pride tuga. Vse moje bitje je'zavito v bolest, ki me žene v obup. Če umorim v sebi tužne misli, se mi pojavi želja po maščevanju ... Ljubim kot svoboden človek enako močno vsako vrsto glasbe, najsi bo živa ali mehanična, kot kaznenec pa jo mrzim prav tako močno.,.«
■Takšen neprimeren ttčinek -je imeli glasba le pri zelo neznatnem številu jetnikov, dočim-se je večji-del zahvaljeval za njo nad vse prisrčno.
Pošten Lah o Dalmaciji
Te. dni .so javile "novine v Buenos Airesu, da je prispel tjakaj vodja italijanskih. protifašistov,-vseučiliščni pro fesor Arturo Labriola,, bivši,poslanec v .rimskem ;parlamentu. Labriola je prispel v Buenos Aires na povabilo tamkajšnje fakultete gospodarskih znanosti, da bi. imel; nekaj predavanj o.kapitalizmu. Labriola je izjavil sam, da bo pričel poleg- predavanj v Argentini ji tudi s protifašistično akcijo. <3p-voreč o Dalmaciji,- je' dejal Labrrpa novinarju lista »La Critica«.. to-Iš;
»Treba1 je že enkrat'povedati resnreo, da Dalmacija ni italijanska, nego ju*o-slovenska. V njej je le malo Italijanov.
Resnica je, da je bila po londonski M godbi, pa kateri je vstopila Italija \r svetovno vojno, izročena ■ Dalmaciipt Italiji. Toda takrat se je mislilo, aa predstavlja caristična Rusija neko nevarnost zaradi svojega imperijalistič-nega duha in pa zbog možnosti njene intervencije na Jadranu. Italija je hc£ tela držati Rusijo daleč od svojih meja, da se ne bi ustvarjali kakšni nov^, problemi za bodočnost. Samo iz te car razloga je zahtevala in v london?Kf pogodbi res tudi dobila Dalmacijo. To-, da Rusija ni več to, kar je bila. Pre-^ tvorila se je v silo, ki ne povzroča-v Evropi več imperiialističnih motenj.
Z ozirom na to . je Italija odstopila od zahteve po Dalmaciji ter je dobila mesto nje Reko, ki ni bila vsebovana v londonski pogodbi«.
Žrtve bolnih slovenskih športnih prilik?
V teku letošnje nogometne sezone sta bila oba vodilna kluba Ljubljane v Mariboru poražena. Prva je bila Ilirija, ki se je morala v prvi finalni tekmi za prvenstvo Slovenije zadovoljiti z rezultatom 3-5 v korist ISSK Maribora. Ves be-lo-zeleni tabor še je dvignil. Dogodila se je vnebovpijoča krivica. Poraz je treba opravičiti in po že običajnem receptu se je vsa krivda na porazu naprtila sodniku. Kar je dovoljeno prvaku, pač ne bo zabranjeno ASK Primorju in tako sta .se vedno nasprotnika vsaj v eni točki našla,! \
V nedeljo je moštvo ASK Primorja v regularni, igri podleglo »Mariboru« 6:1. Običaj1 je treba upoštevati in zato nas ni presenetila izjava nogometašev ASK Primorja,, v kateri pozivajo pošteno športno javnost, da jih' zaščiti pred masakrira-njem š. sodniško piščalko. Ne bomo trdili, da niso finese in mahinacije »športne« politike v Ljubljani na višku. To pa naj uredijo prizadeti sami med seboj. V očigled podčrtavanja »športne« poštenosti in fairnesse pa nam ho dovoljeno pripomniti, da ni vrlina sportaša le zmagati, temveč da mora pravilno pojmovati tudi poraze. Tega se,pa Ljubljana v desetih letih ril naučila. Bili so časi, ko je tudi Maribor, odhajal iz Ljubljane hudo poražen. Brez časopisnih jadikovanj in zavijanj je priznal-zmago nasprotniku, šel na delo im'uspeh ni izostal. S temi našimi uspehi se bo morala tudi Ljubljana spo-prijazniti! -.<■
•Končno pa v tolažbo:	ko	guhi,	ima
pravo da se Ijutil
K« tekrm Maribor:Primorje še pripomnimo, da sta trener .ASK Primorja g. dr, Bul po
V	Mariboru, dne 2. VIII. 1930
/	,	1-'	r ,. n a „ ... .	.. -1 'O J
stva sledeči: 1. Uruguay, 2. Argentinija, 3. Jugoslavija, 4. U. S. A.
Jugoslavija je zasluženo zavzela zč'-° častno tretjo mesto. Po razglasitvi rezultata tekmovanja so dvignili uruguai-sko, argentinsko in jugoslovensko državno zastavo in godba je zaigrala vss tfi himne. Svetovno časopisje je z velikan zanimanjem zasledovalo ves turnir in hvali naše igralce. Jugoslavija je tretje mesto popolnoma zaslužila in v celem svetu se z upoštevanjem govori o našem, nogometnem športu. Potek prvenstvenega turnirja je dokazal, da smo to mesto več kot zaslužili ih da bi najbrže dosegli še boljši placement, da niso bile odločilne višje sile.
Nacijonalni teniški turnir za prvenstvu Dravske banovine. .	1
ISSK Maribor priredi v dneh 15.—17* avgusta'v Mariboru nacijonalni teniški turnir za prvenstvo Dravske banovine. Prireditev obeta postati revija najboljših slovenskih teniških igralcev. Sodelovali bodo skoraj vsi klubi Dravske banovine. V Dravski banovini jutri še ne igra noben klub za drugo kolo, ker je odločil JNS, da mora odigrati najprej Ilirija s karlovškim Grajdjanskim. Jutri torej še ne-bo. Ilirije-v Maribor.
Šport v nedeljo.
Ob 9.30 na igrišču ISSK Maribora: mladinska tekma za pokal SK Ilirije. Igrata ISSK Maribor:SK Rapid.
Ob 10. na Vodnikovem trgu:	start	k
mednarodni jubilejni ' dirki »Peruna« Maribor—Brezno—Maribor (60 km).
evič in odbornik LNP gosp. Šetina ekmi izjavila novinarjem in funkcijo-narffem ISSK Maribora,, da je bil potek poveem regularen. Na vprašanje, kje je krivda, da je ASK Primorje popolnoma odpovedalo, je sledil odgovor: »Ni čuda, 'saj že dva meseca nismo igrali nobene rtekme«.
Čemu torej zopet izjave? y "	Maks	Koren.
ugosiavija v Montevideu na tretjem rne-fr	stu.	'
/ Na 'turnirju FIFA za prvenstvo sveta v Montevideu je službeni rezultat prven-
Iz židovskih anekdot. —
Ženitbeni posredovalec: Ta dama dobi stotisoč dote, to se pravi, če njen oče med tem ne bankrotira.
Ženitbeni kandidat: In če bankrotira? Posredovalec: Potem seveda več.
K. M, Capek • Chod:
Jindri
Roman. — Iz češčine prevel dr. Fran Bradač.
28
To sta bila dva črna žametna trakova, kakor iz-strižena iz visokega aksamita in prilepljena na temno-ijavo kožo, ki jo je solnce hudo opalilo.
Za opazovanje in razreditev je imel dovolj časa, preden Je'odprla usta.
»No, vzvišeni Sanraka — Sankorajoči... Sanka-rača ... ah! o! hahaha! — hehehe ... Ne, dovolite... čakajte: San-ka-ra-ča-ri-ja! No torej, vzvišeni Sanka-račarija, kjer so ostali?«
Ko je neznanka, to izgovorila, je že sedela na travniku, kamor se je-takorekoč zgrudila od smeha, ker.sc ji ni posrečilo takoj <izgovori.ti ime nesmrtnega indijskega reformatorja, s ''katerim je' očiyidno persiflirala dr. Pavaka, gotovo tega ni slišala od nikogar drugega.
Njen glas je bil premolke!,/skoro-nekoliko, hripav.
Zelenikov plašč se ji je razgrnil ha obe strani; tako. se je smejala, in padel z njenih ramen, ko je sedla, in pokazal njeno ogromno telo v tesno se prilegajočem kopalnem trikoju, ki ga je bilo tako malo, da ga' ni moglo'biti manj. Sestavljen je bil iz dveli polovic, prednje in zadnje lupine', ki sta bili s trakovi-zdrgnjeni ;v erio, tako da sta po obeh bokih preostajali pod redko mrežo trakov dve zelo široki progi bronaste'jiolti,-kadar se je zgenila, je bilo videti, da je križanje trakov na njeni koži bledo fotografirano.
Prav nič je ni bilo sram.
Iz plaščevega žepa je vzela veliko moško tobačnico, z bogato zalogo cigaret, in si prižgala; pušila je vedno samo tako, da. je dim vdihavala.
•»Tam tvam asi!« je pobovih polglasno Jindra mlajši starejšemu floskulo rž Sankarjevega komentarja.
Tak si ti!
»Ah — nisva sama?!« je vzkliknila in se nagnila v žlebasto dolinico pod stezico, kjer je ležal Jindra v visoki travi.	-	t ; •
»To je izdaja!« In hitela je, kakor da se,hoče za-
grniti v plašč, a ostala je ta^O, kakor je bila.
Seveda je Jindra dobro vedef^da je za njegovo navzočnost vedela'že takftj v začetku.'
»Moj sin — na vpjarškem dopustu!« je predstavljal dr. Pavak nekam nei»d. ’
»Vi imate sina?« je ostrmela, potem pa se dvignila in pokleknila ter si. smalo ogledovala Jindro kakor nekaj; kar' še prav redko Vidi.
Zdajci pa je tlesknilhž dlanjo po čeluj »I no seveda, kako sem mogla pozabiti! Saj že davno vem za mladegalfaspoda,. čeprav ga še nikoli nisem videla. Da, saj. ...«Aje, rekla, toda opombo o Jin-dri mlajšem je pogoltnila^. <*
Znova je puhnila z vsji silo dva mogočna dima in kadilo se ji je iz ust, kole govorila:
»Ampak to ni englišmen in Ind kakor vi?!« ^Nikakor, moj Jindra'je krščen'z/Vltavo!«
' »Kako to?«.je ostro pomežiknila, »menda s kafan-sko vodo, ali pa je morda I^tei cerkovnik takrat nalašč k reki po vodo?.«	/	•
Dr. Pavak, ki se še vedno ni otrtJSel zadrege in .zavesti krivde, jo' je nekaj/časa - gledal, slednjič pa ,ie 'razumel, da se tiče ta opomba domnevno prevelike Jin-drove mladosti, in je rekel:.' . ;
»Pravim, da je v vojaški, službi... štiriindvajset leit tk.je, kaj ne da?« »
»Tristo medvedov!« Seje začudila. »Ali je mogoče? .U,-Delate se torej mlajšega, nego ste, moj dragi doktor; čakajte, koliko dni je od tega, kar ste se pobahali z dvainštiridesetimi... To bi morali kiti...« Opomba, da bi bil moral biti dr. Pavalj osemnajst let star, ko je bil rojen njegov sin, je bila .druga, ki jo je pogoltnila. Nevede je zadela s tem Jindro v. živo, tam, kjer je bil najbolj občutljiv.
Zganil se je.
Opazila je, da se je najbrže'dotaknila nečesa kočljivega; hotela je to zakriti in se bfž predstavila mlademu Jindri:
»Oprostite, še povedala ni,sem, kdo sdm, čeprav je bila to dolžnost gospoda oSblt... prosim,.Marija Rotova, sjikarica.. .. drugače tudi imenovana Maria egyp-tiaca, toda... ne smete si misliti... da.sem morda tako velika grešnica, kako? .ta svetnica,., ali pa. bog
obvari, celo... morda že; spokornica; to mi doktor Černy kar tako pravi; ker pušim Samo egiptske 1° mnogo... Pravi mi tudi — ta nevljudnež — gosPa Machna Putova, češ da so se vse dame iz rodu Putov tako imenovale... Pustiia sem si torej to ime kot svoje umetniško ime. Prosim?!...«
Ta nagli vprašujoči »prosim« je razorožil Jindro, -k* je bil v tem trenutku naglo vstal iz trave in sedel-Gotovo bi bil rekel nekaj ostrega, toda začutivši se za
ped oddaljenega od te skoro nage, raztegnjene m
od
vročine žareče žene, je zajecljal z nerodnim poklonom:
»Asistenčni medicinec Jindrich Pavak, gospodična.«
»Nisem gospodična, sem ločena gospa,« je rekla Machna Putova z najglobljim registrom svojega moškega, očividno zaradi nezmernega kajenja (v tem času je imela v ustnah že drugo) hrapavega glasu.
Čeprav se je Jindra bavil z umetnostjo le prav od daleč, mu je bilo vendar ime Machne Putove znano. Bila je znana kot slikarica zelo drznih sujetoV. Njeno »Mesalino« na neki razstavi društva upodabljajočih umetnikov »Brandl« so morali zavoljo cenzure sneti s stene.
»Lahko bi bila celo gospa plemenita Častolovic. ko bi ne bili temu mojemu Putu vzeli plemstva. Izkazalo se je namreč, da so vitezi Putje plem. Častolovic izumrli že nekoč v petnajstem stoletju. Na to je opozoril gospod župnik, ki je naju poročal, žalibog, Sele ^ zakristiji po poroki. To je bilo ravno takrat, ko je to Hko plemenitašev izumrlo; padlo jih je več nego v kr žarskih vojnah. Začeli so namreč revidirati njihove r ^ dovnike, ko so prišli na sled nekemu rafiniranemu S ljufu, ki je za denar preskrboval ponarejene plemen taške diplome, iz kateregakoli stoletja je kdo hotel, peljala sem se takoj 'iz cerkve sama zopet v svoj lije, moža sem šele pred sodiščem zopet videla. • • mene ni imel niti tole...,. In kaj bi vidva, gospoda, kla na to: tisti moj Puta se‘je peljal potem s svoj ^ bratom, nekim namestniškim svetnikom, na RurKV
avdijenci, da bi dosegla — razveljavljenje.
razve-
ljavljenje tega.. torej obnovljenje ... svojega ji ja. stva.... toda niti k avdijenci ju niso pripustili •• •
la sta navadna Puta... In jaz seveda tudi«
V	M a r I b o r u, 3ne 2. VIII. 1930.
Siren 5.
Krizo u „inčustriji“ račia
Ako smemo za pridobjvanje neznatnih količin radija rabiti pojem »industrija«, lahko trdimo, da je v industriji radija nastopila kriza. Od 1. 1923 mu je pala cena za dve tretjini, dasi svetovna potreba radija še izdaleč ni krita in torej o nad-Produkciji ne more biti govora. Danes stane gram radija prilično 2.7 milijona dinarjev. V medicinske svrhe se ne upo-
rablja radij direktno, ampak sairjo njegova emanacija, ki prihaja iz njega v procesu razpadanja. To je plin, ki se\pri tem peraturi —15 stop. pretvarja v tfekočino in spravlja v steklene cevke pod imenom »radon«. V razmerju s težino je aktivnost emanacij 80.000krat večja nego aktivnost radija samega. Toda emanacija ni trajna, dočim se radij lahko ohrani tudi 2000 let. Dasi torej radij stane ogromen kapital, pa se vendar bogato amortizira in
donaša koristi.
Radij poznamo sedaj 41 let. Odkrila sta ga 1. 1889 soproga Curie. Prvotno je bilo edino najdišče radija v Jahimovu na Češkoslovaškem. Pozneje so našli rude z vsebino radija v Coloradu in na čelo radijske industrije je stopila Amerika. Leta 1921 je Amerika producirala devet desetin celokupne svetovne predukcije in gram radija je .stal takrat krog 7 milijonov dinarjev. Med tem pa so našli radij
tudi v belgijskem Kongu, 1. 1923 pa so pridelali prvi gram belgijskega radija. Cena mu je takoj padla za polovico. Le:a 1926 so ga proizvedli 20 gramov, 1. 1927 krog 30, 1. 1928 pa že 40 gramov. Letos se nadejajo kakih 100 gramov in cena bo ponovno padla. Kmalu bo radija na svetu toliko, da se bodo lahko njegove lastnosti preiskovale na zelo široki baz?
Radi pomanjkanja prostora	f'#.	«»»
Velika poletna razprodaja čevljev
Do nadaljnjega s 5%, lO°/0 do /5% popustom od rednih prodajnih cen
Trgovina t čeviii 3. Weidacherjev nad. W. Wregg. Maribor, Sloventka
Posredovalnica Iv. Godina, Maribor, Tattenbachova ulica 191.
proda:
Veleposestvo, S9 ha lepega gozda, 18 ha Prvovrstnega zemljišča, poleg žaga in mlin, z bogatim inventarjem. Cena Din
1,700.000.
Graščinsko posestvo, obsega 120 ha za živinorejo, blizu mesta in železniške postaje. Cena Din 850.000.
Krasno graščinsko posestvo ob državni cesti. Cena Din 1,600.000.______________
»GRIFFON« motorji!
uajpopolnejši motorji sedanjosti. — Novost 175 cm3. 4 takti. Blockmo-tor. Hitrost 80 km na uro.
J U G U D. Z O. Z. — MARIBOR, 2186 Tattenbachova ulica 14.
Kmečko posestvo, 35 ha od tega nad ponvico smrekovega gozda za žago, °stalo prvovrstno polje, 13 glav lepe rogate živine, več prašičev in 10 ovac. Cena Din 600.000.
’2orno posestvo, 15 oralov sadonosnika, 3 orale vinograda, lep gozd in 17 oralov prvovrstnih njiv in travnikov. Ce-na Din 500.000.
Enonadstropna vila in 12 oralov arondi-ranega zemljišča pri Mariboru, poleg železniške postaje. Cena Din 280.000. Hišo z gostilno, trgovino, trafiko in 40 oralov arondiranega vinogradnega posestva, pri farni cerkvi in okrajni cesti. Cena Din 600.000.
"’>šo z dobroldočo trgovino, prodajo vi-'la čez ulico. 6 oralov sadonosnika in vinograda. Cena Din 200.000 Kmečko posestvo, 16 oralov, 25 minut oddaljeno od postaje Slov. Bistrica. Cena Din 170.000.
®ve stanovanjski hiši, centrum Maribo-ra. Cena Din 250-000 in 200.000.
*r< manjše stanovanjske hiše, električna Tazsvetljava, vodovod in 15.000 m! zemljišča, pripravno za vsako podjetje, tesno industrijo, žago, menjalnico z žitom itd., mesto Maribor. Cena Din
320.000.
»zvrstno idoče gostilne, večja in manjša posestva, hiše, vile'gozdna posestva ’td. Dalje iščem v zakup in prodajo Podeželske gostilne in posestva za svoje reflektante.	2187
Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke lumbia« in gramofonskih plošč. 602
Lepo trisobno stanovanje,
kuhinja, kopalnica in pritikline, na razpolago tudi avtogaraža v vili blizu parka oddam s 1. septembrom. Ponudbe pod »Vila« na upravo »Večernika«.
2181
Gostilno,
mesarijo s posestvom v trgu proda za Din 190.000 posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.	2183
Prazno hišo
pri mariborskem parku proda za Din 140.000 Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.	2181
»GRIFFON« motorji!
250—350 cm3. Blockmotor 4taktni. Najpripravnejši za zletne vožnje v dvoje.	2186
JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR, 2186 Tattenbachova ulica 14.
Fotoamaterji
kupujejo pri strokovnjaku. Ca 200 aparatov stalno na zalogi. Izgotovljenje slik v 6 urah. Fotomeyer, Gosposka 39.
Več lepih velikih zabojev
posestva, hiše, vile, gozdna posestva
2000
Urarskega vajenca
sprejme J. Peteln, Gosposka ulica 5.
2179
Najlepše razglednice Iz Maribora
dobite v papirnici Feliksa Novaka. Gosposka ul. 9.	1768
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ. Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Sobo in črkosllkanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	IX
MOŠKA ČRNA OBLEKA
za srednjo postavo, skoro nova, se ceno proda. — Beograjska ulica 22, part., levo.
Dva gosnoda sprejmem
na stanovanje in na dobro domačo hrano. Tattenbachova ulica 2/II. levo.	2174
Hotel-res;avracija »Mariborski dvor«,
A. Oset: sobe, prehrana, pension, garaže, hladilnica, vrt.	2165
Doberman,
dresiran, krasna živalca, ugodno na prodaj. Naslov v upravi lista. 2176
Prodam čisto nov paviljon za čebele
za devet družin, dve družini sta že notri. 17 praznih kosov in nov stroj za Din 2300.— Ivan PIRC, Betnav-ska cesta 1. Maribor.__________________2160
Oddam stanovanje,
sobo in kuhinjo na lepem solnčnem kraju. Istotam oddam tudi pozneje sobo. Naslov v upravi lista.	2191
Ugodni nakup!
Po zelo nizki ceni prodam nekaj novih kompletnih oken in vrat. Vse normil-ne velikosti. Naslov v upravi lista.
Strojno barvanje čevljev,
Aleksandrova cesta 24, Ivan Pirc- 2195
V gostilni Vaupotič, St. lij
bo v nedeljo, dne 3. avgusta v dvorani
veselica s plesom.
Z mrzlimi in toplimi jedili bo izvrstno preskrbljeno. Točim dobro vino in sveže Unionsko pi* vo. Krasen razgled. Avtobusna zveza iz Maribora ob pol 3. uri od hotela Orel. Vožnja 10 Din *a osebo. — Za obilen obisk se priporoča 2166	gostilničar.
Naznanilo!
Sporočam cenjenemu občinstvu, da gospod Alojz Lipovž* stanujoč v Mariboru, ni več
'	^	» P o v z, sianujou v j*»ai»uviu, »*» »^
Pri meni in radi tega nima pravice za mojo tvrd-fotografirati in prevzemati naročila, niti za ^ *ene inkasirati.	2185
[Oto atelje «EU“
Maribor, Aleksandrova cesta 1
m
IUMP
1
telefon 280
(Ustnica III Plohl.)
PARNA BARVARNA IN KEMIČNA CISTILNICA
PAVEL NEDOG
Gosposka ul. ii, telefon 2170 Razlagov« ul. 22, telefon 2282
»GRIFFON« motorji!
350 cm3 splošna tipa. »KonigS' \velle<, luksuzna tipa. Vse tipe na ugodna odplačila na obroke.
J U G U D. Z O. Z. — MARIBOR, 2186 Tattenbachova ulica 14.
Časopisi In inseratl.
pri Hinko Sax. Grajski trg.
1654
Oddam stanovanje, dve sobi in kuhinjo, pripravno za lokal. Istotam se proda šivalni stroj »Jax«, dva smo kinga in en frak. Naslov v upravi lista.	 2177
Pleskarski pomočnik,
ki bi v svojem prostem času emajliral pohištvo, se za kratko dobo zaposlitve sprejme. Naslov v upravi.	2500
Čevlje
izdeluje vsakovrstne po meri in ima zalogo v lastni delavnici po najuiijih cenah. Ivan Krojs, Maribor, Koroška cesta 18.	2180
Elektroinštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska o). 16. Velika izbira svetilk, elektrobtaga, motorjev po konkurenčni ceni XII
Prodam gostilno in trgovino z mešanim blagom ob okrajni cesti na zelo prometni točki v bližini Maribora. Pismene ponudbe na ttpravo »Večernika« pod »Ugodnost«. 2098
KROJAŠKEGA VAJENCA sprejmem, Franc Cverlln, Maribor, Gosposka ulica 32.	2105
Dobro izurjena šivilja za preprosto
delo se takoj sprejme v tukajšnjo trgovino. Naslov v upravi lista.
Oddam gostilniške lokale
samo Dalmatincem. Ponudbe pod »Klet« na upravo Večernika. 3144
Sostanovalce, samo obrtnike, sprejmem. Taborska ulica 11, vhod mala hišna vrata. 2150
Kupim razno pohištvo,
obleke, gramofon, nihalne ure. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe na M. Makor, Ruška cesta 35._______________2154
Industrijsko podjetje v Mariboru išče mladega, inteligentnega risarja. Ponudbe pod »Risar« na upravo iista.	2157
»GRIFFON« motorji!
»Peugeot« kolesa ter deset raznih vrst koles, najboljši produkt svetovno znanih nemških in francou škili tovarn. Ugodna odplačila na obroke.
JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR, 2186 Tattenbachova ulica 14,
E IX. 1603/30
9
Dražbeni oklic!
Dne 1. oktobra 1930 ob 11. uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Polana vi. št. 18.
Cenilna vrednost:	Din 16.047*30.
Najmanjši ponudek: Din 10.698 20.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ja nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX,
OkraEno sodišče v Mariboru, odd. IX
dna 22. julija 1930.	«*•
PUNKTAL
MEINEI
HEftOLD
Gramofoni od Din 298 Mandoline ,	, 136
v novem kopalnem plašču, za katerega Vam nudi tvrdka
ORNIK
Maribor, Koroška c. 9
Krasno FROTIR-BLAGO v jako pestrih barvah in okusnih desenih pod jako ugodnimi pogoji.
V	zalogi tudi elegantni, damski kopalni trikoji in moške kopalne hlačke različnih vrst, kakor tudi damske in moške kopalne kape.
Stran S.
V	M a r f ti o r u, 'dne 2. VIII. 1930'.
TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV
Violine Gltare Trombe Rotil! harmonike
136-95 —
207—' 505‘— 85 —
PRODAJALNA: TRG SVOBODE
Nova Scherbaumova zgradba
Zahvala
Za dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nepozabne soproge in matere, gospe
Matilde Vrtovec
izrekamo tem potom vsem naitoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu »Jadran« za v srce segajoče žalostinke, gospodu Lojzetu Lisjaku za njegovo skrb in trud ob smrti predrage pokojnice, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so spremljali blago pokojnico na njeni zadnji poti.	2183
Maribor, dne 2. avgusta 1930.
Žalujoči ostali.
Vinotoč STURM
Lajteršperk, preje vila Pukl
se otvorl jutri, dne 3. avgusta 1930.
Oražbeni oklic!
Dne 5. avgusta 1930 ob 16. uri se proda v Mariboru, Krsnikova ulica 1, po javni dražbi razno pohištvo, šivalni stroj, pisalni stroj in trije osebni avtomobili. 2194
iktportna hiša „IUNA“ lastnik A. Pristernik
Aleksandrova ctila IV MABtBOB Aleksandrova cesta 19
Sogato izbrana zaloga:
Poletne majice za otroka komad od Din 11,— naprej Veslaški Jopiči za gospode komad od Din 24— naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprei Kopalno obleke komad od Din 35,— naprej
Kratke nogavice za otroke nar od Din 6.50 naprei Kratke nogavice za dame par od Din 10.— naprej Kopalne čepice komad od Din 8.— naprej
Gumilasti kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske malce komad od Din 20,— naprei
Nadalje velika zaloga čipk, vezenin, svilenih trakov, čevljev iz iadrovine. sandal, kravat, sralc. ovratnikov, ženskih In moških nogavic Itd.	XXI
t./OKP maRI0°b
II
I
Vaš okus
določa obliko naočnikov: očala ali šči-oalnik, z okvirjem ali brez njega.
določa matcrijal: zlato, double ali nikelj, rog ali celuloid. Izbira je ogromna!
Vaš razum
Vam bo povedal, da je za Vaše oči le najboljše baš pravo: Zeiss-Punktal, najbolj popolno očalno steklo.
Moia skrb
pa bo, da Vam z natančno in strokovno
prilagoditvijo preskrbim, da bodo Vaša očala dobro sedela, da se bodo prijetno nosila in da bo gledanje udobno v Vaše popolno zadovoljstvo. ■	2192
I. PETELN, dipl. optik
MARIBOR, GOSPOSKA UL 5.
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"!
E IX 1881/30
Dražbeni oklicIDražbenf oklic!
Dne 1. oktobra 1930 ob 10. uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Sv. Marjeta na Dravskem polju vi. št. 403.
Cenilna vrednost: Din 15.932 50, vrednost pritikline: Din 85‘—, najmanjši ponudek: Din 8.121 66.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX
dne 22. lullja 1930.	1272
E IX. 1983/30
m
mmm
Dne 29. septembra 1930 ob 11. uri dop. bo pri p o&' pisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnih zemljiška knjiga k. o. Bresternica vi. št. 152. Cenilna vrednost: Din 97.444 50.
Vrednost pritikline: Din 1.270'—, ki je zapopadeP* v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 64.962 70.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki J6 nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd.
dne 21. julija 1930.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v I mbljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: PRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETBLV
y Mariboru,