GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., ŠT. 71 — CENA 10 DIN SREDA, 15. JUNIJA 1960 r AKTUALNO VPRAŠANJE Sedaj vezaiki motornih vozil Podobna akcija, kakršna se je končala pred kratkim za kolesarje, se bo pričela 19. jun. za voznike motornih vozil, pri čemer bodo vključeni tudi mopedisti. Na ulicah se bodo spet pojavili propagandni lepaki, ki bodo opozarjali voznike motornih vozil na varno in zanesljivo vožnjo na naših cestah, prav sedaj, ko je promet z motornimi vozili naj- večji. Avto-jnoto društva bodo po vseh krajih na Gorenjskem pripravila predavanja o varni vožnji na cesti in o prometnih predpisih. Za prometno vzgojo bo na razpolago tudi propagandni material: razne brošure, diapozitivi in filmi o prometu. V tem času bodo ,tudi nagrajeni najboljši vozniki motornih vozil in mopedov. J S seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj Predvsem: za§£gfa j„ VZgOJa Razprava o delu sodišč - 1.1.1961 začne poslovati Okraino sodišče na Jesenicah Kranj, 14. junija — Na današnji skupni seji obeh zbo- pov, ki sta jih z manjšimi spre- rov OLO Kranj je bila osrednja točka dnevnega reda membami tudi sprejela. Spre- razprava o delu sodišč, tako Okrožnega sodišča v Ljub- memba se nanaša predvsem na ljani kot tudi okrajnih sodišč v. Kranju, Radovljici in priprave ObLO Jesenice za Škofji Loki. — Hkrati so razrešili dolžnosti sodnika Okr. ustanovitev Okrajnega sodišča, sodišča v Šk. Loki Ano Pogačnik-Kcmar, ki je bila ki naj bi po predlogu predsed- imenovana za sodnico Okrajnega sodišča v Ljubljani. — nika OLO Vinka Hafnerja za- Nadalje sta zbora na skupni seji rešila še nekatera dru- čelo s poslovanjem 1. januarja ga vprašanja. Za ločeni seji pa velja zlasti omeniti spre- prihodnje leto. Finančno uredi- jetje odločbe o ustanovitvi Zavoda za spomeniško var- tev tega vprašanja bo podprl stvo v Kranju. Zavrženi milijoni Še v nečem se odraža nosa zaostalost, kljub izrednemu gospodarskemu napredku, ki smo mu v Zadnjih letih priča. Zelo slabo Namreč izrabljamo najrazličnejše vrste odpadkov, čeprav nam marsikdaj primanjkuje tovrstnih ^su-r°vin in jih moramo celo uvažati. Kar^ čudno se sliši, da moramo Uv<*iati celo stare krpe, steklene °dpadkc itd. Kot da ne bi mogli Porabiti deviznih sredstev za ko-rtstnejse stvari! Milijone mečemo na smetišča! 'mamo sicer osrednje podjetje za Promet z odpadki »Odpad* in pa Podružnico mariborskega podjetja *$J*rovina« v Kranju. Vendar °dkupna mreža teh dveh podjetij n£ zajema vseh krajev na Gorenj-S J^1 ln se v glavnem omejuje na ?ec'f industrijska središča. Za ta-*? imenovane odročnejse občine 1 zbiranje odpadkov nedvomno Predstavljalo vir določenih do-"odkov, hkrati pa bi s tem napra-Vt" veliko uslugo naši industriji. * industrijsko razvitih državah Porabijo praktično vse odpadke. ri nas smo v tem pogledu bore m.al° storili. Pred šolskimi počit-njcami so sicer nekatere razredne %kHpnosti začele akcijo za zbira-H]e, odpadkov, da s tem pridob a) sredstev za šolske izlete ?c'o pohvalna je akcija jeseniških io[arjev, oziroma "šolskega vod-Stja> ki je razpisalo za zbiranje odPadkov celo nagradno tekmo-Toda večina šol še vedno zbtra sredstva za izlete s prošnja-1711 Za finančno pomoč po posa-***nih podjetjih, z zbiranjem °vasov za razne edicije, ki jih l.zja')ajo ob koncu šolskega leta Denar torej leži na cesti. Le Pjrati ga je treba. Ne bi bilo °avcč, ćt. resneje razmislili o **tanovitvi podjetij za zbiranje in °rtlranjc odpadkov. Vsekakor pa iC tQ ne bi smelo omejiti le na *atnPanjske akcije šolske mladine. -ik tudi OLO. Hkrati je tov. Haf-„ , , .„•'".. ner poročal o pripravah za Poročila o delu in problemih gradnjo pravosodne stavbe v posameznih sodišč so odborniki dobili že vnaprej. Na seji je o teh vprašanjih poročal predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Jože Pernuš. Uvodoma se je zahvalil OLO za pozornost, ki jo kaže s tem, da Kranju, na katero se prav tako nanašajo sklepi. Priprave za gradnjo te stavbe so v teku in bo moč pričeti z deli že prihodnje poletje. Spričo pestrega in zanimive-obravnava vprašanje sodišč. Za &a materiala, ki so ga obrav-sodišča je izrednega pomena, da navala poročila, je bilo priča-pred takim organom povedo kovati več razprave. Odbornik svoje probleme. Poudaril je, da Pretnar je opozoril na vprašaje mreža okrajnih sodišč v nJa zaposlovanja oseb, ki so že kranjskem okraju še pomanjk- bile kaznovane. Gospodarske ljiva. Prav tako bi bilo korist- organizacije bi pač morale o no, da bi imeli v okraju tudi tem več razmišljati. V zvezi z lastno okrožno sodišče. Sicer so ustanovitvijo Okrajnega sodi-v tem pogledu storjeni že ne- šča na Jesenicah je predsednik kateri koraki, prav tako tudi za Okrajnega sodišča Radovljica ustanovitev Okrajnega sodišča tov. Valentin Lapajne navedel na Jesenicah. Morda bi bilo nekaj podatkov o udeležbi jese-potrebno tako sodišče tudi v niške občine v delu sodišča. — Tržiču. Tako bi bili sodniki- Več kot 44 odstotkov zadev, ki porotniki bolj seznanjeni s pro- jih obravnava Okrajno sodišče blemi sodstva, drug razlog, ki v Radovljici, je namreč s pod-govori za tako ureditev, pa je ročja Jesenic, prav tako pa 43 bistveno spremenjena funkcija odstotkov števila oseb. V raz-okrajnih sodišč. Težišče je za- pravi je sodeloval tudi predsed-ščita pravic državljanov, na ka- nik ObLO Jesenice tov. Tre ven, ženskem področju pa vse bolj ki je zlasti opozoril na kritično stopa v ospredje vzgoja. V zve- stanje zaradi pomanjkanja zi z delom sodišč je tov. Pernuš ustreznih poslovnih prostorov, poudaril potrebo po kvalitetnej- Kaže, da se bodo odločili za našem sojenju. kup zasebne hiše in jo preure- V ponedeljek, 13. junija dopoldne, je obiskala »-Iskro-« Kranj skupina 107 ameriških Slovencev, ki so v teh dneh na izletu po Sloveniji. Pred restavracijo Iskre so naše rojake sprejeli predstavniki Iskre, predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj Franc Puhar, pionirski pevski zbor pod vodstvom Janka Pribošiča in drugi, nato pa so jim v zgornji dvorani restavracije priredili zakusko. Skupina slovenskih rojakov, ki jih vodi glavni predsednik Slovenske narodne podporne jednote g. Joseph Culkar (razgovor z njim berite na drugi strani), si je nato v dveh skupinah ogledala obrate tovarne Iskra, nato pa so odšli na kosilo v restavracijo »Park«. Posojila iz republiškega investicijskega sklada Za modernizacijo trgovine In gostinstva Nova samopostrežna trgovina v Stražišču In skladišče trg. podjetja „Sadje" Kranj V ponedeljek, 13. junija, je zasedal odbor za posojila iz re- Komisija za pravne predpise dili za potrebe sodišča, ker bi in organizacijske zadeve je zbo- sicer tega vprašanja ne mogli publiškega investicijskega skla-roma predložila predlog skle- rešiti še nekaj let. -k da pri Jugoslovanski investicij- Ustanovljen Okrajni zavod za spomeniško varstvo Kranj, 14. junija — Na današnji seji Okrajnega Začetek del na novem stadionu v Kranju Kranj, 14. junija — Včeraj so šču Stadiona mladina kranjske na delovišču centralnega sta- gimnazije. Urejali so kanaliza- diona v Kranju pričeli z udar- cijo in opravljali groba zcmelj- niškimi deli. Prvi dan je sode- ska dela, tako da bo vse pri- lovalo pri delih okoli 100 mla- pravljeno, ko bodo 1. julija pri- dincev in mladink iz vseh šle brigade in dokončno začele kranjskih šol in člani športne- delati igrišča za nogomet, roko- če niso posamezne od njih v pristojnosti drugih organov ali kulturo in prosveto OLO Kranj, ljudskega zavodov. Za zadeve in naloge Zavod bo vodil direktor in svet, odbora sta oba zbora na ločenih zavoda je pristojen Svet za sestavljen iz 7 članov, sejah sprejela odločbo o ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju. Naloge zavoda so precej obsežne: obravnaval bo vprašanja spomeniškega varstva, predlagal predpise in ukrepe v zvezi s spomeniškim varstvom, dalje bo proučeval, raziskoval in po znanstvenih metodah obdeloval vprašanja s področja spomeniškega varstva, vodil register kulturnih spomenikov v kranjskem okraju, Izvrševal pravico uporabe kulturnih spomenikov v družbeni lastnini in opravljal druge strokovne in upravne zadeve na področju spomeniškega varstva, Ka društva Triglav. Danes do- met in atletske naprave. Med- poldne pa je delala na d«»!ovi- tem ko bo nogometno igrišče uporabno šele čez leto dni, bodo ostala igrišča in naprave uporabne takoj. -č Jugoslovanska ekspediciia osvolila Trisul II in Trisul III Agencija Tanjug poroča iz Nevv Delhija, da je prva jugoslovanska himalajska ekspedi-ja zavzela dva doslej še neosvojena vrhova Himalaje, in sicer Trisul II in Trisul III. Po prvih informacijah, ki so prispele v Nevv Delhi, je jugoslovanska ekspedicija 5. junija zavzela Trisul II, visok 6690 m, nato pa 7. junija Trisul III, visok 6100 m. Člani naše ekspedicije so 9. junija krenili iz glavne baze proti Nevv Delhiju, ker v kratkem pričakujejo slabo vreme z monsumskimi vetrovi, ki bi jim onemogočil nadaljnje vzpone. ski banki, Centrali za LR Slo- boru Kranj za center v Straži- venijo. Na seji so odobrili več šču in sicer 18,6 milijona dinar- investicijskih posojil za izdela- jev. Omenjeno samopostrežno vo tehnične dokumentacije in trgovino bodo zgradili na nek- za rekonstrukcije v industriji, danjem igrišču Savica. Za grad- prometu, trgovini, gostinstvu in njo skladišč so odobrili posoji- turizmu. lo tudi Trgovskemu podjetju Za trgovino se je v prvem »Sadje« Kranj v višini 21,2 mi- roku potegovalo za investicijska lijona. Skladišče bo stalo pri posojila 17 prosilcev z zahteva- kranjski postaji, poleg Merkur- mi v znesku 304 milijone dinar- jevih skladišč. Pri odobritvi po- jev. Glede na razpoložljiva sojil za gostinstvo dn turizem sredstva so imeli prednost pro- je dal odbor prednost gradnji, silci za samopostrežne trgovine obnovi in modernizaciji gostin- in skladišča. Odobrili so inve- skih in turističnih centrov. Med sticijska posojila za 7 samopo- drugim so odobrili posojilo Buf- strežnih trgovin ,med njimi tu- fetu v Kranjski gori in sicer v di Občinskemu ljudskemu od- višini 6,6 milijona. r OBRAZI IN POJAVI &lng ob Sobčcvem bajerja pri Lescah je v zadnjih sončnih dneh spet oživel Foto: F. Perdan Čudna pota Pravzaprav to ni nov pojav. O podobnih stvareh smo že pisali. Zgodilo se je takole: poklical me je znanec. Poprosil me je, ker po njegovem to pač lahko storim, naj nekemu njegovemu prijatelju, ki da ga dobro pozna in je sploh vesten in marljiv, zagotovim delovno mesto, ki ga je podjetje razpisalo. Prijatelj resda nima popolnoma takih kvalifikacij, ki se v razpisu zahtevajo, je pa drugače v redu itd., itd. Takih in podobnih intervencij je še precej. Bohotijo se kot v posmeh vsemu tistemu novemu, kar pri nas vztrajno ustvarjamo s krepitvijo sistema delavskega in družbenega samoupravljanja. Razumljivo je, da prošnji zategadelj nisem mogel ugoditi. Zakaj naj bi potem imeli v podjetju komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij in druge ustrezne organe? Drug primer: Klepetava soseda mi je pripovedovala zadnjič, ko ni bilo nikjer dobiti surovega masla, da ga ona vedno dobi. Dobi kolikor hoče. Kajti ona ima dobre zveze. Tudi meni ga lahko priskrbi če ga hočem. Le nekaj »kovačev* bo treba primakniti. Ali: Čakam v zdravniški čakalnici. Precej nas je. Med nami tudi suhljata ženska, ki se kar preseda od nestrpnosti. Pravi hipohonder! »To je pa že od sile,* začne pripovedovati sosedi. »Kdo bi si mislil, da je treba toliko čakati. Veste, doslej nisem nikoli čakala. Znanko imam, ki pozna bolniško sestro. Ta me je vedno vzela naprej. Sedaj me pa noče več. Pravi da zato, ker je ne pozdravljam naprej. Pomislite, naprej,* se je togotila, »saj je vendar 5 let mlajša od mene'* Zamislil sem se. Kako čudna so pota protekcije. In kako čudne pa različne so usluge, ki jih mora človek plačevati zanjo. Od »prijateljeve pomoči*, do denarja in — ponižanja. Takim stvarem — pa naj jih počenjamo hote ali nehote — res ne bi bilo treba dajati potuhe. Vsi bi se morali boriti proti njim. Hkrati pa vztrajno izkoreninjati vzroke, ki take stvari porajajo. J Z NAŠIH KRAJEV KULTURNI RAZGLEDI NAŠ RAZGOVOR 25 PREDSTAV V četrtek zvečer je v Radovljici gostovalo gledališče »Tone Cufar« z Jesenic. V kino dvorani so Jeseničani uprizorili F. Schillerja »Marijo Stuart«. To je bila v letošnji sezoni že 25 predsava. Visoka številka, ki jo le malokatero amatersko gledališče doseže z isto predstavo. RAZSTAVLJA METODA BERČIČ Jutri bo v kranjskem Mestnem muzeju odprta razstava osnutkov za dekoracije. Osnutke bo razstavljala Metoda Berčič, ki je že pred leti končala šolo za umetno obrt v Ljubljani. BOMBA V GLASBENI MATICI V četrtek dopoldne so odkrili v sedežu Glasbene matice v Trstu bombo z zažigalno vrvico, ki jo je nekdo podtaknil preko noči. Policija je bombo odstranila in uvedla preiskavo. Kot kaže, gre za osamljeni poskus atentata na tržaško slovensko ustanovo, ki priča, da so na delu še vedno fašistične sile z izrazito šovinističnimi težnjami. FESTIVAL PISATELJEV DELAVCEV IN KMETOV V Skopju je bil te dni festival jugoslovanskih pisateljev — delavcev in kmetov. Festival je opozoril na zanimivo književno aktivnost, ljudi, ki delajo v tovarnah in na poljih ter v prostem času pišejo. Književniki so V ponedeljek, 13. junija, so obiskali kranjsko Iskro ameriški Slovenci, ki so v teh dneh na izletu po Sloveniji. V Kranj so prispeli s tremi Kompasovimi avtobusi z Bleda, nato pa so odpotovali naprej proti Mariboru. Pred restavracijo »Iskre« so jih predstavniki Obč. ljudskega odbora Kranj, predstavniki Iskre in predstavniki nekaterih družbeno-političnih organizacij prisrčno sprejeli, zatem pa so si gostje ogledali obrate tega našega največjega podjetja. Skoraj vsi rojaki so člani napredne Slovenske narodne podporne jednote. Z njimi je tudi glavni predsednik te organizacije gosp. Joseph Culkar in še mnogi drugi ugledni kulturni in javni delavci. V kratkem odmoru pred Kako ste to zmogli! ff ii Slovenski rojak, predsednik Slovenske narodne podporne jednote Joseph Culkaf o vtisih z izlila po Sloveniji ogledom obratov tovarne Iskre je naš sodelavec zaprosil predsednika Slovenske narodne jednote g. Culkar j a za kratek razgovor. -Vabilu se je z veseljem odzval. »Star sem 52 let, rojen pa v Ameriki, zato mi oprostite, če bolj slabo govorim vaš jezik!« se mi je najprej opravičil, potem pa nadaljeval: »Oče in mama sta bila rojena v Dragi pri Višnji gori. Jaz sem najprej 25 let delal v rudnikih in tovarnah, potem pa sem nastopil mesto glavnega predsednika Slov. narode jednote, kjer sem že 12 let. Prvi predsednik te naše organizacije je bil Vin-cenc Cajnkar.« »Katere kraje pa ste v Sloveniji že obiskali?« »Najprej smo odšli v Postojnsko jamo, od tod pa naprej v Opatijo, Pulo, Portorož, nato po dolini Soče in čez Vršič v Kranjsko goro, potem pa na Jesenice in na Bled, kjer smo ostali 2 dni in tri noči. Z Bleda smo danes prispeli v Kranj.« »Vam je všeč slovenska zemlja?« »Čudovito! Imate vse, morje in skalnate Alpe. Jaz sem prvič v Sloveniji, pa se vsemu kar ne morem načuditi. V Ameriki so mi rojaki, ki so obiskovali svojo domovino, pogosto pripovedovali, kako je lepo in jaz sem si o Sloveniji ustvaril neko miselno predstavo, sliko, ki je bila lepa. Pa vidim, da sem se precej uštel. Slovenija je še precej lepša.« Za trenutek, dva je prenehal pripovedovati, potem pa nadaljeval: »Ne govorim le v svojem imenu, pač pa v imenu vseh slovenskih rojakov. Vsi so istega mišljenja: kako ste to zmogli. To je čudež! V tako kratkem času doseči take uspehe! Občudujem vaš gospodarski in kulturni napredek! Razumem, da se stroj lahko kupi, človek pa ne! Vsa čast vam, da ste iz preprostih kmečkih in delavskih ljudi v tako kratkih letih vzgojili strokovnjake. Pa še tole: zelo lepo vzgajate mladino. Mladina- je vaša bodočnost! Mi soglašamo z vami in vas zagovarjamo, da greste po svoji poti naprej, da se borite za pravice delovnega človeka, za svobodo in enakopravnost.« Poslovila sva se. Ostali so že odšli po obratih Iskre in tudi on tega ni hotel zamuditi. »Srečno!« »Srečno!« -t J Na Jesenicah več nevin tečajev in šol Jesenice — Center za izobraže- njih se bodo izobraževali delav-vanje pri jeseniški Železarni že ci za določena delovna mesta. pripravlja program za nekatere strokovne šole in tečaje, ki jih bodo. organizirali na Jesenicah. V UČENCI OSEMLETKE »TONE ČUFAR« NA JESENICAH ZBRALI 6.233 kg PAPIRJA Trenutno je v teku 6 tečajev z 296 udeleženci za žerjavovodje, kontrolorje kvalitete, voznike transportnih naprav itd. Topilci, obločni varilci, električarji in še nekatere druge stroke, skupaj 125 udeležencev, pa so pred kratkim končali tečaje. Mimo teh dela v Železarni nekaj stalnih tečajev in občasnih polurnih seminarjev. Za strokovno usposabljanje in JESENICE - Na ponudo učnega osebja osemletke »TONE CUFAR« na Jesenicah so učenci te priredili svoje večere v Skopju, šole zbrali minuli teden 6.233 kg Titovem Velesu, Kumanovu in starega papirja. Akcija je izred- dvig kadrov vložijo v jeseniški no uspela saj so otroci zbrali kar železarni vsako leto precej sred- 3233 kg več papirja, kot so pr- stev. Lani so odobrili skoraj 33 votno predvidevali. Najbolj so se milijonov dinarjev, približno to- izkazali učenci 6. b razreda, ki so Hko tudi letos. Precej teh sred- zbrali 970 kg papirja in tako stev je namenjenih za štipendi- osvojili prvo mesto v tem tekmo- je. Letos bo končalo šolanje na vanju, sledijo učenci 4. a razreda univerzi 22 študentov, 106 pa na s 833 kg, 3. č s 671 kg, 3. b s 531 kg ostalih šolah, od tega 72 na MlS, med brigadirji na avtomobilski cesti. »PERSPEKTIVE-« Sklep, da bomo v Sloveniji dobili nov kulturni časopis, je že sprejet. Naslov tega časopisa bo »Ferspektive«, njgova urednika pa bosta Janko Kos in Dominik Smole. Časopis bo izhajal verjetno od septembra do junija, letno torej v desetih številkah. KAMEN SPOTIKE DVA »TURISTIČNA« MOTIVA Na cesti iz Begunj v Tržič je z dneva v dan več turistov. Izleti v tem predelu so res prijetni. Toda tamkajšnji domačini premalo gledajo na to, kakšen vtis bodo odnesli izletniki iz njihovih krajev. Oglejte si sliko spodaj: iz lin Gasilskega doma (ne kot je napis »Gasilni dom«) visijo volnene nogavice, na desni pa - kraj Slatna, občina Begunje in okraj Radovljica. Precej let je že minilo, odkar podobne oznake hiš in krajev ne držijo več, tujce, večkrat tudi domače turiste, pa še vedno zavajamo z napačnimi podatki. Slika na desni je stara že približno leto dni. Turističnega društva iz Preddvora, čeprav si močno prizadeva razviti turizem v svojem kraju, še vedno podrt obcestni kamen na mostu čez Kokro, kljub temu prav nič ne moti. itd. Za najboljše posameznike in razred so pripravili nagrade. Zmagovalni razred bo šel na izlet in si ogledal proizvodnjo papirja v tovarni. Za zbrani papir so iztržili 122.500 dinarjev. 23 na TSS itd. -k ZA LEPŠI IZGLED MESTA KRANJA Zvedeli smo, da na oddelku za gradbene in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj pripravljajo poseben odlok o ureditvi mesta (fasad hiš, ograj, barak itd.), ki ga bodo predvidoma sprejeli na seji Občinskega ljudskega odbora 23. junija. Ta vprašanja sicer delno ureja že odlok o javnem redu in miru. vendar je za ureditev lepšega turističnega izgleda mesta Kranja pomanjkljiv, zato bo nov odlok o ureditvi mesta nedvomno veliko prispeval k lepšemu turističnemu izgledu Kranja. PRIPRAVE ZA USTANOVITEV ZVEZE VRTNARJEV IN CVETLIČARJEV SLOVENIJE Nekateri vrtnarji in cvetličarji z Gorenjske so dali pobudo za ustanovitev Zveze vrtnarjev in cvetličarjev Slovenije. V t?, namen so razposlali širom po Sloveniji tudi anketne pole z okoli 30 vprašanji, ki se predvsem nanašajo na strokovna vprašanja o potrebi take organizacije. Na Gorenjskem je namreč okoli 30 vrtnarjev in cvetličarjev, v vsej Sloveniji pa preko 200. V Celju obstaja tudi takšna šola, ki da vsako leto okoli 30 absolventov. Da bi vrtnarji in cvetličarji laže reševali nekatera svoja vprašanja nadaljnega strokovnega usposabljanja, nabavo ali izdajanje ustrezne strokovne literature, nabavo semena itd. bodo ustanovili lastno zvezo. RESTAVRACIJO BODO DOBILI Železniki — V samem centru Železnikov že dalj časa stoji napol podrta neuporabna zgradba, nekakšen hlev. To in pa vrt, ki se razprostira okrog stavbe, bodo v kratkem podrli in izravnali ter zgradili restavracijo, ki jo doslej še nimajo.. Sprva so nameravali na tem kraju zgraditi hotel, vendar bodo z denarjem, ki bi ga uporabili v ta namen, lahko razen omenjene restavracije uredili tudi gostišče v Jese-novcu. Tu imajo tudi v načrtu gradnjo kopališča in postavitev campinga, s čimer bi Selška dolina dobila še eno lopo izletniško točko. TRŽIČ OB 14. URI 1 POVEZAVA MED SINDIKALNIMI ORGANIZACIJAMI Golnik — Med Sindikalno organizacijo bolnice TBC na Gol- K. R., Kranj VPRAŠANJE — Ker si nameravate kupiti motorno kolo, vas zanima postopek za prepis oziroma registracijo. ODGOVOR — Najprej boste s prodajalcem napravili pis- niku in Sindikalno organizacijo meno pogodbo, prepis Icgalizi-Narodne banke v Ljubljani, že rali na sodišču in en izvod po-dalj časa Obstaja tesna povezava, godbe dostavili finančnemu od- namenjena predvsem zbližanju članov teh dveh organizacij. V okviru te povezave je bilo izvedenih že več športnih tekmdločeni,m izdom 3 : 3, medtem ko so bili v streljanju mnogo boljši gostje z 936 krogi : 831 krogov. Med posamezniki je dosegla najboljši rezultat edina ženska tekmovalka Ivanka Stare, ki je dosegla '67 krogov. seku, po vplačilu pristojbine pa boste motorno vozilo lahko registrirali pri oddelku za notranje zadeve — prometni odsek. K. B., Jesenice VPRAŠANJE — Živite že dalj časa v stanovanju skupaj z razvezanim zakoncem. Zanima vas, kateremu pripada stanovanje. ODGOVOR — V kolikor se ne moreta sporazumeti, bo v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Ur. list KI.'t.), št. 16 59) o tem odločila Občinska arbitražna komisija. VPRAŠANJE — Zanima vas, kateri od vaju je upravičen do sprejema otroškega dodatka z ozirom na to, da oskrbujeta otroka. ODGOVOR — V skladu s 44. členom Uredbe o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ, št. 36 iz leta 1955) se v primeru, če živijo starši ločeno, izplačuje otroški dodatek tistemu, pri katerem je otrok v oskrbi. B. L, Škof ja Loka VPRAŠANJE — Želite zamenjati stanovanje, zanima vas ali je to dopustno. ODGOVOR — V skladu s 35. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16 59) lahko zamenjate stanovanje, skleniti pa nmrate pis-nirnn pogodbo in je potrebna odobritev obeh stanodajalcev. P. I., Jesenice VPRAŠANJE — Zanima vas ali ste oproščeni plačila taks za registracijo motornih vozil, ke ste vojni Invalid. . ODGOVOR — V skladu & ®' členom Zakona o vojaških voJ' nth invalidih so vojni invab od I. do IV. skupine oproščen plačila taks za registracij« j, koriščenje motornih vozil, služijo izključno za njihov os^O' ni prevoz. F. L, Kranj VPRAŠANJE — Zanima vas* ali ste kot hišnik upravičeni ^ dela prostega dne ob nedelj3 list 5lj»h de- sodišč »ZASTRUPLJENE KOKOŠI« Sodišče v Radovljici je pred dnevi obravnavalo poseben kazenski primer, ki se le redko pojavi v sodni praksi. Ciganki Anici Rajhard z Jesenic se je letos za prvomajske praznike zahotelo kokošjega mesa, da bi se ga, kot sama pravi, enkrat najedla do sitega. Ker Si'ma kokoši ne redi, na trgu so pa še razmeroma drage, se je za utešitev svojih želja poslužila kaj svojevrstne metode, ki po čudnem naključju razen kazni ni terjala hujših posledic v njeni družini. Dne 23. aprila je v ta namen kupila v Lekarni na Jesenicah mer je dala najprej dvakrat strup za uničevanje podgan. Do- prekuhano meso poskusiti psu ma je strup namazala na kruh, in mački. Ker nobena izmed po- nakar je zastrupljeni kruh nastavila na travnik ob Savi, kjer so se običajno pasle kokši, last Antona Galeta. Ker jc lastnik tudi ta dan spustil kokoši na pašo, mu je, 26. aprila, poginilo zaradi zaužitega strupa kar 7 kokoši, vrednih okrog 10.000 din. Ker Gale sprva ni vedel, kaj je vzrok smrti, je kokoši zakopal. Cez dva dni se je pa zgla-sila pri njem Rajhardova in ga prosila, če ji podari poginule kokoši. Po njegovem pristanku je kokoši izkopala, jih odnesla domov in očistila. Za vsak pri- izkusnih živali zaradi zaužite1;;! mesa ni poginila, je meso porabila za hrano družine, ki se ga je tokrat res najedla do sitega. Sodišče jo- je obsodilo za uničenje kokoši na dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let, pod nadaljnjim pogojem, da bo do 1. avgusta letos poravnala škodo Galetu v znesku 10.000 din, ter plačilo stroškov kazenskega postopka in povprečnim1 1000 din. - Ce bi kokoši kupila na trgu,, bi bile prav gotovo nekoliko cenejše. -Vi mv\m - m m juuam*?- Že letaš nova tržnica v Kranju Več braleov »Glasa Gorenjske« nas že dlje sprašuje, kako je z gradnjo nove tržnice v Kranju na dvorišču bivše gostimo pri Poterčiku. Lani so jo pričeli graditi, potisni pa so dela opustili. Kdaj bodo z gradnjo nadaljevali in kdaj bo nova tržnica dograjena? Odgovor: Na to vprašanje nam je odgovoril naf-elnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve Obči.skrga ljudskega odbora Kranj, tovariš Avgust Kal in. »Novo tržnico na dvorišču bivše gostilne pri Peter ' i smo žareli .radili ž<» lani. Takrat smo imeU za to tudi pristanek lastnika. Vendar je vmes prišla nacionalizacija. Ker se je lastnik pritožil, z nadaljevanjem gradnje ne moremo pričeli. Po naših predvidevanjih bomo pričeli /. nadaljevanjem iradnj« najpozneje konec julija, tržni a pa bo dograjena do konca letošnjega leta. Finančna sredstva so zagotovljena, problem je torej le še nacionalizacijski postopek zaradi pritožbe lastnika.« oz. državnih praznikih. ODGOVOR — V skladu ■ konom o hišnikih (Uradni L RS, št. 38 59) je ob n<*de in praznikih hišnik «Pravlra lovno pogodbo, ste dolini °P viti tudi na te dni. do celodnevnega počitka-nujna dela, ki se določijo z F. V., Tržič J VPRAŠANJE — Zaposli ste kot stalni kmetijski oc j vec. Zanima vas, koliko j dopusta vam pripada. Do se imate šest let delovne dobe. ODGOVOR — V skladu * konom o delovnih ra*n^,"||l ;sk h delavcev v ^jr, gospe larstvih ^ list LRS, o/r?ni vam P° krni- ! me t Vkih St. 9 60) vam . e m »ecih nepretrgane dobe pripada 14 delovnih dopusta. K. L, Radovljica ,Pnt VPRAŠANJE — Kot sprejemate Stipendijo, *a° vas. koliko časa boste - ^ »im* mor«11 0 končanem študiju biti doni pri dajalcu štipendije^ ^, V Fklado r^j konom lst 7- lUpendiJah (I '(..vi> a bi »g g« že v pogodbi določiti Ca* ^ boste prebili po končale"* y lan i; pri d • 1 . ' kolikor tega niste določili, da boste lapoalenl i>ri ( V^of štipendije toliko časa k<] Časa It« prejemali ltipe«flM ' 18 GORE NJ S K E SREDA, 15. JUNIJA 1960 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO e investicijske naloge na kmetijskih posestvih v kranjski občini Delo aktivov mladih zadružnikov: NE NAJBOLJE Aktivi mladih zadružnikov pri tem ko se je v zadnjem letu ne- Prcd kmetijska posestva so letos postavljeno velike investicijske naloge, saj bo po planu vloženo za izgradnjo posestev v kranjski občini 323,390.000 dinarjev, od tega v letu 1960 249,300.000 dinarjev. Šele s temi investicijami bo dana osnova za nadaljnji uspešni razvoj socialističnega kmetijstva, ki ga že danes nujno terjajo vsak dan večje težnje zasebnih kmetijskih proizvajalcev za oddaje zemljišč v družbeno lastnino. In brez dvoma bodo prav kmetijska posestva centri za nadaljnje razvijanje naprednih oblik kmetijstva. Ce hočemo na sodoben način razvijati kmetijsko proizvodnjo, potrebno spremeniti na posestvih strukturo osnovnih sredstev. Iz prakse je znano, da imajo naša posestva v tem pogledu zelo malo možnosti, saj 60 vse doslej izkoriščala le neprimerne in za gospodarjenje tudi nerentabilne prostore, ki 80 jih prej uporabljali bivši lastniki za obdelavo znatno ^anjših površin zemljišč, in jih izkoriščali le za drobno blagovno proizvodnjo, medtem ko Moramo posestva usposabljali 2a specializirano tržno proizvodnjo. Vse doslej so posestva zaradi nizke stopnje rentabilnosti skrbela le za nabavo najnujnejše mehanizacije, ki se je v glavnem finansirala iz dolgoročnih zveznih sredstev, niso pa izvajala drugih investicij zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki jih v lokalnem merilu ni bilo na razpolago. Za izgradnjo posameznilh posestev v kranjski občini bodo letos investirali: na posestvu Hrastje 150,170.000 din, na posestvu »-Sorsko polje« Zabnica 54,900.000 din, na ekonomiji Kranj 43,060.000 din in na posestvu Preddvor 1,200.000 dinarjev, skupno torej 249,360.000 dinarjev. Katere objekte predvideva investicijski program za posamezna posestva? V obratu Hrastje (na Kmetijskem posestvu Hrastje) je že napeljana elektrika, ni pa še elektrificirano novo gopodarsko središče v Lahovčah. Končana je tudi že napeljava vodovoda na obratu Hrastje in La-hovče. Na posestvu sta že zgrajena tudi dva hleva z zmogljivostjo 100 glav goveje živine. V Zalogu pa so končali hidromelioracije na površini 17 hektarov travnikov. Ostala dela so opravljena le delno. Na obratu Hrastje je v gradnji senik z zmogljivostjo 2000 m3, na obratu Hrastje pa silos — dvojček z zmogljivostjo 1.200 m3. Posebno važnost posveča posestvo gradnji osem družinskih montažnih hišic. Na posestvu je namreč še vedno 15 družin delavcev in uslužbencev brez primernega stanovanja. Pomembna investicija bo nadalje tudi agromelioracija 80 ha njiv in travnikov, ki je Na X. /ubile/nem Gorenjskem sejmu Razstavljavci iz v$e Jugoslavije Kot smo že pisali, bo X. jubilejni Gorenjski sejem letos od ~-julija do 9. avgusta. Kaže, da bo tokrat dobil res vsejugoslo-vanski značaj, saj bodo na !Vem sodelovala podjetja s svo-|UW izdelki iz vse Jugoslavije. Največ bodo svojo dejavnost ^kazala turistična podjetja, SaJ so se prijavile turistične organizacije iz Srbije, Hrvat-fffi Dalmacije, Makedonije ter 8<>sne in Hercegovine. V zvezi S tem nam je nekaj povedal Rektor sejma tovariš METOD KOTAR: *Z razliko od prejšnjih sej-m°v ho letošnji v največji iz-*edbi, saj pričakujemo okoli ^0 razstavljavcev iz vse Jugo-slavUe. Struktura razstavljav-*ev bo letos zelo pestra. Gledali »orno ietja 5 so za široko potrošnjo. Poskrbeli bomo tudi. da bodo cc- da bodo posamezna pod-razstavljala tiste izdelke. ne obi sejemske, torej nižje kot na •čajnem trgu. Zmanjšalo se tudi število gorenjskih raz-|***Uavcev, pričakujemo, da Jlh ho kakih 20 do 30, vključno * °brtnimi organizacijami. s km, da bo razstavljalo več ne-8orcnjskih podjetij, bo še bolj sejma.« *^aJ pa ostale e^ s sejmom?« jugoslovanski značaj prireditve v DAVCO je letos Letos cesta v občini Železniki r°ditev cest ena glavnih nalog. °zko »Ploh _ - b< J. o mnogo pripomogli Za letošnji mednarodni sejem tekstila in tekstilnih strojev, ki bo julija v Le-skovcu, je nenavadno zanimanje. Doslej se je že prijavilo nad 260 razstavljavcev. Približno petina razstavljavcev je inozemskih, in sicer iz Madžarske, Nizozemske, Belgije, Italije, Francije itd. f) V Beogradu je bil nedavno podpisan protokol o delu bolgarsko-jugoslovan-ske komisije za vodno gospodarstvo. Komisija je proučila vrsto vprašanj o sodelovanju Jugoslavije in Bolgarije na področju vodnega gospodarstva in regulacijskih ukrepih. Razen tega je izdelala tudi pravilnik o delu. ... IN PO SVETU O Proizvodnja avtomobilov se je lani na Japonskem močno povečala. — Število osebnih avtomobilov je naraslo od 54.479 v letu 1958 na 87.992 v letu 1959 (za 61,5 odstotka, število tovornih avtomobilov od 135.667 na 20.723 (to je za 48,7 odstotka), le proizvodnja avtobusov je bila nižja za 7,5 odstotka (od 7555 na 6988). © Vlada ZDA je občutno ublažila svoje izvozne omejitve za države Vzhodne Evrope. Seznamu proizvodov, ki se lahko izvažajo v te države brez izvoznega dovoljenja, je bilo dodano ok. 250 novih proizvodov. Med temi so: živila, minerali (svinec, kositer, cink), potrošno blago (šivalni stroji, hladilniki, radijski sprejemniki, avtomobili itd.) in razni stroji, kot n. pr.: tiskarski, stroji za rafinerije, konserv-no industrijo, pivovarstvo in tako dalje. Milil« Kazniva dejanja zoper življenje in telo Vzgajati, ne le kaznovati ma zelo številna so kaR»*merc in 2j dejanja zoper življenje Ok °" ,Vh hil" P° Poročilih io li.( a v Ljubljani Um K:i so,Us k 1 več kot pr. riu Pa J« Pri L- »rejšnja leta. Ta-rHi * ~ JV pri *cm trcna pouda-iSJik »aatno število teh kaz-del 1 ^*J*nJ odpade na kazniva b» * lahk<' telesne poikod-Jih' s" lažjega značaja in ki Sča 0or»vnavajo okrajna sodi-Pri tem pa se postopek to>K *r,*idet;ni poravnavo >--**»»uv-i i mi tako, da do Ho n 'Ploh ne pride. Pl vpreč- trtill>r" ' ' '' ■' ';" 1 1 <'<■' -»M 00-fllSf0 k*/ni\ib zadev, ki jih so-Uravnavajo. V zadnjem r»^m ,,''r,M nainj s\ etl ni ,><■ ino i'i.j ' l n ia in v pri - poravnajo priza "c preden pride zadevi iikti1!*^ Pa je s težjimi dete vrste, ki jih obravnava- jo okrožna sodišča. Pri tem mislimo predvsem na uboje in tc/.ke toltina poškodbo. Ubojev je bilo lani na področju ljub-li.viskcga okrožnega sodišča 21, od tega 14 storjenih z naklepom, 7 pa iz malomarni sti. Hudih telesnih poškodb je bilo 17!), nedovoljenih splavov pa 22. Število ubojev se bistveno razlikuje od prejšnjih let. Za storilca dveh najtežjih ubojev, ki sta bila obravnavana v letu 1959, je bilo ugotovljeno, da sta težka duševna bolnika in sta bila zato ulilana v zavod /a ' v Podljubelju v 2 urah. čeprav nekoliko daljša pot je s*°' zi Dolino (Dovžanova sotesk*' naravne pirami de) do gospodar]* Ukca in od tod na Kal 2 uri- Koča je lepa, pot do nje \Šm dostopna, kraj primeren za t* borjenje, za šolske športne dnev in izlete. t Če se boste odločili, da obiscett to postojanko z večjo sknptrl0^ sporočite dan vašega obiska ' vaše posebne želje. Gostitelji do poskrbeli, da vas bodo^ P . stregli s tistim, kar boste *e u Tudi mladinskega vodiča b°s lahko dobili. k Z izletom na Kal boste spoz**» nov košček naše ožje domovMe gorskega sveta. o b i a v • Izšla je 4. in 5. knjiga iz Večerne zbirke zanimivih memoarov »Za zaprtimi vrati« »ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA« v dveh delih. S številnimi dokumentarnimi fotografijami opremljeno ceneno knjigo dobite v vseh knjigarnah, podružnicah časopisov, trafikah, kioskih ter pri kolporterjih. Naročite pa jo lahko tudi neposredno pri upravi Večera Maribor, Gosposvetska 23. — Cena knjigi je 400 din. Inkarnatka dozoreva! Kmetovalci, ne pokosite jo in pustite čim večje površine za seme! Njive očistite oljne repice. Odkupna cena je ugodna. Vsa pojasnila o odkupu dobite pri vaši kmetijski zadrugi. Semenarna, Ljubljana Gosposvetska c. 5 - Telefon 23-413 PROSTA UONA MESTA Seznam prostih učnih mest y obrti in trgovini bo objavlj«0^ naslednji številki »Glasa renjske« - v soboto 18. JunJ.Jcij Obrtna in Trgovinska zbom» okraja Kranj. NAGRADNA P RIR E D IT EV »SPOZNAVAJ GORENJSKA Turistično in olepševalno »»^ štvo Kranj, bo priredilo v * J turističnega tedna, od 1- ^"^u avgusta na Gorenjskem sCj ^ javno nagradno prireditev. SPOZNAVAJ GORENJSKO. Za oddajo se lahko f*?^ vsakdo — tema lahko zaJ'^ar-politično, zgodovinsko, gosp* ^ sko in kulturno življenje renjske od naselitve natših P nikov do danes. Prijave sprejema t uris olepševalno društvo Kranj, roška cesta št. 4 (pisarna ■p°3q. valne agencije Kompas) do junija 1960. Turistično in olepševalno drU*** Kranj RAZPIS a TcB' 0 vpisu učencev v I. razrco. ^ ^ niške šole metalurške str°k.„/Gl. Jesenicah za šolsko leto 196 Sprejetih bo 32 učencev, ki ^0 rajo imeti dokončano osem 1 ^ in ne smejo biti stari nad 1 ^ Biti mo-rajO telesno in (luS^vjti zdravi in bodo morali oPr ^ predhodno sprejemni iz^pred-sloven.šrine in matematike ^ nost imajo mo'ški s P° kranjskega okraja, ki so K v9-cirani delavci in imajo sta"l0ži-nje zagotovljeno. Rok S* lev prooenj je 20. junij l9,^vidne drobne informacije so ra Iz oglasne daske, dobe pa ■ rflV-di osebno ali telefonično na ^ nateljstvu šole (telefon 2«a 202). CLI8 11 GORENJSKE ZANIMIVOSTI 01 TSIPOVSOD ŠVICARSKO LETALO NA HIMALAJI Hkrati z našo ekspedicijo na-skakuje Himalajo tudi švicarska odprava, ki ji pri njenih naporih pomaga letalo švicarske proizvodnje Pilatus »Porter*. Prototip tega letala je bil razstavljen lani na letalski razstavi v Parizu, letos pa so v prometu že serijska letala tega tipa. Na Himalaji leti letalo s serijsko številko 3. »Porter* sodi v kategorijo letal s kratkim vzletom in pristankom, ter je zato še posebno pripraven za takšne naloge, kot jih opravlja na Himalaji. Tam je letalo pristalo na severovzhodnem sedlu Dalaughirija v višini 5800 metrov, kamor je preneslo 4 ljudi. Letalo je opremljeno s kompresor-skim motorjem za 340 KM ter tehta polno, obremenjeno 1800 kg. Za vzlet potrebuje le 120 m ravnega zemljišča. NOVA PEC V PANCEVU Industrija stekla v Pančevu bo s pomočjo nove peči za lito steklo, ki je nedavno tega začela obratovati, lahko povečala Proizvodnjo od 225.000 na 620 tisoč ton letno. SRAJCA V Los Angelesu je neki podjetni trgovec odprl poslovalnico Z REAKTIVNIMI LETALI PREKO SEVERNEGA TEČAJA Skandinavska letal, družba SAS bo uvedla te dni reaktivno letalsko progo Kopenhagen — Los Angeles preko Severnega tečaja. Med 120 Potniki tega letala, ki bo prvič letelo na tej progi, bo nekaj skandinavskih prinčev in Princes. V oktobru bo ta družba uvedla reaktivna letala tudi na progi Kopenhagen—Tokio prav tako preko Severne-Sa tečaja. REKORD Mestece Trail v Britanski Kolumbiji, ki šteje 15.000 prebivalcev, je praznovalo te dni kaj nenavaden praznik: mini-lo Je 2000 dni odkar se je 2Kodila zadnja prometna nesreča s smrtnim izidom. za izposojanje srajc. Tri srajce tedensko stanejo dolar. V kolikor se srajce več perejo, toliko je najemnina manjša. Po šestih mesecih je najemnina enaka ceni pranja srajce. TUŠI NA NEWYORŠKIH ULICAH Na newyorških ulicah so se pojavili tuši s hladno vodo - namenjeni otrokom za »pasje« dni. Tuši so postavljeni na koncih mesta, kjer ni nobenega drevesa. ČOLNI IZ VLAKNATEGA STEKLA Nova angleška ladja »Oriana« (40.000 ton) je prva ladja, ki ima reševalne čolne iz steklenih vlaken. Čolnov je dvanajst, v vsakem je prostora za 145 ljudi. Novost na teh čolnih je tudi to, da se motorji ne vžigajo z elektriko, temveč so opremljeni s posebnimi starterji za ročni vžig brez baterije. KAVČUK TRSI OD JEKLA Zdi se, da so se vsaj delno uresničile stare sanje, da bi delali kavčuk trd kot jeklo in jeklo prožno kot kavčuk. Neka ameriška tovarna je izdelala sintetični kavčuk, imenovan neofren, iz katerega izdelujejo kolesa za razne stroje. Poskusi so pokazali, da se ta kolesa obrabljajo osemkrat počasneje kot jeklena. IONE SVETINA LOVCEVA HCI Riše Milan BcU'sta 208. Od spodaj so drug za drugim padali ga je zapeklo v prsih. Toliko, da se je ob-streli. Sneg je pršil okoli Boštjana. Potem držal v strmini. Izza pasu je potegnil lovski nož in prerezal oprtnici. Roglati tovor se je zakotalil po strmini. »Gams Šepavec, ne bi te smel ubiti, nesrečo prinašaš.« Spodaj na Glaviču pa se je nevidni strelec satansko krohotal in streljal. Kot bi poblaznel, v privid nad seboj. Po rušju pa se je vse bliže pl?.zil Nek. Ves zasopel, je ves čas opazoval boj obeh mož; predaleč je bil, da bi pomagal. 209. Boštjan se je vzpel na greben. Z roko si je mašil rano ped srcem, kjer je vrela kri. Polaščala se ga je neizmerna utrujenost. »Umri tu, sredi gor?., Gamsove porte ne zdelaš.« Spodaj je debelo jeknila Nekova puška. Potem je bilo nekaj trenutkov tiho. Spoznal je ta pok in se nasmehnil. Na rebru se je iz rušja pokazal Nek. Veter pa je prinesel glasove, polne skrbi. »Boštjan — Boštjan! Počakaj! Prihajam!« »Prihajaš, dobri stari prijatelj, a danes prepozno.« Rad bi zavpil, pa je imel usta polna krvi. 210. Boštjan se je uprl na puško. Klečal je v snegu na robu prepada. Prijetno razpoloženje ga je obšlo. Nič več bolečin in ne groze. Vse, kar je doživel, se je vrnilo in se spet nekam daleč pomikalo. »Oče, mladost, grob pod Orlovo steno, mati, Minka, Nek in Volkun. Da, rad bi živel, imel sina in lovil po gorah.« Spočetka so bile misli jasne, nagle in žive. Potem pa so slike brzele medlo, raztrgano. Čutil je smrt, ki jo je vedno izzival, da prihaja počasi, toda zanesljivo. Ni se je bal. Ne prej, kadarkoli jo je srečaval, in ne zdaj, ko sta si bila povsem blizu. šitev o 0 1 . a ■ ■■ 1 § a ■ Skrivnostni Lockheed TJ-2 Za 50 tis*čako/ hsiel prodali ženo in otroka V vasi Djordjevac (v občini Bo-janovac) so zabeležili pred dnevi zanimiv primer, ki priča o tem, da navzlic vsem naporom ljudske oblasti in družbenih organizacij običaj »trgovine« z ženami še ni povsem izkoreninjen. »Trgovec« je bil tokrat 30-letni Selim Veselji, kmet iz te vasi. Ta se je namreč pojavil v okolici Sarajeva, ko je bila v neki vasi veselica. Bil je brezhibno oblečen v novo obleko. V slaščičarni Redjepa Asanija se je seznanil z mlado vdovo Ifeto Had-žič. Ko je ženska odšla, je Ve- selji začel nadlegovati Redjepa, naj na kakršen koli način prepriča Hetoi, da bi se z njim poročila. Rekel mu je, da je zelo bogat in da bo vzel k sebi tudi Hetino osemletno hčerko Saimo. Kar se je pozneje zgodilo, ni povsem jasno. Kaže, da je mlada žena nasedla Selimovim .zgodbicam. Cim se je namreč pojavila z otrokom, jo je Selim začel nagovarjati, da bi takoj odšli na postajo, Heta je nekajkrat hotela domov, da bi vzela s seboj najpotrebnejše stvari. Selim pa je vse to odklonil z utemeljitvijo, francoski abstraktni slikar Ma'oirc je priredil demonstrar i je svoje tehnike dela kar na nekem dvorišču. Na zemlji Je razpel platno v dimenzijah 0 X 2,5 m in začel hoditi Po njemu ter mešati barve brez vsakega reda. Sliko, ki je pri tem nastala, je imenoval: »Prihod Luja XIII in avstrijske kraljice v Pariz« da ji bo vse nadoknadil ko prispejo v Bojanovac. Ko so nato prispeli do Vranja, je Selim že imel svoj »plan«. Vedel je, da ga doma čakajo žena in trije otroci, dva brata, dve vnukinji in njuni otroci ter mati. Vedel pa je tudi to, da je v vasi več neporočenih starcev. Njegovi prijatelji so pogosto pripeljali žene iz Bosne in z njimi lepo »zaslužili«. Tudi on je hotel na ta način zaslužiti. Od Vranja do Djordjevca sta ženska in otrok potovala peš okrog 26 km, na pol naga in bosa po zelo hladni noči. Ker pa ni bil tržni dan, bi bilo treba čakati ponedeljka. Medtem ko se je Selim pogovarjal s kupcem, je Heta sedela v kotu sobe in jokala. Mati in otrok sta ostala zaklenjena v sobi več dni. Naposled jima je uspelo pobegniti. S pomočjo ljudskega odbora sta se nato vrnila domov. Uran iz morja Kot vemo, se je potrošnja hkrati pa tudi proizvodnja urana močno povečala predvsem v zadnjih desetletjih, ko je hitro napredovala atomska tehnika. Tako je postal uran domala najbolj iskana kovina današnjega dne. Strokovnjaki tokijskega Centralnega instituta za znanstvena raziskovanja so dolga leta proučevali množino urana v morski vodi. Seda; poročajo, da so odkrili tudi metodo, ki omogoča pridobivanje urana iz morja. Letalo Lockheed U-2, ki je 1. maja letos s svojim poletom nad sovjetskim ozemljem ponovno zaostrilo odnose med Vzhodom in Zahodom, je bilo že od vsega začetka zavito v skrivnost. Prve vesti o njegovem obstoju izhajajo iz leta 1956, ko je bilo omenjeno, da je to letalo sposobno za polete v izredno velikih višinah ter da bo namenjeno za razne raziskave in za opazovalne polete. Sčasoma pa je postalo vse bolj jasno, da so temu letalu namenili posebne naloge na področju izvidništva in vohunstva za potrebe ZDA. Edini posnetek letala U-2 nam' kaže, da je letalo svojevrsten izdelek. Izredno vitka krila in posebej zanj predelani motor Prat Witney J 57 mu najbrž res omogočata letenje v velikih višinah in velik dolet. Kakšne naloge je letalo opravljalo v preteklosti, ni moč ugotoviti. Vpogled v njegovo dejavnost pa nam je dal 1. maj 1960, ko je bilo letalo sestreljeno globoko nad sovjetskim ozemljem — blizu Sverdlovska - s pomočjo tako imenovane rakete »zemlja-zrak«. Pilot Francis Garv Po-vvcrs, letalski kapetan ZDA, je odskočil s padalom ter ni uporabil reševalnega sedeža. Ker Američani niso vedeli, da je pilot v ruskih rokah, so najprej opravičevali polet tega letala z meteorološkimi raziskavami. Vendar ta trditev ni dolgo obveljala; po ruskih podatkih je bilo letalo opremljeno s fotografskimi kamerami ter raznimi radarskimi instrumenti. Smer pilota je bila Pakistan— Norveška. Kakor smo že omenili, je letalo U-2 opremljeno s posebno verz5jo motorja J 57 ter je cno-sedežno. Pristajalno napravo tvorita dve kolesi na trupu — eno spredaj, drugo zadaj. Pri vzletu ima letalo pod vsakim krilom še po eno nogo, ki pa ju po vzletu odvrže. Torej res posebnost svoje vrste! ZA RAZVEDRILO Družinski izlet »Očka, prosim te, prenehaj že s temi pravljicami ... povej mi raje zgodbo, ki si jo včeraj povedal mamici, ko si pozno zvečer prišel domov!« <7S T! m Vf)v!S,,s" 8e bili z večerjo pri kraju, ko sta pri*!a Kre:;«ik in . »» včeraj smo jih osem, danes jih je pad!»> deset. Do boi! •;» eden. Kakor som r,>k a!" 1 Dastl Se triindvajset. Za vsako ovco I'* le bilo slišati Kreonlka. fosedM bo. "•brc v so jo h'/ :•.•>•• t v"! ?v.:l «amse. da jim pnbero jetra. 1*1 r,k;u pa j,. po]0£(] o';on.j. Suho ruše- o \ "je so prasketajo . veselo so so dvignili oplijeni zublji in s svojim rožnatim Soj v- veselo so so dvgn 1 ofo'lli obraze lovcev, s,, t , t: tih (lav 'h -asih, ki so prošli /o v kraljestvo pravljice, •vil Posodili okrog o?nja njih pradedje in si pripOVOdovaH Hi,j • ' ' 1 itlh, o velikanih in robavsih, ki vabijo svojo sorod-ti^jj v,'s<"e, torklje In pehte-babe na divji ples. Veselo je krožila SvolJ1 čutara /. medico in ni jim manikalo mesa in pogačo. 8ani <>r'T1,) Kfl lovili divjad po domačih planinah ter zalezovali j 'n rise. ^'nJV'n< *v hi i'n zdajle videl Herman, kako v tovariškem r;,'b ' /,'<>mili" !/ velike ponve, hi jih ozmerjal Z roparji in illl t,/11^ In če bi imel s seboj dovolj oboroženih hlapcev, bi zveza« in vre'i v stolp. ^OVfc01** f'r,d, ki »o že stoletja oholo zrl na ni/ko kino.'ke do-s« i ' ležal globoko spodaj v dušeči vsakdanjosti. Njegov glas Vef. *j ''"ubil med prepadnimi stenami, njegova moč ni mogla Hny ' ; planinskih trat, ograjenih s strmimi pečmi In ska'na-loi{0 Vr',(>vl. Svobodno je stopal lovec s tulcem Bez p!e*a in z jn ^ ?* r;in\\ po dišečih livadah in si natika za klobuk očnico ln fr " !n rp i'' spodaj zacvilil grajski pes, jo prijo! skalo J,1****! nanj. sUu v .'' 1 M '•' ^pregnvoril Jano/. Krosnik. Obraz mu je žarel v (1 erno-a o-.nja. oči so mu norele v vesolju in zmagoslavju. »NeOOJ leto smo sedeli pri Martinovem kresu,« je začel. »Sedem nas je bilo, sedem ubogih pastirčkov. Sklenili smo zvezo, ki je rodila zavezo vseh sosesk od Bohinja do Mojstrano in v topniški slogi so se združili naši planšarji od slakov Savice do PerK-nika. Fraja me jo pognala od Hribarja, ki ga je bila naredila /.a llačana. Jaz, brezdomec, pa som našel dom: planina mi p;a je dala. Povsod sem našel tovariše, ki so mi odlomili od svojega hleba in me napojili z mlokom. Izkopali smo jamo in nastavili smo zverem, ki so trgalo vašo Živino. Zato so nam praski hlapci požgali prenckatero kOCO in oilgnali marsikatero živin'o. Nič zato! Vzdržali smo in sadovi n-so i/a: tal'. Ducat medvedov in ni'* manj risov smo ugonobili. Ti ;t'm, ki so jim grajski rabl.ji odgnali vola, kravo ali junico, smo preskrbeli jelenjega mesa, onim, ki so prišli ob ovce, pa gatnsovtoo. Hribar, ki je Izgobil pol tropa, ni hotel niti «n'"p za to. Itazdall so n. mod tisto družine, ki imajo dosti otrok!« mi je rokol. K. sem t*ko hodil od planino do planino in prižigal večerne •gnjo, so hodili k meni ljudje. Kajkrat som bral obup v o "oh temuSenlh obrazov in kajkrit som mora! v svoji duši zbrati vso sile, da som jim vili vere v njih lastno moč in upanje v boljšo OSMi In ko sem pronekaterikrat stopil v bajto neprespan, ves utrujen in lačen, mi jo beseda prijaznega planšarja okrepčala dušo.« »Mnoro dobrega si nam stori!, Krosnik. Zahval jen v imenu vseh!« ga je prekinil kovač. »Sanir pol som vam pokazal, prijatelji.« je reke! Kremik. »Urh je bil uMtelj moje m!:dndi. Ne delaj krivice, pomagaj zatiranim, tolaži žalostne, BM je učil. Ta nauk veljaj tudi vam, veljaj vsem vasem in vsej deželi! Ce boste složni in dobri, boste prema ali "rul. Samo tako naprej, kakor smo za'-eli! V nekaj letih se bo spol za rodil* /ivina in potoni bomo lahko midi'i še nekaj drutjera. Tudi pri tlaki in dajatvah ni vse v redu. In če bomo nastopili kot on mož, bo padel bič valptu i/ rok in gospo ! Imi moral veti v roke pravi'ne.j'o tehtnico.« »To tudi bomo!« jo rokol Jok in mu položil roko na ramo. »Tvoja pot je prava pol. Mi starejši smo jo že slutili in hrepe- neli po njej, — pa nikogar ni bilo med nami, ki bi bil upal reči: udarimo!« »SatBO heteti jo treba in pozabiti nase,« se je nasmehnil Kres-nik. Ce delaš za skupnost, moraš pozabljati na samega sebe!« je udaril. V bližini so se oglasile kovane cokle. »Mi>'ia fanta,« je uganil Jok. »Malo pozna sta.« »Sta se pa že zamudila pri kakšni jazbini, se je zasmejal Lenart, da so se mu zabliskali beli zobje v srebrni mesečini. »Poznam Filipa! Lani je bil večkrat nad menoj, naj mu skujem sklopoc za ščetinca. »Nocoj nama pa jazbec ni bil v mislih!« se je oglasil Filip. »Kajne, Jakob, da no!« je postavil za pričo upehanega brata. »K;rr prisedita!« jc povabil Gabrov. »Ti, Smrekar, pa jima pestro/a z jetri!« »Kic so lovili grajski?« je vprašal kovač. »V Krtu,« jo odvrnil Filip, »pa so že sredi popoldneva krenili proti Spodnji Krmi. Imeli so tri gamse. Herman in Fraja sta se prepirala. Fr:c pa je klical Reparja. Na vsak klic se je oglasil žvi/.ir. Ti žviž-ri p?, so se oddaljevali vedno bolj proti Krmi.« »Midva pa sva jo ubrala za tistim žvižganjem,« je rekel Jakob. Pa mu jo spet Filip vzel besedo. Zgovorni fant je hotel imc-nitnej.ši del zgodbe povedati sam. »Prav previdno sva hodila,« je pripovedoval. »So srnjaka bi ukanila. Na Mlaki sva zavila po stezi na desno in potom skozi bukovje.« »In petem,« je plani! Jakob Filipu v besedo, »sva zagledala..... FlHp je po medvedje objel brata in mu pritisnil dlan na usta. »No, kaj sta sagledala?« jc vprašal oče. »Čudno iver, ki jo visela v zanki, pritrjeni na mlado bukev,« je Filip prehitel brata. »Skočila sva k drevesu,« je rekel Jakob. »In sva spoznala — Roparja,« je končal Filip. Možje so tiho sklonili glave, Kersnik pa je rekel: »Vse življenje je iskal samo svoj dobiček. Ni ga škoda!« 8869 GORENJSKE i Ti dni po svet* EISENHOVVER ODPOTOVAL Potem ko se je en dan mudil na Aljaski, je v ponedeljek, 13. junija, predsednik ZDA Ei-senhower odpotoval na svojo azijsko turnejo. Najprej bo obiskal Filipine, nato pa Japonsko. Prvotno bi v okviru tega potovanja moral obiskati še Južno Korejo in Tajsko, vendar zaradi razvoja dogodkov v teh deželah, do obiskov ne bo prišlo. Eisenhower bo obiskal Japonsko kljub odločnim protestom japonske javnosti, ki ocenjuje njegov obisk kot vmešavanje v notranje zadeve dežele. ZAČETEK V ADIS ABEBI V torek se je začela v Adis Abebi konferenca neodvisnih afriških držav. Na konferenci bodo razpravljali o možnostih čim hitrejše dokončane osvoboditve vse Afrike izpod kolonia-lizma. Razen tega bodo obravnavali tudi vprašanja, ki so važna za vso Afriko, ki pa prav tako posegajo v interese vsega sveta. NEUSPEL UPOR V nedeljo zvečer je v pokrajini San Luis v centralni Argentini izbruhnil upor. Uprli so se vojaki pod vodstvom generala Fortunata Giovanonija. Po vesteh iz vladnih krogov je argentinska vojska v celoti ostala zvesta vladi in je bil upor že v ponedeljek zadušen, voditelji upora pa ujeti. Namen upora naj bi bil po izjavah vladnih predstavnikov, preprečiti potovanje predsednika Frondisija v nekatere evropske države. DELAVCI ZASEDLI RAFINERIJO Vse rafinerije tujih petrolejskih družb na Kubi (Shell, Esso in Texas Oil) so zasedle delavske patrulje. Lastniki teh družb so namreč prejšnji teden zavrnili vladno zahtevo, naj v rafinerijah predelujejo petrolej — uvožen iz Sovjetske zveze. Delavske patrulje bodo poskrbele, da ne bo prišlo do kake sabotaže. ALŽIRSKA OCENA Te dni zaseda v Tunisu začasna alžirska vlada. Posvetujejo se z vsemi političnimi in vojaškimi činitelji alžirske revolucije. S tem v zvezi Alžirci ponovno opozarjajo na odgovornost Francije za nadaljevanje vojne v Alžiriji in ji ostro očitajo omalovaževanje načela samoodločbe, pri čemer izjavljajo, da so pripravljeni sprejeti prvotno de Gaullovo ponudbo o samoodločbi. TELESNA KULTURA SREDA, 15. JUNIJA Nimajo Košarkarski komentar Goriška moštva Pravkar so blejski "športniki dobro končali s smučarsko sezono in že so sredi plavalne, atlet- Z zmago nad Medvodami je Košarkarski strokovnjaki pa ske in veslaške. Seveda 'športniki Triglav postal slovenski košar- so pred prvenstvom predvideva-na Bledu največ gojijo te športne karski prvak spomladanskega de- li naslednji vrstni red: Slovan, panoge, kajti ostalih ne morejo, la prvenstva. Medvodčani so bi- Maribor, Branik, Svoboda, Ru-ker pravijo, da je premalo mla- li, kot vedno, trd oreh Kranj- dar, Medvode, Triglav, Moste. dine. Za tekme pri vseh športih čanom. Se nikoli se niso doma- v drugi republiški ligi so Jejo vedno eni in isti. Zato se mor- čini morali toliko boriti za zrna- senice v Celju premagale doma-da zdi čudno, da kljub dobremu go, nikoli jim niso tudi gledalci čine z 80:57 in si utrdile polo-rokometnemu in košarkarskemu toliko pomagali pri tem, kot rav- žaj 113 4- mestu z 9 točkami. Sk. igrišču ne gojijo teh športnih pa- no v tej tekmi, v kateri bi gost- Loka Je doma Premagala Prole-nog. Kako je dejansko s tem pro- je prav lahko napravili presene- tarca iz Zagorja 80:59. Moštvo je blemom, smo se pozanimali pri čenje. Športna sreča je bila tu- P° »smem kolu na tretjem me-znanem športnem delavcu na di to pot na strani Triglava. Ta stU z ln točkami. V nedeljo se Bledu Albinu Završniku. Takole tekma je pokazala, da so vsa bosta moštvi pomerili na Jesenom je povedal: moštva v republiški ligi izenače- nicah v medsebojnem srečanju. »Z rokometom in košarko smo *a m da Triglav ne bo imel v V Ženski ligi so Jeseničanke že že pričeli trenirati. Na igrišču ie nadaljevanju prvenstva lahkega tretJ1C zmagale m si s tem ver- bito vedno okrog 15 mladih igral- dela« *e bo hotel obdržati prvo Jetno zagotovile drugo mesto cev, dokler je nekdo prihajal iz ™sto. Razen tega mladi neiz- Edim poraz gorenjskih ligasev Kranja in jih treniral. Pri nas je kušeni Triglavani niso vajeni *° zabeležile Kranjcanke v tek- • - i_i ^ • i • i j.__. vloee favoritov sai s« icivumov, saj so v lan- & •> ni panogi trener. Imamo lepe skem prvenstvu le redkokdaj V Gorenjski ligi so na prvem redilo republiške motorne "športne objekte in dovolj mladi- zmagali. 2e v soboto jih čaka no- mestu še nadalje mladinci Tri- trostne dirke. Organizatorji pri ne, vendar vaditeljskega kadra ni- va težka preizkušnja. V prvem glava, ki so visoko odpravili Je- čakujejo, da se bo teh dirk ude- mamo dovolj. Včasih kdo od do- kolu jesenskega dela prvenstva senice II, Triglav III je s težavo ležilo okoli 50 naših najboljših mačih še prime za delo, toda se bodo srečali s Svobodo iz premagal Radovljico. V tekmi tekmovalcev. Zelo hitra in drz- kmalu neha, ker je prav gotovo Ljubljane, ki je v nedeljo pre- mladink Triglava in Jesenic so na proga bo dolga 4.5 km. Spe- zaposlen v Kranju ali kje drugje, magala v Trbovljah dosedaj do- bile Jeseničanke mnogo boljše in ljana bo v isti smeri kot lani, in Mojstri jeklenih konj na startu. St. 7 Lelon Pintar najhitrejši Jugoslovan Letos spel hitrosti dirke t Škofi loki i Avto-moto društvo v Škofji žišča. Lani je na teh dirkah zm* Loki bo letos 17. julija spet pri hi se vozi z vlakom in zato nima ma nepremagljivo moštvo Ru- visoko zmagale dovolj časa, da bi se posvetil še daria- Trboveljčani pa so tudi športnemu delu doma, na Bledu. edini ugnali Kranjčane. Zato Tak primer se nam je zgodil prav tekma gotovo ne bo nič manj pri rokometu. razburljiva, kot je bila sobotna. Vsak čas bomo sredi plavalne Lestvica spomladanskega dela D. Petrič gal Ljubljančan Edo Delorenzo, letos pa prireditelji upajo, da b°" do dirke še bolj zanimive, saj *• bo zbrala na startu vsa slovenska elita z Leonom Pintarjeffl na čelu. Da bo organizacija dirk kar najboljša, so finančno pr»" sicer skozi Plevno — Stari dvor skočila na pomoč tudi nekatera - Predilnico — Lipco - do kri- škofjeloška podjetja. sezone, pa še sam ne vem kako bomo rešili prav problem trenerja. Mladine bo vsak dan več na kopališču, toda nikogar ne bo, ki bi jo vzgajal. Za sedaj nam }e obljubil, da bo prišel za mesec dni na Bled znani plavalni trener in mednarodni sodnik dr. Broni-slav Skaberne. S tem se bo sedanje stanje le malo izboljšalo. Na jesen pa bomo spet poskusili z rokometom in košarko. Upam, da nam bo tokrat uspelo razgibati ta športa, saj nam je rokometna in košarkarska podzveza v Kranju že obljubila strokovno pomoč. m. 2. Mladinsko državno prvenstvo v kegljanju Tržičani na prvem mestu V nedeljo je bilo v Zagrebu končano moštveno tekmovanje mladinskih ekip za državno prvenstvo v kegljanju. Tokrat so osvojili prvo mesto tržiški mladinci, in sicer so podrli 1195 kegljev v postavi Jereb 417, Pavšek 394, N. Pavšek 384. Na 6. mesto pa se je uvrstila Kranjska gora z rezultatom 1154 kegljev. prvenstva je naslednja: Triglav Slovan Maribor Svoboda Rudar Branik Medvode Moste 449:390 515:349 378:331 397:402 384:393 366:417 398:466 307:444 12 10 10 9 6 5 2 2 Prvenstvo Gorenjske v rokometu Tržič brez poraza prvi ORGANIZIRALI BODO NOGOMETNO SOLO Kot po vsej Sloveniji, je ludi na Jesenicah nogomet zelo priljubljen. Da bi pridobili nove in boljše nogometaše, se je upravni odbor nogometnega kluba na Jesenicah odločil organizirati dvomesečno nogometno šolo. Vanjo bodo sprejemali kandidate v starosti nad 13 let in tako poskrbeli, da bo postal nogomet med mladino priljubljenejši šport, predvsem pa se bo tako lahko dvignila kvaliteta. Solo, ki bo v juliju in avgustu, bo vodil strokovnjak iz Beograda. Vsekakor je to zdrava pobuda nogometnega kluba Jesenice, ki je lahko vzgled tudi ostalim nogometnim klubom na Gorenjskem in v Sloveniji. Pred kratkim je bilo končano točk z nekaj sreče, kljub temu prvenstvo Gorenjske v roko- pa je 5. mesto zanje uspeh, saj metu. so letos prvič tekmovali. Rezerv- Razveseljivo je dejstvo, da je ne moči Mladosti bi dosegle bilo letošnje prvenstvo kvalitet- precej večji uspeh, če bi sesta- no doslej najmočnejše, kar nam vili eno ekipo, ki bi bila lahko daje upanje, da bomo morda že enakovredna vsakemu nasprot- letos ali pa prihodnjo sezono niku. Tako pa je moralo zaradi drugo mesto. Sava bo zastopal* Gorenjce na republiškem prvenstvu. dobili Gorenjci drugega predstavnika v republiški ligi. Pri tem pa ne moremo mimo nekaterih slabosti, ki so se po- pomanjkanja igralcev tretje moštvo spomladi predati većino tekem s 5:0. Križe, ki so novinec v moški ligi kvalitetno za- Sava Duplje Mladost I Storžič Mladost II 65:41 52:29 43:29 22:42 14:55 L. S. 8 1 7 1 7 1 javile v letošnjem tekmovanju, ostajajo, pri čemer pa jih opra Objektivnim težavam, ki jim je vičuje to, da sploh nimajo last-glavni vzrok pomanjkanje igrišč, nega igrišča, so se pridružili še pereči problemi v klubih. Moštva sestav- Tržič 14 14 0 Ijajo povečini učenci in dijaki, Storžič 14 11 0 ki razen v nedeljah ne utegne- Sava 14 jo pogosto tekmovati. Zaradi za- Iskra 14 ostalih in preloženih srečanj Duplje 14 prvenstvo ni potekalo popolno- Mladost II 14 ma v redu, nekaj tekem pa je Mladost III 14 morala tekmovalna komisija re- Križe 14 gistrirati s 5:0. Problem v gorenjskem rokometu so tudi sod- Vse ekiPe ženske lige so bile niki, saj so se klubi često prito- razen druŠe vrste Storžiča pre-ževali zaradi slabega sojenja, TK ceJ izenačene. Zmagala je Mla-pa je morala reševati tudi nekaj {55.5* _Ve"d_arl. "a kv?lifi_ protestov. 0 361:190 28 3 244:151 22 5 245:216 17 6 214:191 15 6 141:227 15 3 1 10 185:226 7 2 0 12 104:155 4 1 2 11 179:317 4 NESREČE KONJ SE JE SPLASIL Preteklo soboto se je na odseku ceste Godešič-Rateče P^P^ tila prometna nesreča. Ko je voznik vprežnega vozila B. F. Pe" Ijal nasproti vozečemu osebni mu avtomobilu, se je konj spla" šil in je bil pri tem voznik B. F-težje poškodovan. Na vprežnem vozilu je za okoli 3000 dinarjev škode. Spet V ponedeljek, 13. junija, je znova prispel na obisk v našo državo predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser. Jugoslovansko ljudstvo ga sprejema kot dragega gosta in mu znova kliče iskreno dobrodošlico. To je že sedmo srečanje predsednika Naserja in predsednika Tita. Samo to dejstvo kaže na izredno prijateljske in prisrčne odnose med ZAR in Jugoslavijo, še posebej pa med obema uglednima državnikoma. Ze poprejšnji sestanki so pokazali, da imata obe deželi skladne poglede o najaktualnejših mednarodnih vprašanjih in da hkrati želita razvijati kar najboljše medsebojne odnose v interesu miru in napredka. Sedanji obisk bo nedvomno te odnose še okrepil in pospešil plodno sodelovanje med Jugoslavijo in ZAR na političnem, gospodarskem, kulturnem in na drugih področjih. Do obiska predsednika ZAR Gamala Abdela Naserja prihaja v času, ko je »potrebno vlagati največje napore, da bi preprečili novo mednarodno napetost in da bi zmagale metode pogajanj in sporazumevanja nad metodami sile,« kot je poudaril predsednik Tito v izjavi za agencijo MEN, ko je ocenil pomen sedanjega obiska predsednika ZAR Naserja. To daje obi- LJUDJE IN DOGODKI med nami V članski ligi je brez izgubljene točke osvojil prvo mesto Tržič, ki se bo zato udeležil kvalifikacij za republiško ligo. Storžič, ki mu je bil ves čas nevaren tekmec za naslov gorenj- kacijah za repub. ligo sodeloval Storžič, ker imajo Kranjcanke v tej ligi že svojo prvo ekipo. del v potok Jezcrščico Jezerskega, rojen 12. marca Lestvica ženske lige: 47:16 27:14 32:19 9:18 18:66 sku in razgovorom, ki jih bo- kor je prejšnji mesec zelo posta oba državnika vodila, še po- zorno spremljalo razgovore med seben pomen. Obe deželi — predsednikom Naserjem in in-Združena arabska republika in dijskim ministrskim predsedni-Jugoslavija ne pripadata nobe- kom Nehrujem. nemu bloku. Kljub razlikam v Ko se je v ponedeljek malo notranji ureditvi obe državi od- po 10. uri izkrcal v puljski luki ločno zagovarjata v mednarod- predsednik Naser s spremnih odnosih politiko aktivnega stvom, v katerem so razen nje-mednarodnega sožitja in spora- gove soproge in članov družine z ume van i a. Z ozirom na na- še notranji minister Zaharija sprotja med blokoma, ki jih je Moheidin, zunanji minister dr. neuspela pariška konferenca še Mahmud Favzi, minister za po-poglobila, je toliko važnejša sle predsedstva republike Ali pobuda, ki jo dajejo izvenblo- Sabri, predsednik izvršnega kovske države, da bi privedle sveta sirske pokrajine ZAR dr. svet iz slepe ulice, kamor ga je Nuredin Kahal in drugi visoki Mladost II Storžič I FSS skega prvaka, je na koncu neko- grprpg liko popustil in se uvrstil na ^ drugo mesto. Sava in Iskra po točkah precej zaostajata za pr- V pionirskem prvenstvu sta vima dvema, po kvaliteti pa sta tokrat prvič sodelovali moštvi jima enakovredni, če le nastopi- Save in Dupelj, ki sta se pre-ta v najmočnejših postavah. Eki- senetljivo dobro odrezali, saj pa Dupelj je sicer zbrala 15 sta osvojili prvo oziroma Na Golniku spet delalo OTROK UTONIL V ponedeljek, 13. junija, je P*" S. B- * 1959 na Zgornjem Jezerskem in ut°-mL SMRT ZARADI NEPREVIDNOSTI V ponedeljek, 13. junija, je °^ 21.45 uri iz Kranja proti Hrast-ju vozil voznik vprežnega v