P.b.b
kulturno - politično glasilo
		—nm— n11	
			
Poštni urad Celovec 2 — Vcrlagspostamt Klageufurt			Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klageufurt
LETO XIV./ŠTEVILKA 28		CELOVEC, DNE 9. JULIJA 1964	CENA 2.— ŠILINGA
Najpomembnejši dokaz za organizirano
življenje v demokratski skupnosti, za resnično, pravo ljudsko demokracijo, imamo Slovenci v ustoličevanju svojih knezov na Gosposvetskem polju. Izvor tega obreda sega v čas, ko si je slovenski narod sam dajal postave in si po njih urejal življenje v skupnosti. To, za Slovence zgodovinsko tako pomembno dejanje, se je odigravalo na knežjem kamnu blizu Krnskega gradu na Gosposvetskem polju ter sega nazaj v dobo zgodnjega srednjega veka.
Kmet ustoličevalec je sčdel na dan ustoličevanja novega vojvode kot zastopnik svobodnih kmetov na knežji kamen ter dostojanstveno pričakoval bodočega vojvodo. Kmet se je zavedal visoke oblasti, saj je bil zastopnik ljudstva, v njegovem imenu je vojvodu izročil oblast. Ta je prišel pred knežji kamen v sprevodu z velikim spremstvom in v kmečki obleki. Kmet ustoličevalec je vprašal okoli stoječe: „Kdo je tisti, ki prihaja?” Ljudstvo mu je odgovorilo: „Knez dežele je.“ Kmet je še nadalje spraševal, hotel je imeti zagotovilo: „Ali je pravičen sodnik, skrben za blagor dežele, svobodnega rodu, branilec krščanske vere?” Vsi so odgovorili: „Je, in bode vsekdar.”
Kmet je stavil tretje vprašanje: „S kakšno pravico me hoče spraviti s tega sedeža?” Vsi so odgovorili: „Odkupiti ti ga ho-s šestdesetimi pfenigi, s temi lisastimi živalmi (to sta lisast bik in lisasta kobila), tvoja hiša pa bo prosta davkov”. Po tem odgovoru je kmet-ustoličevalec zapustil knežji kamen, vzel bika in kobilo ter z njima odšel. Novi deželni knez pa je sedel na knežji kamen. Ljudstvo ga je pozdravljalo, hvalilo Boga, da mu je dal pravičnega vladarja in prepevalo slovenske pesmi. Novega vladarja je zatem vodilo trikrat okoli knežjega kamna, ta je pa zavihtel gol meč na štiri strani neba, s čimer je simbolično Potrdil, da je prevzel deželo v upravo in da jo bo branil pred sovražniki.
Po ustoličenju so spremljali kneza v sprevodu v gosposvetsko cerkev, kjer ga je ma-zHil krški škof. Šele nato je novi deželni vladar slekel kmečko obleko ter se preoblekel v knežje oblačilo, v katerem je nato Prisostvoval pojedini v proslavo ustoličenja. Popoldan pa je sledila poklonitev na Gosposvetskem polju pred vojvodskim prestolom.
Postavitev vojvodskega prestola poleg knežjega kamna je razumeti takole: Vojvode so po povišanju Koroške v samostojno Vojvodino leta 976 polagoma čutili željo, že na dan ustoličenja s svojemu stanu pri-hierno častjo izvrševati svojo službo, kar Se je zgodilo pri popoldanskem obredu ob Vojvodskem prestolu, ki pa je po zgodovinskih zapiskih izpričan šele po 1. 1286. Marsikateri tujec se je namreč v visokem srednjem veku posmehoval ob ustoličenju knezu, ki je nosil kmečko obleko. Opat Janez Vetrinjski pripoveduje, da so se neka-teri tuji plemiči, ki so vojvodo Otona 1335. leta spremljali na Koroško, tem starodav-nini običajem čudili, se celo posmehovali in norčevali ter menili, da se z vojvodo kaj takega ne sme več počenjati. Ta posmeh ob teh šegah in običajih moremo utemeljiti samo tako, da sodobniki vetrinjskega opata Janeza smisla celotnega poteka umeščanja °b knežjem kamnu niso več prav razumeli.
malo jih je bilo, ki so vedeli, da je to starodavna posebnost koroške dežele, da Sre tu za narodne pravice, da se v njih časti spomin na domače karantanske vladarje.
Na kamnitem vojvodskem prestolu je de-1*1 novi vojvoda fevde ter razsojal pravde, ^re torej za vršitev oblasti, ki jo je knez ^Prejel pri dopoldanskem obredu na knež-ie*n kamnu.
Prvotno je šlo pri ustoličevanju ob Krnskem gradu za umeščanje lastnih slovenskih v°jvod. Tako je v zgodovinskih virih slo-
Ob 550-letnici
zadnjega ustoličenja karantanskih knezov
venski knez Borut okoli leta 738 imenovan „vojvoda Karantancev”. Ko pa je bila v sredi 8. stoletja Koroška priključena Bavarski, so nadomestili polagoma domače slovenske vojvode tujerodni plemiči. Vendar so tudi ti prevzemali do zadnjega ustoličenja pred 550 leti oblast od slovenskega ljudstva, ki ga je predstavljal kmet ustoličevalec.
Nemški cesar Oto II. je ločil Karantanijo od Bavarske ter jo dvignil 1. 976 v samostojno vojvodino Koroško. Ker je Koroška posedovala važna izhodiščna mesta na jug proti Italiji in na jug sploh, je bila cesarjem na prehodih v Rim izredno potrebna. Nemški cesar je zato gledal, da so vojvodski prestol zasedli res za to zmožni in poklicani možje.
Vojvodska oblast je postala nato 1. 1077 dedna. Tega leta je Henrik IV. podelil Eppensteinerjem dedno vojvodsko čast. Ta je prešla leta 1122 na Sponheimerje dokler ni bila v poznem srednjem veku leta 1365 prenesena na Habsburžane. Tako kakor Eppensteinerji, Sponheimerji so bili tudi Habsburžani vpeljani v svojo službo po starodavnem obredu. Kot zadnji koroški vojvoda je bil 18. marca 1414 ustoličen Habsburžan Ernest Železni (Ernst der Eiseme).
Zvezni kancler dr. Klaus je prispel v torek popoldne v spremstvu zunanjega ministra dr. Kreiskega in državnega tajnika Bobleterja na uradni obisk v Švico.
Na vožnji od letališča v mesto Bern je švicarsko ljudstvo prisrčno pozdravilo našega kanclerja. Tudi pred parlamentom se je zbrala velika množica in sprejela avstrijske goste z viharnim aplavzom.
Sprejema dr. Klausa in njegovega spremstva se je udeležila cela švicarska vlada. Zvezni predsednik vom Moos je v svojem govoru maglasil posebno prisrčno prijateljstvo med Avstrijo in Švico. To kažejo gospodarski odnosi, ki so se v zadnjih desetih letih potrojili in pa skupna pripadnost k EFTA organizaciji, ki je prinesla nadaljnjo okrepitev gospodarskih odnosov.
Zvezni kancler dr. Klaus je v odgovoru prav tako omenil prisrčne prijateljske in gospodarske odnose in opozoril, da so bili vsi gospodarski problemi zmerom vodeni v medsebojnem zaupanju.
Ta je tedanjemu ustoličevalcu Catru in njegovemu rodu podelil privilegij, da niso plačevali davkov in da so bili pravi svobodnjaki. Zadnji potomec iz tega rodu — ustoličevalec — je bil Gregor Cater, ki je umrl leta 1823. Spomin na rod ustoličevalcev je bil med slovenskim ljudstvom na Koroškem še tako živ, da se je njegovega pogreba v Celovcu udeležila množica kmečkega ljudstva.
Dr. Bogumil Vošnjak ugotavlja v zvezi z obredom ustoličenja, da „vsebuje presenetljivo bogastvo simbolizma političnih idej”. V ustoličevanju je namreč na sijajen način izražena narodna suverenost, kakor se je pojavljala v zgodnjem srednjem veku, nezaupanje v knezovo moč in poroštvo proti despotizmu”. Ti simboli so gospodarskega, demokratskega in narodnega značaja.
Nosilci te stare slovenske demokratske skupnosti so bili svobodni slovenski kmetje, ki so jih Nemci v srednjem veku v Schwabenspiegelu označevali, „da ne priznavajo plemstva in sile, ampak samo poštenje in resnico”. Ti kmetje so bili ponosen slovenski rod, o njih načinu izročanja oblasti je Aeneas Silvius, poznejši papež Pij II. dejal, „da noben narod nima takšnega primera državnega simbolizma”.
Avstrija pred težkimi gospodarskimi odločitvami
Avstrija stoji v gospodarskem oziru pred pomembnimi odločitvami. Mi hočemo — je rekel dr. Klaus — razpravljati o perečih vprašanjih svobodno in odkrito, tako kot je bila že od nekdaj navada med odgovornimi možmi Švice in Avstrije.
Na večernem banketu, ki ga je priredila švicarska vlada na čast avstrijskih gostov, je dr. Klaus dejal, da gospodarski položaj obeh držav — z ozirom na zemljepisno lego in druge okolnosti — ni enak. Tako n. pr. marsikatera vprašanja, ki nas trenutno tarejo, predstavljajo za nas večje težave kot za vas. Naše gospodarstvo ni tako solidno zgrajeno kakor švicarsko, zato moramo še bolj stremeti, da se očuvamo pred gospodarskimi pretresi. Zategadelj vas prosim, da to ali ono našo odločitev presojate iz tega vidika.
Od zadnjega ustoličevanja na Gosposvetskem polju so se nad slovenskim ljudstvom na Koroškem dogajale stvari, ki so z leti povsem zamenjale slovensko ljudsko demokracijo. Nemško plemstvo je Slovencem vladalo vobče s prezirom ter s težnjo, da povsem uniči slovensko narodno zavest. Višek sta narodna nestrpnost in sovraštvo do vsega, kar je slovenskega na Koroškem, dosegla pod nacisti, zlasti med drugo svetovno vojno.
Izkušnje zgodovine so pokazale, da je za uspešen razvoj ter mirno sožitje obeh narodov v deželi neobhodno potrebno medsebojno spoštovanje in razumevanje na podlagi upoštevanja popolne enakopravnosti vseh deželanov in državljanov. Univerzitetni profesor dr. Karl Rauch je izjavil ob priliki svoje inavguracije 8. oktobra 1946 v Gradcu v zvezi z ustoličenjem za časa nemške nadoblasti: »Slovenski kmet predstavlja pri tem podeželsko ljudstvo, ki je v glavnem bilo slovenske narodnosti. Samo tedaj ima obred svoj pomen. To nas pelje nazaj v tisto dobo, ko so se v deželi tuji, uradni vojvode le s težavo uveljavili proti mogočnim domačim slovenskim družinam. Tako je laže razumljivo, da so si vojvode v ljudstvu dežele iskali oporo, kar je pri obredu ustoličenja prišlo do izraza.”
Za blaginjo države in dežele je potrebna torej pomoč vseh, složno sodelovanje na podlagi priznavanja načela strpnosti, človečanskih svoboščin ter ljubezni do bližnjega.
V tem duhu bo praznovala naša mladina 550-letnico zadnjega ustoličenja koroških vojvod, polna ponosa na slavno zgodovino svojega naroda. Nedeljski praznik Koroške dijaške zveze je praznik vseh koroških Slovencev, to tembolj, ker bomo smeli pozdraviti v naši sredi tudi brate in sestre z Goriške in Tržaške. Utrdi naj v vsakem izmed nas zavest, da ni lepšega, kot staviti vse svoje zmožnosti in ideale v službo naroda, ki gleda vzravnano v bodočnost.
KRATKE VESTI
•	Iz nekega tovarniškega kanala je rešila 40-letna Jolanda Bertsch, 2 in polletno deklico Karin Angerer iz Kennelbacha pri Bregenzu.
e Kredit do 15.000 šilingov brez poroštva dajejo avstrijske banke proti izkazu o dohodkih.
•	Močna neurja so divjala pretekli teden nad Wachauom, Waldviertlom -in Miihl-viertlom. Ceste in železniške proge so bile popolnoma neuporabne. Zgorelo je tudi več kmetij.
•	Zaradi zaušnice je umrl v Badenu vratar Johan Ulip (53) z Dunaja. Ta je pri-solil vajencu Wernerju R. (17) iz Pfaffstat-tena, ko se je vračal malo okajen, brez vzroka trt zaušnice. Fant, ne bodi len, mu je povrnil krepko zaušnico, a je pri tem Uiipa tako nesrečno zadel, da je na mestu umrl.
•	V torek je našel smrt pod snežno lavi-no eden najboljših smučarjev sveta, 31-let-ni svetovni mojster v slalomu iz Charno-nixa, Charles Bozon. Poleg njega je našlo smrt še 13 njegovih tovarišev, ki jih je snežni plaz iznenadil v montblanškem masivu.
•	V pariškem špijonažnem procesu proti bivšemu uradniku NATO Paques, ki je špijoniral za Sovjetsko zvezo, je zahteval državni tožilec smrtno kazen.
•	Redkokdaj nanese, da prejme profesor diplomo iz rok svojega nekdanjega dijaka. Prejšnji teden se je zgodilo na Dunaju: ob 50-letnici doktorata Ernsta Korefa so slovesno ponovili promocijo. Jubilantu je izročil doktorsko diplomo dr. Hofreiter, dekan filozofske fakultete, ki je bil nekoč Korefov dijak na gimnaziji v Linzu.
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
Vsi koroški Slovenci NA PROSLAVO
550-LETIMICE USTOLIČENJA
KARANTANSKIH KNEZOV V SLOVENSKEM JEZIKU
v nedeljo, dne 12. julija 1964, ob pol 3. uri popoldne v veliki dvorani Delavske >	zbornice v Celovcu.
Sodelujejo: Pevski zbor Koroške dijaške zveze, ansambel »Veseli študentje", igralska skupina iz Gorice in folklorna skupina iz Trsta.
Predprodaja vstopnic v pisarni Krščanske kulturne zveze, Celovec, Viktringer Ring 26, in pri odbornikih KDZ, Vblkermarkter StraBe 5.
Dr. Klaus je obiskal Švico
častni sprejem za Klausa v Švici. — Prisrčna udeležba švicarskega ljudstva.
Politični teden
Po svetit...
PRAVOSODNI MINISTER ZDA
R. KENNEDV NA POLJSKEM
Z navdušenimi ovajicami je sprejelo ,starodavno poljsko univerzitetno mesto Kra-ikov pravosodnega ministra ZDA Roberta Kannedy,ja. Navdušenije je bilo tako veliko, da so množice zaustavile njegov avto, potem so ministra dvLgniilli na rame in kii-calli v ziboru: „Da bi živel 100 let!“ Ovacije v Krakovu so celo presegle one v Varšavi. Iz klicev ljudstva je bilo razbrati, da velja navdušen 'sprejem tudi mrtvemu Robertovemu bratu, predsedniku J. F. iKennedyju. Zato je Robert Kennedy zaklical množici: „Moj brat ne bi bil lizvoljem za predsednika, če ga ne ibi Poljaki tako ljubili!" Za to je bil nagrajen z mogočnim aplavzom.
V Krakovu si je ogledal Kennedy v spremstvu svoje Žane Ethel ,in njegove svakinje, priincesinje Lee Radzevill 600 let staro JagelonSko univerzo. Minister je svoj obisk na Poljskem podaljšal še za en dan, da je tako mogel obiskati poljsko narodno svetišče čenstohovo. V tem romarskem kraju ga je 'sprejel poljski kardinal Štefan Wys'zynski.
Čeprav je pravosodni minister ZDA potoval privatno po Folijski in Zapadni Nemčiji, je bila njegova naloga pomiriti vzhodno in zapadno Evropo ter ji prinesti mir in napredek.
HRUŠČEV NA NORVEŠKEM
Sovjetski ministrski predsednik je prišel pretekli ponedeljek na petdnevni državni obisk na Norveško. To je bil tudi zadnji cilj 18-dmevne turneje po Skandinaviji. V luki glavnega mesta Norveške, v Oslu so ga slovesno sprejeli norveški ministrski predsednik Gerhardsen s člani vlade. Ko se je približala ladja Baškiria pristanišču Ije pozdravilo 21 topovskih strelov visokega gosta.
Varnostne mere v osloški luki so bile v primeri z onimi v Kopenhagenu in Štok-hollmu prav minimalne. Za varnost je poskrbelo 300 neoboroženih policajev. V pristanišču se je zbralo okoli 3000 ljudi, ki so živahno ploskali, ko je stopil Hruščev na norveška tla.
Medtem, ko je na Švedskem izostal vsak stik z javnostjo, je tu na Norveškem Hruščev že v prvih urah svojega obiska prišel večkrat v stik z ljudstvom. Kakor prijazni dedek se je pokazal Hruščev pred nekim otrokom in fotografi svetovnega tiska.
Obisk Hruščeva na Norveškem je bil predvsem gospodarskega značaja. Zato sta razpravljala vodja Kremlja Hruščev in norveški ministrski predsednik Gerhardsen o isovjetsko-norveških gospodarskih vprašanjih. Na koncu razgovorov je izjavil neki vladni poročevalec, da obstoji upanje na povečanje gospodarskih odnosov.
Na sprejemu, ki ga je vlada priredila na čast Hruščevu, je vzbudila nekaj presenečenja notranjepolitična opazka, da on ne bo določil svojega naslednika, ampak partija.
Med obiskom na Norveškem je zahteval Hruščev od norveških državnikov, naj bi se skandinavske dežele pridružile politiki nablokovskih držav. Vodilni norveški dnevniki pa so Hruščevo zahtevo gladko odklonili. Njihova dežela — pišejo dnevniki — se priznava samo k organizaciji NATO.
TITO NA POLJSKEM
Pretekli teden je bil še en državnik na potovanju. Bil je to jugoslovanski predsednik Tito, ki je hradno obiskal Poljsko in se zadržal tam osem dni.
Cilj njegovega obiska na Poljskem je bil političnega kot gospodarskega značaja.
Zadnji dan Titovega obiska sta Imela oba državnika velika govora.
Gomulka je v zvezi z obiskom Tita v bivšem velikem koncentracijskem taborišču Auschwitzu med drugim tudi dejal, da bi morali zapadni državniki, ki podpirajo bonn-sko politiko, obiskati Auschv/itz. Mogoče ibd potem izgubili veselje Hitlerjeve naslednike oboroževati z jedrskim orožjem in bi mogoče potem razumeli, da Poljska ne verjame Zvezni republiki Nemčiji, če zatrjuje, da nima nobenih zahtev po ozemlju in atomskem orožju.
Tito pa se je v svojem govoru Izrekel za enotnost komunističnega tabora im je podprl politiko Sovjetske zveze, ki temelji na miru. Miroljubna koeksistenca odgovarja še najbolj željam vseh narodov sveta, je rekel ob koncu govora Tito.
DE GAULLE V BONNU
Med štirimi očmi so bili minuli petek dvodnevni francoskoHnemški pogovori med francoskim državnim predsednikom De Gaullom in nemškim zveznim kanclerjem prof. Ludvigom Erhardom. Razgovarjala sta se o svetovnopolitičnih vprašanjih. Vzporedno s tem pogovorom so se sestali tudi pristojni ministri.
De Gaulle je prispel v spremstvu 7 ministrov na kolnsko letališče, kjer ga je pozdravil zvezni kancler Erhard s svojim spremstvom. Vožnja od letališča do Bonna je bila lizvedena do zadnjega trenutka v tajnosti.
Nekaj ur za De Gaullom je prišel tudi francoski ministrski predsednik Georges Pompidou v Bonn.
Po enoiinpolurnem razgovoru sta se De Gaulle in Erhard predstavila tisku. Naglasila sta, da ista prerešetala probleme, ki se tičejo obeh dežel, evropska vprašanja in pa svetovni položaj. Tovrstna vladna pogajanja so predvidena v nemško-francoskem prijateljskem paktu od leta 1963.
PREDSEDNIK LUBKE PONOVNO
IZVOLJEN
Nemška zvezna skupščina je minuli četrtek v (Berlinu izvolila dosedanjega zveznega predsednika Heinricha Lubkeja za nadaljnjih 5 let za zveznega predsednika Zvezne republike (Nemčije.
Za Lubkeja je glasovalo 710 poslancev, 123 poslancev je bilo za FDP kandidata Bu-cherja, 187 poslancev pa se je vzdržalo glasovanja.
Predsednik skupščine Gerstenmaier je izjavil, da pomeni volitev v Berlinu demonstracijo povezanosti Zvezne republike Nemčije z Berlinom, pa tudi z Nemci za železno zaveso.
Predsednik Liibke je naglasil, da bo njegova najvišja dolžnost sedaj, ko je ponovno Izvoljen, predstavljati celo Nemčijo. Kot skupni veliki cilj pa je označil, da bo nemški narod sam odločal o svoji usodi in o enotnosti naroda.
NEMIRNI KONGO
Položaj v Kongu, ki :se je zaradi nemirov v Severni Katangi v zadnjem času močno poslabšal, je že zahteval prve žrtve med katanškimi politiki. Tako so uporniki v mestu Albertville v severni Katangi umorili predsednika Severne Katange in Baluba poglavarja Jasona Sendveja. Enaka usoda je doletela tudi tri minisitre severne Katange. Uporniki so. baje že sestavili novo vlado.
'Medtem se je začelo v Kongu ljudsko glasovanje o novi ustavi. V Leopoldville sta se vrnila na poziv vlade premiera Adule Čombe in Kalondži, kralj (Baluba plemena. Vendar pričakujejo še tretjega znanega po-lika, Antoina Gizengo, ki je še zmerom v pregnanstvu na nekem otoku v ustju Konga. Čombe je namreč 'že zahteval, da mora biti tudi Gizenga navzoč pri pogajanjih.
Umor Sendveja je Čombe ostro obsodil, čeravno sta si bila oba politika sprva neizprosna sovražnika, sta se pozneje pobotala, ko se je razbilo stremljenje po avtonomiji Katange.
Ko je 30. junija zapustil Kongo zadnji vojak OZN, je ministrski predsednik Adula odstopil. Sedaj se še ne ve, kdo naj prevzame vodstvo dežele. Ni izključeno, da bo naslednik Adule čombe, čeravno ga domači politiki napadajo. Mogoče je čombe prav v tem trenutku še najbolj, sposoben prinesti red v deželo, kakor je to storil za časa katanške krize, ko se mu je posrečilo ohraniti deželi evropske strokovne delavce in gospodarske izvedence, čombe hoče sestaviti koalicijsko vlado: čombe, Kalondži, Gizenga.
... in pri nas v Avstriji
DRŽAVNI PREDSEDNIK DR. SCHARF
je v zadnjih tednih opravil obširen potovalni program. Zadnji njegov uradni obisk je veljal Zahodnonemški zvezni republiki, kjer se je v Bonnu sestal s tamkajšnjim državnim predsednikom dr. Liibke-jem, zveznim kanclerjem dr. Erhardom in še nekaterimi vidnimi politiki oziroma državniki. V teku svojega bivanja v Zah. Nemčiji je predsednik dr. Scharf obiskal tudi mesti Heidelberg in Hamburg.
Po mnenju politikov ta obisk ni toliko veljal političnim posvetovanjem, temveč bolj sosedski vljudnosti in medsebojnemu zagotovilu točasnih dobrih prijateljskih odnosov med obema državama, med katerima trenutno ni kakih nerešenih problemov.
NA GRADIŠČANSKEM
so se prejšnji teden po skoraj štiri mesece trajajočih pogajanjih vendarle zedinili glede sestave nove deželne vlade. Na ta način je končan ^koalicijski boj“ med obema vladnima strankama. Kot znano, je pri deželno-zborskih volitvah 22. marca t. 1. OeVP izgubila en mandat v korist SPOe; izid volitev je bil naslednji: SP 16 mandatov, VP 15, FP 1.
Za deželnega glavarja je bil izvoljen — brez glasov Ljudske stranke (VP) — socialist Bogi, za prvega podglavarja pa deželni svčtnik Polsiter (VP).
REFORMA RADIA IN TELEVIZIJE
je v zadnjih mesecih dvignila posebno veliko prahu po vsej Avstriji. Zastopniki obeh koalicijskih vladnih strank se razgo-varjajo in pogajajo že dobrega pol leta, a brez vsakega pozitivnega rezultata. Po vladnem načrtu bi moral biti ta problem rešen do torka, 30. junija t. 1. A tudi ta dan so pogajanja propadla.
Medtem pa so v zadnjih tednih organizirala uredništva 40 neodvisnih avstrijskih časopisov posebno akcijo, v kateri so pozvala bralce oz. vse avstrijsko ljudstvo, naj se izjavi glede reorganizacije in reforme oz. zboljšanja, in je bil v ta namen sestavljen poseben zakonski osnutek, vsebujoč 18 članov. Že takoj prve dni je začelo tako rekoč „deževati“ odgovorov v uredništva omenjenih listov.
Ta akcija pa nekaterim politikom in tudi vodstvu radia oz. televizije ni posebno po volji in so nekako ogorčeni nad njo. V tej zvezi smo doživeli pretekli petek v Avstrijski televiziji posebno oddajo — nekako debatno uro. S strani vlade so se je ude-
ležili prosvetni minister dr. Piffl-Percevic, socialni minister Probst, pravosodni minister dr. Broda in narodni poslanec generalni tajnik Ljudske stranke dr. Withalm, akcijo neodvisnih časopisov pa sta zastopala člana dveh uredništev.
Na tej televizijski konferenci je vsakdo imel pravico zagovarjati svoje stališče. Resnici na ljubo povedano moramo pripomniti, da smo bili nad načinom razvijanja in poteka debate precčj neprijetno presenečeni — posebno nad obema socialističnima zastopnikoma. Če si tako vidni vladni zastopniki dovolijo malodane pred vso avstrijsko javnostjo tak netoleranten način debate, potem se ne čudimo, da pride do tako malo pozitivnih rezultatov na sejah raznih vladnih odborov in pododborov, ko razpravljajo bolj za zaklenjenimi durmi — sami med seboj. Posebno minister dr. Broda je kar naprej zatrjeval, da je ves predmetni zakonski osnutek en sam nesmisel in nekonstruktiven ter da gre tej koordinirani akoiji neodvisnega časopisja v glavnem le zato, da bi bila odstranjena iz radijskega vodstva oba socialista: tehnični ravnatelj FUchsel in televizijski ravnatelj Freund; 16 členov osnutka zasluži kvečjemu mesto v košu za papir, le dva sta zaradi svoje kritičnosti vredna majhne debate.
Oba zastopnika neodvisnega časopisja sta se še dovolj odločno uprla temu zlonamernemu podtikanju in izjavila, da je dejanski namen te akcije izboljšanje, reforma in delna depolitizacija avstrijskega radia, kajti nihče ne more očitati tem časopisom, da zasledujejo kake materialne koristi; njim je pred očmi le splošna ljudska ne-volja zaradi pomanjkljivosti in nezdravih razmer pri radiu.
ZAKON ZA VARSTVO MLADINE
je pretekli teden koroški deželni zbor so-iglasno odobril. Dosedaj je namreč — zanimivo! — še vedno veljala tozadevna Himm-lerjeva oredba iz 1. 1943. Čeprav po mnenju domačih politikov novi zakon še ne predstavlja idealne rešitve mladinskih problemov, vendar pomeni pomemben korak naprej k čimprejšnji tako splošno zaželeni dosegi enotnega državnega mladinskega zakona.
Po ustavi spada namreč mladinska zaščita v področje (kompetenco) vsake posamezne dežele. Na ta način lahko pride do slučajev, da ena dežela izda kaka zakonska določila, ki so mogoče v protislovju s podobnimi določili sosedne dežele.
SLOVENCI
(If)ttm In p o meta
Nov doktor
Na tržaški filozofski fakulteti je v ponedeljek 22. junija z najboljšim uspehom promoviral g. Andrej Bratuž iz znane Bratuževe družine iz Gorice. G. Bratuž že več let poučuje na tržaških nižjih srednjih šolah in je tudi zvest sodelavec in večletni paginator pri ..Katoliškem glasu”. Po zgledu svojega pokojnega očeta Lojzeta Bratuža že od vsega začetka sodeluje pri zboru „SKPD-Lojze Bratuž” in v odboru istega društva ter je tudi odbornik SKPD „Mirko Filej”.
Tudi koroški Slovenci se veselimo z njim in njegovimi domačimi in mu iz srca čestitamo.
Slovenska folklorna skupina župnije Marije Pomagaj in rajalna skupina slovenske šole v Kanadi sta pod vodstvom Cirila Soršaka 8. maja nastopila na Freedom festivalu v O’ Kcefe Centru v Torontu. Prišla sta med finaliste in znova nastopila na zadnjem dnevu festivala dne 10. maja. Ocenjevalna komisija jima je prisodila drugo mesto ter nagrado 300 dolarjev.
90 let star Tržačan
Nedavno je praznoval svojo devetdesetletnico Josip Feri e tič iz Trsta.
Rojen je bil v Dolu — Opatje selo. Izučil se je za kamnarja. Pozneje sc je preselil v Trst, vendar je ostal navezan na svoj rojstni kraj, od koder si je pripeljal nevesto. Svoj dom sta si ustanovila pri Sv. Ivanu. Žena mu je pred leti umrla, otrok pa nista imela, zato sta vzela za svojo pranečakinjo Jožico Ferletič, pozneje poročeno Koršič. Jubilant se počuti pri tej domači družini dobro. Sedaj gospodarita onadva na njegovem posestvu in nadaljujeta njegovo delo v slovenskem duhu, ker je bil jubilant zmerom zaveden Slovenec in pošten katoliški mož.
Dva novomašnika v Beneški Sloveniji
Slovenci v krajih nad Čedadom imajo letos dva novomašnika. V Oblici nad Sv. Lenartom je pel novo mašo Kino Markič, ki je edini fant v družini sedmih otrok. Njegov oče je dolgo delal v belgijskih rudnikih. Pridigal mu je g. Valentin Birtič, župnik iz Dreke.
Drugi novomašnik pa je Peter Pavel Kostaperar-ja iz Dolenjega Barnasa pod št. Petrom Slovenov. Njegov župnik je na dan njegove maše praznoval zlato mašo, ki jo je mladi mašnik nadvse lepo ovenčal s svojo novo mašo.
Smrt kanonika Ivana Petričiča
Beneški Slovenci so imeli med kanoniki čedaj-skega kapitlja svojega zastopnika:	msgr. Ivana
Petričiča. Ta je nedavno pri 93 letih umrl. Rodil se je 1. 1871 v Gorenjem Barnasu. Bil jc med drugim župnik pri Sv. Lenartu in dekan v Št. Petru-Leta 1935 v času fašizma so ga fašisti spravili od tam proč s tem, da so ga povišali v čedajskega kanonika, v Št. Peter pa poslali Italijana. Odtlej je bil msgr. Petričič stalni slovenski spovednik v Čedadu. Njegov pogreb je bil 25. junija in se ga je udeležilo okoli 20 duhovnikov, med njimi naš šentiljski župnik Lovro Petričič, njegov sorodnik.
Slovenski alpinisti na Spitzbergih
Maja jc odpotovala alpinistična odprava na Spitz-berge. Odpravo, ki šteje šest članov, sestavljajo izkušeni alpinisti: Tone Sazanov (vodja), Branko Pretnar, Mikec Drašler, Janez Duhovnik, Marko Butinar in dr. Uroš/Tršan. Odprava je odpotovala z vlakom preko Avstrije, ZRN, Danske in švedske na Norveško do Narvika, od tod do Trdmsea. V Trdmseu so nadaljevali z ladjo „Lyngen” 900 kn« dolgo pot do otočja. Odprava se bo ob koncu julija oziroma v začetku avgusta po isti poti vrnila v Ljubljano.
V Trstu razstavlja Faganel
V galeriji Rossoni v Trstu je razstavljal <>d 21. do 30. junija mladi slikar Robert Faganel, ki je rojen v Vrtojbi.
Njegovi pokrajinski motivi v olju se odlikujejo po spontanem občutju in slogu. Faganel ne hlasta za novimi -izmi, ampak z nekim za njegovo mladost kar izrednim mirom in samozavestjo slika tako, kakor mu prija. In to jc jamstvo, da jc res umetnik.
DVOJNIH PLAČ NE BO VEČ!
Koroški deželni zbor je pravtako prejšnji teden razpravljal o dvojnih plačah članov deželne vlade, ki so hkrati deželni uradniki-Na socialistični predlog je bilo soglasno sklenjeno, da še naprej prejemajo plačo kot javni uslužbenci in le ono ražliko, v koli' kor bi bila plača člana vlade večja. Vprašanje oprostitve od službe onih deželnih poslancev, 'ki so hkrati javni uslužbenci, je bilo odstavljeno z dnevnega reda in preloženo na jesensko zasedanje.
Dm svetega Htokoeja
Dan svetega Mohorja, 12. julija, bi bil za nas tak 'dan kot je godovni dan kakšnega drugega mučenca, če ne bi ibilo Družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja je mučenčevo ime proslavila in ga is svojimi knjigaimi leto za letom slavila, da je med nami sv. Mohor velik .in spoštovan svetnik.
Zato ob njegovem godu spregovorimo nekaj ibeised o maši Družbi.
Na neki Slomškovi podobici, ki sem jo dobil v Globasnici, je zapisano: „Anton Martin Slomšek, prvi lavantinski knezoškof v Mariboru, ustanovnik „Družbe sv. Mo-horja“, velik učenik in prijatelj slovenske mladine, slovenski pesnik in pisatelj, ki je budil teptani slovenski narod in mu kazal pota do lepše in srečnejše bodočnosti, rojen kot sin slovenskega kmeta ..
Ali je res Ita služabnik božji, škof Slomšek ustanovitelj naše Mohorjeve družbe? Naravnost ustanovitelj ne, pač pa tisti, ki je druge vzpodbujal im njihova dejanja z veseljem podprl lin s svojo veljavo in zaslombo tudi praktično omogočil.
Na podlagi doikumenitov, ki jih imamo, je razvidno, da so bila med mami že razna prizadevanja, posebno Slomškova, da bi ustanovili [knjižno založbo za ljudstvo. Taka prizadevanja ,so bila leta 1835, 1843 in 1845. Toda vsi poskusi pred letom 1848 so bili zatrti im šele takoimemovana „po-mllad narodov" je za tako dejanje pripravila tla.
Za kaj je šlo pobornikom zamisli slovenske 'knjižne založbe? Predvsem za omika-nje in narodno prebuditev slovenskih ljudskih množic. Kakor je treba rože ne le saditi, ampak zalivati, gojiti, tako je treba človeka ne le na svet spraviti, ampak tudi učiti, oblikovati, izobraževati in vzgajati. Zakaj je treba človeka narodno prebuditi? Zato, ker če mu ne poveš, kaj je njegov rod, kakšni družini pripada, bo kakor sirota brez očeta in matere in bo hodil po 'svetu pod tujim imenom ter bo vse življenje imel ma sebi nek čut, da je predru-gačenec, da mi pristen, da ni samosvoj. Bo kakor vrana, Ud se krasi s tujim perjem ...
Spodbudo za dejansko ustanovitev Mohorjeve družbe sta dala Andrej Einspieler in Anton Janežič, učitelj slovenščine v Ce-
lovcu. Organizirala sta pripravljalni odbor, ki je 27. julija 1851 podpisal vabilo, s katerim so povabili rojake na ustanovitev Društva sv. Mohorja. To društvo ima namen, so zapisali, „na svetlo dajati in raz-širjevati dobre knjige, ki um, srce in voljo ljudi razsvetliti in požlahniti in se zraven tudi dober kup razprodajati zamorejo." Tako je začelo Društvo delovati leta 1852, ko je izšel njegov prvi knjižni dar, ko so izšle prve njegove knjige.
Osam let je Društvo dedovalo in marsikaj doživelo.. Ni manjkalo tudi nevoščljivosti, lijuboisiumnoisiti, isamoljubnostd, osebne uža-djemoisti, pa tudi nerazumevanja. Mladika se kar ni hotela prijeti. Zraven tega so nastopile neugodne politične razmere za male narode v tedanji Avstriji. Ko bi ne bilo vsestranske moralne in denarne podpore škofa Slomška, bi bilo Društvo že izbiralo. Njegova pomoč in pa vztrajnost in delavnost zavednih narodnjakov sta Društvo vzdržala pri življenju ter našla pot za naprej.
Dne 22. januarja 1860 so se zbrali celovški Slovenci in Društvo preuredili v Družbo sv. Mohorja kot cerkveno bratovščino po nekaterih vzorcih drugih narodov, posebno čeških. Na tej ustanovni skupščini je bil izvoljen prvi delovni odbor pod predsedstvom kanonika dr. Valentina Miillerja.
To pot ise je pa sadika prijela. Družba je zajela lepo število udov, ki so plačali krjjge za prihodnje leto. Z zbranim denarjem bo kupiiild papir, pllačali delavce, knjige natisnili im jih poltem razdelili udom, obe-mem pa pobrali udnino za naslednje leto. Pripomniti je treba, da je bilo plačevanje udniime vnaprej eden glavnih Ikapitalov. Na tej podlagi je Družba delovala iz leta v leto,, sl zgradila lastno tiskarno, ki je v Celovcu obratovala do leta 1920, prav tako primerno knjigoveznico in prišla do svojega poslopja.
To slavno Družbo smo po zadnji vojni obnovili in takorekoč na njenih razvalinah znova gradimo. Vsak, ki na ta ali oni način podpre Mohorjevo družbo, je njen graditelj. Danes, ko se toliko poudarja skupno, kolektivno delo na vseh področjih, z vsemi svojimi silami delajmo za nadaljnji obstoj in napredek naše Družbe sv. Mohorja!
Mohorjeva družba pripravlja nov knjižni dar
Potrkal sem na vrata podgorskega župnika, dekana msgr. dr. Janka Hornbbcka, ki je ravnatelj Družbe sv. Mohorja, da ga kaj povprašam o delu Mohoitjeve družbe. Lepo me je sprejeli im kar kmalu sem začel z vprašanji...
..Gospod monisignor! Nekaj sem slišal, da pri Mohorjevi družbi že pripravljate nov knjižni dar. Kaj bo obsegal ta knjižni dar?"
»Seveda je že treba pripravljati nov knjižni dar. Ko ene knjige Izidejo, moramo misliti ma nove, če jih hočemo drugo jesen izdati," mi je odgovoril. »Letos bo spet izšel Koledar. V njem bo marsikaj zanimivega im ga bodo udje Družbe sv. Mohorja radi znova in znova prebirali. Lanski Koledar nam je ves pošel, tako so bili z njim povsod zadovoljni. Prepričan sem, da bodo tudi z letošnjim. Vsaj koledarsko knjigo naj bi kupili v vsaki hiši! Tako bodo deležni tudi vseh duhovnih dobrot, ki jih nudi Družba, ki je bila osnovana in je še vedno
V dolini Desetega brata
Ob 120-letnici Jurčičevega rojstva
Na širokem prevalu ob cesti Stična—Žužemberk Ježi gručasta vas Muljava. Svet je kraški, valovit, zaprt sam vase, brez širokega razgleda, posejan z vrtačami in kotlinami, vendar precej rodoviten. V starem veku je preko gozdnatih vrtač zahodno od Muljave vodila rimska trgovska cesta, katere sledovi so še danes vidni.
V	starem času je stalo v okolici več gradov, ki so danes v razvalinah, a jih srečujemo v Jurčičevih spisih: grad Kozjak je danes razvalina na hribu Kozjaku, dve uri hoda vzhodno od Muljave. Pol ure vzhodno od Kozjaka se je dvigal Sumiberk. Jurčič je oba uporabil v Juriju Kozjaku. Na drugi strani vasi je stal Mačerolec, nekoliko dalje od tu proti severozahodu pa Kravjak, Jurčičeve Slemenice v Desetem bratu, četrt orc mad Kravjakom in uro hoda od Muljave ie po ljudskem pripovedovanju kraljeval 8rad Roje, kamor je postavil Jurčič svojo Povest Grad Rojinje. Nad izvirom reke Krke Oad krško podzemeljsko jamo se je dvigal grad Vrbkrka, a ga je razdejal Jan Vdovec v bojih za celjsko dediščino. V vasi Hudo Pti Stični imamo še danes Fedranovo graščino, kamor je postavil pisatelj graščaka Sovo v iDomnu.
Izmed vseh teh pa je zgodovinsko in krajevno najznamenitejši starodavni stiški samostan očetov cistercijanov, belih menihov, iz leta 1135. Jurčič ga večkrat omenja.
To je Jurčičeva ožja domovina, polna naivnih lepot in romantičnih zanimivosti. Budile in poživljale so jih še razne pripo-Vedke, ki so krožile med ljudstvom. To je tudi epski svet njegovih del tja do odhoda ^ Dunaja (Kozjaka, Domna, Desetega bra-.> Cveta In sadu, Sosedovega sina, Doktor-
Zobra itd.). To je Jurčičev svet, ki ga °hdaja žar pisateljevega domoljubja in romantične zaverovanosti v kraje in čase svo-Ph dedov.
V	cerkvenem oziru spada Muljava v žup-Pjjo St. Vid pri Stični. Tisti del vasi pa, kjer stoji Jurčičeva hiša, pripada Krki.
Bred sto leti je ištela vas 22 hiš, danes jih ima 34.
Tu se je rodil 1844 pri Pajštbarju na številki 19 pisatelj Josip Jurčič.
Njegov oče Marko je bil doma iz Jablanice pri Kostanjevici. Po rodu je bil naj-brže uskok, kar bi kazala priimek in ime, pa tudi govorica. Se mlad je odšel z doma, kjer je bila revščina, in služil za postiljona po različnih krajih na Dolenjskem. Nato je prišel za kočijaža k oskrbniku stiškega samostana. Leta 1840 se je prižemi na četrt grunta k Pajštbarju ma Muljavo, in sicer na oni konec vasi, kjer se pot zavije ter se imenuje Zavod (Zavojšček — Jurčičev podpis v prvih delih). Trdo je moral delati, zato je bil precej skop im zelo strog, resem in brez pravega smisla za šale in vraže. Josip ga je nekoliko upodobil v Obrščaku v Desetem bratu.
Njegova žena je bila taka kot vse slovenske matere: tiha, delavna, skrbna, sveča, ki izgoreva za druge. Brez dvoma je bila njena želja, da je sin odšel v šole.
Pri hiši je živel tudi materin oče, nekak vaški vsevedež, utelešena ljudska modrost in sijajen pripovedovalec nekdanjih zgodb. Jurčič piše o njem: »Imel sem deda 77 let starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo, z roko so podpirali »z devetimi orli", pa pripovedovali so ven in ven, kaj ,se v tem in tem kraju od »njega dni" pripoveduje, kaj so sami doživeli in kaj se je v starih časih godilo. Zlasti so radi pripovedovali pravljice in pripovedke. V tem jih ni presegel nihče v vsej soseski".
Jožek je bil najboljši poslušalec in neutruden izpraševalec. Ded je bil Jurčiču prvi literarni učitelj, če je po očetu podedoval postavo in šibkost zdravja in podjetnost, ima z materine strani dar širokega epskega pripovedovanja, smisel za domače romantične zanimivosti, za napetost zgodbe in nazorno izražanje v krepkem ljudskem jeziku.
Poleg Josipa so imeli Pajštajbarjevi še dvoje otrok: starejšo Marijo in mlajšega Antona. Vsi trije so se prav dobro razumeli.
potrjena kot bratovščina za širjenje dobrega tilska."
»Ali boste tudi letos izdali kakšno zanimivo .povest?"
»Letos bomo izdali dve povestni knjigi. Prva, ki ji po stari navadi rečemo »večernice", bo zgodba o fantu, ki ga je oče dal študirat v mislih, da bo morda duhovnik ali kak drug izobraženec. Toda fant se vrne domov na kmetijo, na pol došolan in tam se začne njegovo življenje, ki ga je pisatelj Ivan Matičič zelo zanimivo popisal."
»Potemtakem letošnje povesti ni napisal pisatelj Mauser, ki ga tako radi beremo na Koroškem."
»Ne. Letošnje povesti so napisali drugi. Pisatelj Mauser nam pripravlja knjigo za drugoietni knjižni dar. Toda povedati vam moram še, o čem bo pisala druga letošnja povestna knjiga. Pisala bo o ciganki, o turških časih, o upornikih graščakom, napeta in pretresljiva zgodba, da bi se človek jokal z nesrečno usodo kmečkega dekleta, ki je poročila in imela otroka z možem, ki je nenadoma Izginil neznano kam. Ta knjiga se imenuje »črna žena", prva 'knjiga pa »Fant s Kresinja".
»Ali bo Družba sv. Mohorja izdala tudi kakšno nabožno knjigo?"
»Družba bo letos izdala tudi lepo in sodobno knjigo o konvertitih. Konvertit je človek, ki se je spreobrnil in postal veren in delaven katoličan. Gospod Sodja, ki mi-isijonari med Slovenci po Kanadi, nam je •popisal v lepi obliki na kratko sedemnajst sodobnih, modernih mož in žena, ki so našli pot k Bogu. Zato ho ta knjiga imela naslov »Našli so pot". Znova in znova bodo to knjigo naši ljudje prebirali in se o njej pogovarjali. Je namreč zelo poučna."
»Ali Mohorjeva družba še kaj pripravlja?"
»Poleg teh knjig je Družba že izdala lepo knjigo »Zgodbe svetega pisma za šolo in dom", ki jo zelo priporočam vsaki družini. 'Potem smo pripravili in založili molitvenik z večjimi -črkami »Slava Gospodu", s katerim bodo naši mlajši lahko razveselili svoje starejše, svoje tete in strice in poznane. Naši istarejši talko radi prebirajo lepe molitvenike, a imajo knjige včasih tako drobno pisavo, da tudi očala veliko ne pomagajo. Sedaj pa bodo imeli na razpo-
lago molitvenik z raznimi molitvami, pisan z večjimi črkami. Pripravljamo z večjimi črkami tudi knjigo beril in evangelijev, ki se berejo pri maši. Upamo, da bomo v adventu to knjigo že imeli natisnjeno in lepo zvezano, da bo uporabna talko za službo božjo kot za branje doma. Našim starejšim bolnikom bo Ita knjiga mnogo olepšala težke ure in samoto, ko ne morejo v cerkev."
»Ali vam ponujajo še kakšne druge knjige v tisk, gospod monsignor?"
»Tudi to. Imamo več rokopisov za knjige, Itako za povesti kot za pesmi. Parkrat so celo v nekaterih listih napisali, da naša Družba premalo izdaja in premalo stori za kulturo. Menda drugim tislkamo v tiskarni knjige, našemu ljudstvu pa ne. Res je, da naša tiskarna tiska knjige drugim, ki nam delo v redu in pošteno plačajo. Na ta način imajo naši delavci stalen kruh in lahko preživljajo is svojim delom svoje družine. S tem zaslužkom tudi lahko obnavljamo in izboljšujemo naše stroje v tiskarni. Da pa še več naših knjig ne 'izdamo in ne natisnemo, je vzrok v tem, ker imamo premalo prijateljev, ki bi knjige med našimi ljudmi prodajali im širili. Naša Mohoiijeva družba ni kakšna družba, ki Ima naložen 'kapital v velikih imednarodnih ustanovah in bi ji ta kapital donašal velike obresti, iz katerih bi lahko zalagala knjige. Ves naš kapital so naši preprosti ljudje, ki knjigo kupijo."
»Toda saj se dobi denar za prodane knjige ...“
»Ries, če knjigo prodaš, dobiš denar zanjo. Toda ne pozabite, da je treba za vsako knjigo denar prej imeti, predno jo prodaš, kajti papir in delavce ter drugo je treba sproti plačati, ko še nisi prodal nobene knjige. Zaslužek pri knjigah je pa majhen, ker ne moremo knjig prodajati za tako ceno, kot prodajajo druge knjige. Ljudje si žde pocenii knjig. Nekateri tudi ne zmo-rejo, da bi kupovali drage knjige."
»Kaj bi sii pa, gospod monsignor, kot ravnatelj Mohorjeve založbe želeli?"
»Kaj bi si želel? Marsikaj. Prosil bi rad predvsem vse naše rojake, da povsod kupijo letošnji knjižni dar, ki ga bodo dobili spet o Vseh svetih. Takrat se začenja jesenska zimska doba, ki je primerna za branje. Marsikatero urico v dolgih večerih lepe knjige skrajšajo in olepšajo. Potem si že dolgo želim, da bi naši izobraženci, učitelji in učiteljice in drugi pomagali Družbi, tako pri širjenju knjig kot pri pisanju kakšnih člankov in zgodb. Vse prav lepo vabim v krog Mohorjevih sodelavcev. To je lepo delo za narod. Mohorjeva odpira na široko vrata za sodelovanje. Slavno in starodavno ime ima, toda leto za letom je treba Družbo tako rekoč graditi. L. 1947 je znova začela, skoraj iz nič. Kar se je naredilo; se je naredilo s požrtvovalnim im vztrajnim delom. Sedaj vedno bolj .potrebuje širokega kroga sodelavcev. Vsem plemenitim srcem širom Koroške toplo priporočam podpiranje izdajanja knjig. Kako bi lahko več storili, ako bi imeli nekaj desetin dobrotnikov, ki bi vsako leto darovali nekaj tudi za izdajo knjig. Naj bi Družbe sv. Mohorja ne pozabili tudi pri testamentih! Tako malo je takih src!"
»Sedaj sem vas .pa že preveč dolgo zadrževal, gospod monsignor. Oprostite mojim vprašanjem. Saj nisem spraševal le zase, iz svoje radovednosti. Hotel sem ob prazniku sv. Mohorja kaj napisati tudi o naši tako pomembni im važni Mohorjevi družbi za »Naš tednik". Zato sem mislil, da je najbolje, da grem k vam, ki vodite Mohorjevo založbo. Prav lepa hvala za vaše odgovore."	.	R.
Ob desetletnici Trinkove smrti
Deset let je minilo, odkar ni več med živimi msgr. Ivana Trinka.
Deset let — skoraj bi človek ne verjel, da je že toliko časa od takrat, ko je prenehalo biti srce očaka Slovencev pod Matajurjem, buditelja vseh zamejskih Slovencev. Po svojih delih je on še vedno živ med nami.
Postojmo v mislih za trenutek ob Trin-kovem grobu, ki zre z višine na njegovo zemljo in rod, kateremu je razdajal bisere iz bogate zakladnice svojega duha in srca.
Svojo molitev in besedo, pesem in povest, slikarski čopič in skladbo, vse to je uporabljal, da je svoje rojake dramil im vzgajal k verski im narodni zavesti. Skozi njegovo šolo je šla dolga vrsta duhovnikov in razumnikov, ki so sprejemali njegove nauke lin spodbude v najtežjih časih. Nje-
gova semena so sejali in jih še pokladajo v srca sedanjega rodu. Semena so vzklila in se bodo razrastla v drevo.
Trinko se pa ni zaprl samo v meje svoje ožje domačije. Kot predstavnik beneških Slovencev v deželnem zboru, kot član znanstvenih družb, 'kot filozof in pisatelj je predstavil svoje kraje im ljudi tudi zunanjemu svetu. On je prvi pokazal sosedom in svetovni javnosti, da živi ma koščku zemlje ob Nadiži, Teru in Beli vodi majzapad-nejša veja našega rodu. On je prvi pokazal pot za sporazum e vanj e in dobro sožitje med sosedi.
Kot Mojzes je hodil pred svojim ljudstvom ...
Te misli vstajajo ob grobu, Iki .krije njegove zemeljske ostanke, duh njegov se pa še vedno pne nad nami kot dobri genij, ki čuva svojo zemljo in svoj rod.
CELOVEC
Na graški univerzi je bil 3. julija 1964 promoviran č. g. Janez Skuk za doktorja teologije. Mlademu doktorju iz srca čestitamo ter mu želimo mnogo uspeha in božjega blagoslova na njegovi duhovniški poti. — Na mnoga srečna leta!
Častiti gospod doktor je rojen 29. oktobra 1933 v pliberški fari. Leta 1958 je bil posvečen v mašnika in bil najprej kaplan v Dobrli vesi. Sedaj je štiri leta prefekt v Mohorjevem dijaškem domu. Poleg svoje službe je marljivo študiral in dosegel sedaj čast doktorja.
CELOVEC (Vesel dogodek)
Gospodična Anica Tischler, hči ravnatelja dr. Joška Tischlerja, je bila pred kratkim graduirana na Dunaju za diplomiranega trgovca. Iskreno čestitamo!
UDE DRUŽBE SV. MOHORJA NA KOROŠKEM
obveščamo,
da si letos lahko ogledajo v osmimi ipraznika sv. Mohorja
Družbino TISKARNO.
Ogled tiskarne je možem v četrtek, 16. julija dopoldne ofo 10. uri in popoldne ob treh.
Družba sv. Mohorja v Celovcu.
RADIŠE
(Naši dragi krstni botri v spomin)
V	soboto, 20. junija je obstalo blago srce Culehnerjeve mame, oziroma babice, Marije Wrulich, roj. (Konpič, tretjerednice, v visoki starosti, 84. letu življenja.
V	ponedeljek, na dan sv. Petra in Pavla, smo jih v spremstvu treh duhovnikov, č. g. Cvetka, č. g. Lampichlerja in domačega g. župnika spremljali na zadnji poti ik sv. Lam-bertu na Radiše.
Velika udeležba pogrebcev je pokazala, kako je bila rajna priljubljena, ker nikomur ni storila kaj hudega in je vsakemu pomagala, kar je pač mogla.
Doma je bilo devet otrok, od katerih so trije še majhni umrli. Dva sinova sta padla v zadnji vojni. Ostalim štirim pa je zapustila veliko bogastvo, in sicer ne materialno, ampak — duhovno, ker jih je vzgojila v verskem in narodnem duhu, za kar so ji lahko hvaležni. Otroci pa so ji tudi skazo-vali svojo ljubezen. Pregovor pravi: „Kakrš-no življenje — takšna smrt.“ Dobro pripravljena — še par ur pred smrtjo — je sprejela sv. popotnico za nebesa.
Življenje Culehnerjeve mame je bilo bolj trnjevo kot pa rožnato in njeno geslo je bilo: „Moli in delaj!“ Devetnajstega leta je postala vdova. Preko štirideset let je kot vdova s kopico otrok, katerim so bile za delo vsem še prešibke roke, preživljala številno družino na majhni gorski kmetiji, četudi bolj skromno, a vendar niso poznali stradanja.
Na domačiji zdaj gospodari starejši sin šiman, ki je poznan kot spreten in požrtvovalen pevovodja. Rajna je bila skoraj čisto slepa. Po operaciji je zdravnikom uspelo, da je na eno oko zopet videla. Tako je brala zopet verske liste in Mohorjeve knjige, ki jih je imela vsa leta naročene, ker je zelo rada brala.
Tako smo se od rajne poslovili in domači pevci so pod vodstvom Folteja Hartmana na domu in ob grobu zapeli ganljive ža-lostinke, ki jih je rajna menda že prej želela. Domači gospod župnik nam je opisal njeno lepo življenje.
V	zadnji vojni je morala prestati težke udarce: prvič, ko je dobila sporočilo, da je padel njen najmlajši sin Franci, in potem ob koncu vojne še drugi sin Hanzi kot bogoslovec. In radiška fara se je veselila, da bo dobila novomašnika.
Draga Culehnerjeva mama, odpočij se po trudapolnem življenju skozi solzno dolino, in če 'bomo mi sledili tvojim vzgledom, smemo upati na srečno svidenje nad zvezdami.
Ostalim sinovom, hčerki in ženi gospodinji pa izrekamo naše iskreno sožalje.
NOVA MAŠA V MEDGORJAH
V	nedeljo, 12. julija, bo ob 9. uri imel ponovitev nove maše č. g. Nkolaj Ouradei iz države Togo v Afriki. Slavnostno pridigo bo imel mil. g. prošt in dekan Lenart Trabesinger iz Tinj.
Novomašnik je pravi Afrikanec. Študije je dovršil v Rimu.
Od blizu in daleč prisrčno vabljeni!
Na zeleni hribček pod gozdom so fantje nanosili suhe hoste iz gozda in nakupičili visoko grmado. Tako, naj se suši do predvečera godu sv. bratov Cirila in Metoda. Njihov god smo zelo častili in isti dan smo šli k božji službi k fari. Pri sv. maši smo peli pesem na čast sv. Cirilu in Metodu.
Ko je na predvečer zagorel kres, ki so ga fantje zažgali, smo hiteli na hrib. Tam se je zbrala družba fantov, deklet, otrok in tudi starejših ljudi. iBilo je zares slovesno. Ob ognju smo peli in vrisk je odmeval od hribov, kajti zagoreli ,so kresovi tudi po sosednjih hribih.
Oj, ta naš kres! Prasketal in zvenel je ogenj, plamen je švigal visoko v nebo, iskre so krožile in žarele daleč naokoli. Žareli so veseli obrazi v močni luči. Fantje so veje še in še prilagali in dregali v ognjeni kup, da so leteli v nebo roji isker.
Zdelo se nam je, da je čez temno modro nebo z ognjenimi črkami napisano: „Ciril — Metod“ —. V svetem spoštovanju smo odhajali na domove, v pozni Ciril-Meto-dovi noči.
čudno pa je, da so nekateri naše kresovanje razumeli kot političen akt. Saj vsakdo, ki količkaj pozna sveta brata iz Soluna,
OB BAŠKEM JEZERU
Prav je, da se tudi mi enkrat oglasimo, sicer bo mislil kdo, da nas je na jugu fare že vse Drava odnesla. Brjani na severu fare pa da so utonili v Baškem jezeru.
Nismo še umrli, ampak še živimo, čeprav v zelo spremenjenih življenjskih razmerah. Fara, ki je bila tam pred 60 ali 70 leti skoro še čisto kmečka, je sedaj popolnoma spremenila svoj obraz. Kakor povsod drugod, so tudi pri nas začeli opuščati kmečko delo in hiteti v bližnje mesto za lažjim in boljšim zaslužkom. Kje so tisti časi, ko so naši očetje s konjem vozili mleko v Beljak in naše mamice samo-tež, z majhnim vozičkom vozile zelenjavo in odvečne kmečke pridelke v bližnje mesto.
Danes odide zjutraj iz fare skoro tretjina ljudi: možje, žene, fantje in dekleta. Nekateri se odpeljejo s čolnom preko Drave, potem peš v Podravlje na žel. postajo in potem z vlakom, v smeri proti Beljaku ali Celovcu. Drugi spet z mopedom ali motornim kolesom, večina pa že s svojimi lastnim avtomobilom — ali pa z avtobusom. Tako se fara čez dan zelo izprazni. Doma ostanejo povečini stari ljudje in otroci. Kdo bo potem delal na polju, ko ni potrebnih delavnih rok. Kmalu bomo prisiljeni vsi skupaj hoditi po mleko v mlekarno. Toda vprašanje je, kje ga bo mlekarna dobivala.
Fara, ki se je začela v zadnjih desetletjih spreminjati dz kmečke v delavsko faro
ve, da sta bila misijonarja, ne pa politika! Tako se je, na žalost! — nasproti Ciril Metodovemu kresu podnetil drugi kres — ogenj sovraštva.
Stopnjevalo se je od leta do leta, vse od plebiscita do prihoda tretjega rajha. Nadaljevalo se je po zadnjli vojni, ko je v Ciril-Metodov kres še vedno severni veter pihal.
Ta veter je bil tako močan, da je upihnil kresove na naših „kresdščih“ — kakor smo, po ustnem izročilu dedov in babic imenovali prostore na hribih, kjer se je Cirilu In Metodu kresilo že stoletja.
Naši kresovi so postali med obdobjem dveh vojn in po vojni zelo nevarni, pod policijskim inadzorstvom. Na nekem kresišču je nagrmadeno suhljad, pripravljeno za kres, zlobnež pred časom zažgal, da bi bili tako kresovalci kaznovani, ker, da je ogenj brez nadzorstva nevaren. Drugič so bili kresovalci opozorjeni is kaznijo itd.
„No, no, nič hudega, dragi bratje, naš kres neti ljubezen, ne sovraštvo —in v čast in zahvalo našima apostoloma, svetemu Cirilu in Metodu ga bomo žgali!"
»Bratje, zažgimo kres ljubezni in zvestobe, od naših hribov do nebes!"
To vam kliče vaš gorjanc.
je začela kmalu po zadnji vojni zadobivati povsem nov obseg. Stare kmečke hiše in kajže so začele izginjati (in namesto njih so začeli rasti novi moderni domovi) ali so jih začeli preurejati v moderne letoviške z vsem mogočim udobjem. Travniki in njive so se začele umikati najmodernejšim hotelom in gostinskim obratom z vsem mogočim udobjem. Kaj se je zgodilo? Vsa fara se je nenadoma spremenila v tujsko prometni kraj. Prelepa Koroška s svojimi mnogimi čarobnimi jezeri, lepimi gorami in dolinami je na mah privabila nešteto tujcev, Dunajčanov in še več Nemcev iz Zahodne Nemčije.
Tako je tudi naše Baško jezero, s prelepim razgledom na divne Karavanke z visoko Kepo zelo privlačno za številne tujce, ki prihajajo vsako leto v večjem številu uživat lepoto Baškega jezera in njene prekrasne okolice z gorskimi velikani. Tako postaja naša fara zmeraj bolj tujsko izletniška. Vsako leto prihaja vse polno tujcev, ki hočejo prebiti pri nas svoj letni odmor. Prvi letoviščarji pridajo že v takozvani predsezoni, v maju in juniju. Največ jih je v visoki sezoni v juliju in avgustu, ko se jih nabere še čez 1500. Tedaj zasedejo vse hotele pa tudi vse privatne hiše, tako, da ■ponavadi zmeraj zmanjka prenočišč. Prihajajo navadno s celimi družinami. Redki so, ki pridejo z vlakom. Ponavadi ima vsaka družina že svoj avto, dostikrat s kombijem (ležalnim avtom), kjer prebijejo navadno
Koroška dijaška zveza za mirno sožitje
Del nemškega tiska je ustvaril videz, kot da bi šlo v nedeljo, dne 12. julija, pri obisku in kratki spominski proslavi ob vojvodskem prestolu za slovensko provokacijo. Koroška dijaška zveza je pokazala, da ji ne gre za kaj drugega kot za proslavitev zgodovinskih dejstev. Vsled tega je iznesla tudi predlog, naj bi bila proslava nemških udruženj, ki so prijavila ob vojvodskem prestolu za isti čas proti-proslavo, skupno s slavjem Koroške dijaške zveze ob vojvodskem prestolu! V tej zvezi je Avstrijska po-ročevalna agencija prinesla sledeče poročilo:
„Ob 550-letnici praznovanja zadnjega ustoličenja na Koroškem je predvidena s strani Koroške dijaške zveze krščanskih Slovencev v nedeljo, dne 12. julija, med drugim tudi skromna spominska proslava pri vojvodskem prestolu.
Kakor je bilo razvideti iz dela tiska, je nameravana na Gosposvetskem polju istočasno z istim razlogom proslava raznih domovinskih udruženj. Vsled več kot tisočletnega skupnega zgodovinskega razvoja ter dejstva, da bi ne moglo priti lepše mirno sožitje obeh narodnosti v deželi do izraza kot v skupni proslavi 550-letnice, se je osrednji odbor Koroške dijaške zveze odločil podvzeti vse potrebne korake pri vodstvu domovinskih udruženj, da bi bilo omogočeno skupno slavje. Koroška dijaška zveza hoče doprinesti s tem svoje k utrditvi notranjega miru v deželi."
Vendar se na strani vodstva nemških domovinskih udruženj zgodovinskega trenutka, ko se je obrnila nanje mlada slovenska dijaška organizacija, niso zavedali ter je bila skupna proslava s Slovenci odklonjena. Kdo je za mir v deželi in kdo ne, je ob tem čisto jasno vsakomur.
Koroška dijaška zveza naznanja:
V	nedeljo, dne 12. julija 1964, bo sv. maša pri Gospe Sveti z ljudskim petjem ob pol 10. uri.
*
Obletnice zadnjega ustoličenja karantanskih knezov pa se bomo spomnili nato pri vojvodskem prestolu.
*
MLADINA K BOŽJEMU GROBU
V	soboto, 11. julija, ob 8. uri zvečer se bomo zbrali pri Božjem grobu, kjer bomo zakurili kres ter z narodno pesmijo, godbo in literarnimi vložki poskrbeli za lep potek večera. Vse od blizu in daleč prisrčno vabimo!
*
V	slučaju slabega vremena se bomo zbrali v soboto, 11. julija, zvečer, ob pol 8. uri v farni dvorani v Škocijanu na igri Odra mladje.
V nedeljo, dne 12. julija, ob pol 10. uri bo v SELAH zares nenavadna
NOVA MAŠA.
Štirje novomašniki preč. gg. MIZOBE Franc in NAKAGAKI Franc iz Japon* ske ter PAZHEKADAVAN Jožef in PUTHANANGADV Pavel iz Indije bodo istočasno darovali sv. mašo in delili no* vomašniški blagoslov na trgu pred no* vo selsko cerkvijo. Tako se hočejo od* dolžiti Selanom, ki so jih podpirali med njihovim bogoslovnim študijem.
K tej izredni misijonski novi maši vabimo vse misijonske dobrotnike.
po par tednov pri nas, se kopajo v Baškem jezeru, prirejajo krajše izlete v okolico.
Po par tedenskem odmoru, se potem revnejši vračajo nazaj domov, bogatejši pa podaljšujejo svoje letovanje ali kje v Jugoslaviji ali Italiji. V jedi, posebno Nemci, niso zbirčni. Zelo radi jedo čompe in zelenjavo. Premnogi pa si na izprehodu v gozdovih naberejo gob in borovnic in si potem pri strankah, kjer stanujejo, sami skuhajo zaželeno jed. Farani jih imajo skoro povsod zelo radi, ker so po veliki večini dostojni, preprosti in čisti. Mnogi prihajajo v iste družine, hotele in penzione že po več let in se talko vedno bolj zbližujejo z domačini. .Letoviščarji so pa tudi lahko zadovoljni s svojim letovanjem pri nas. Saj jim domačini tudi na vso moč strežejo. Ko odidejo, začno popravljati, prezidavati pove-čavati svoja poslopja in opremljati z vsemi najbolj modernimi tehničnimi pripomočki, da bodo gostje drugo leto še bolj zadovolj' ni z oddihom pri nas in še bolj gotovo zopet prišli.
Razgibano delo med gradiščanskimi Hrvati
V nedeljo, 28. junija, so imeli gradiščanski Hrvatje v Uzlopu lepo narodno slavje. Kraj je bil okrašen z zastavicami, da bi tako na zunaj pokazal, da je pripravljen na največjo narodno-kulturno manifestacijo. Od blizu .in daleč so vreli ljudje v Uzlop, da bi čim lepše proslavili ta kulturni praznik.
Proslava se je začela dopoldne s sveto mašo. V pridigi je domači g. župnik v zvezi s sv. evangelijem simbolično nakazal, kaj bi rekel Kristus, če bi tega dne stopil na Gradiščansko: »Žalujem z narodom, ko vidim njegovo nejevoljo, njegove skrbi in potrebe. Vidim pastirje, ki pasejo ovce in ise ne zmenijo za to, če jim volkovi kradejo ovco za ovco. Vidim kmeta, ki se muči, da poseje čisto seme, a drugi za njim seje plevel. Vidim delavce, ki čakajo na plačo, čeravno nič ne delajo...“
Sledilo je letno zborovanje HKD (Hrvat-skega kulturnega društva) v prostornem farnem domu. Glavni govornik predsednik dr. Linzer je orisal najvažnejše naloge HKD. Na kraju svojega govora se je zahvalil vsem sotrudnikom, prijateljem in članom in jih opomnil, da je potrebno kljub težavam, ki jih srečujejo pri delu za narod,
obdržati dobro voljo in še nadalje delovati za blaginjo naroda. »Seme, ki smo ga posejali, že klije in rodi zdrav sad," je zaključil svoj govor dr. Linzer.
Popoldne pa je bila glavna proslava II. tamburaški festival, ki je največja na-rodno-kulturna manifestacija, in jo prirejajo gradiščanski Hrvatje vsako leto, in sicer zmerom v drugem kraju.
Na (H. tamburaški festival je prihitelo hrvaško ljudstvo iz vseh predelov Gradiščanske. Pred pričetkom prireditve je predsednik dr. Linzer pozdravil častne goste, potem pa je v svojem govoru med drugim dejal, da dandanes, ko toliko govorimo o združeni Evropi, ne smemo in ne moremo biti ozkosrčni in netolerantni do manjšinj-skih problemov.
Potem se je odvijal Skoro triurni program, ki je po svoji pestrosti in živahnosti navdušil mnogoštevilno poslušalstvo. Program so pričele tri male tamburašice iz Željezna, a zaključili so ga odlični tamburaši iz Dolnje iPulje.
Letošnji II. tamburaški festival v Uzlopu na Gradiščanskem je bil do sedaj najmogočnejša folklorna kulturna prireditev.
Zveza umetnikov iz
V	Domu umetnikov so odprli v petek, 3. julija, razstavo graških likovnih umetnikov. Osemnajst umetnikov razstavlja 66 stvaritev iz: slikarstva, grafike in plastike, ki pripadajo povečini srednji in starejši generaciji.
Sploh je treba omeniti, da deluje tačas v Gradcu 45 umetnikov. Mladine med njimi je zelo malo. Prevladuje izključno stara garda: 80, 70, 60 let.
Na tej umetniški razstavi vidimo prerez štajerske umetnosti. Umetniki, ki razstavljajo v Celovcu so mednarodno priznani. Tu vidimo le stvaritve zadnjih let, ne pa da bi morda umetniki prikazovali prerez stvaritev celega življenja.
V	veliki dvorani razstavljajo umetniki, ki zastopajo brezpredmetno slikarstvo.
Izmed umetnikov v veliki dvorani je treba omeniti Freda Hartiga z njegovimi olji velikega formata. Njegova najboljša stvaritev je „Razpad“, ki preseneča s svojo tehnično in barvno močjo.
Njegov sin Jorg Hartig je presenečenje na razstavi. Razstavlja samo dve sliki, olji. Umetnik se izraža likovno: ploskev — in Prav zato potrebuje velike formate. Od obeh del je močnejše olje „Prstenorjavo“.
V	veliki dvorani razstavljajo še: Andrew Molles, (dela moderne smeri); Reno Jungel (na pol brezpredmetno slikarstvo); Paula Maly stopa v ospredje s svojimi abstraktnimi kompozicijami olj, iz katerih je razbrati, da je mnogo prepuščeno slučaju. Wil-
Gradca v Celovcu
ma Niedermayer-Schalk razstavlja učinkovite monotipije; Friedrich Smolle pa koleba med abstrakcijo in predmetnostjo.
V stranskih dvoranah vidimo štiri olja Lea Fellingerja, izmed katerih stopa posebno v ospredje olje „Sivi dan“.
Olja Hansi Straff predstavljajo cvetlično slikarijo, ki jo odlikujejo močni barvni efekti.
Norbertine von Bresslern-Roth je pri nas na Koroškem že kar dobro znana. S svojimi izključno živalskimi olji velikega formata napravi na gledalca mogočen vtis. Najlepše je njeno olje „Zmagovalec“.
Med graškimi umetniki sta tudi dva kiparja zastopana z nekaj stvaritvami. 86-let-ni Wi!helm Gosser z dvema naturalističnima plastikama: „Za naš vsakdanji kruh“ (iz terakote — žgane gline) in „Pastir ob jas!ih“ (iz lipovega lesa).
Drugi kipar skoro za 30 let mlajši je Alfred Kala, katerega stilizirana, dekorativna plastika iz marmorja, kamnine serpentina in magnetovca kaže umetnika v najboljši luči. Posebno sta omembe vredni plastiki: „Petelin“ in „2enska plastika”.
Razstavo je otvoril — po pozdravnih besedah predsednika Umetniškega društva dr. Brandla — dež. glavar Ferdinand Wedenig, ki je poudaril močno zvezo med Štajersko in Koroško in mnogostransko kulturno izmenjavo med obema deželama.
Razstava Zveze umetnikov iz Gradca je odprta v Domu umetnikov v Celovcu od 3. do 20. julija.
Za naše gospodinje —-
Gozdne jagode za zimo
Surova marmelada iz gozdnih jagod
Kilogram gozdnih jagod preberite, zmečkajte in zmešajte z 1,30 kg sladkorja v prahu. (Maso mešajte 2j4 do 3 ure v neoškrb-'Ijeni skoledi in s prekuhano Ikuhalnico. Vlijte jo nato v manjše, dobro oprane steklene kozarce, pokrijte jih s polivinilastimi pokrovčki in gumico ter shranite v temnem, zračnem prostoru, če nimate dobre shrambe, poprašite povrhu marmelado s salici-’k>m, pozimi pa gornji sloj poberite z žličko in odvrzite.
Kuhana marmelada iz gozdnih jagod
Zmečkajte jagode in jih nato kuhajte v nepoškodovani posodi, nato jih prepasirajte 'n nadaljujte s kuhanjem (pasiranje po želji lahko opustite). Ko se masa zgosti, dodajte na 1 kg jagod 40 dkg sladkorja. Kuhajte
nekaj časa, dokler se ponovno ne zgosti. Marmelado nato Vlijte v steklene kozarce,
poprašite povrhu s salicilom, pokrijte s polivinilastim pokrovčkom in gumico, ter pustite, da se ohladi. Nato pa jo shranite v temnem, zračnem prostoru.
Sok iz jagod
Zmečkane jagode kuhajte toliko časa, da postanejo vodene. Nato jih odcedite, dodajte na liter soka 40 dkg sladkorja, zavrite in še vroče vlijte v manjše steklenice. Povrhu posipajte malo salicila. Steklenice pokrijte s polivinilastim pokrovčkom in gumico ter pustite, da se počasi ohlade. Hranite jih v temnem, zračnem 'prostoru. Iz preostale mezge lahko skuhate marmelado.
Gost sirup iz gozdnih jagod
Zrele jagode poberite, zmečkajte in jih nato kuhajte toliko časa, da zavro. Nato jih prepasirajte. Na kilogram goste mase dodajte 40 dkg sladkorja, jih ponovno zavri-
^odblegoški:
Mar i j a - n e ve sta
'Prestrašene, široko odprte oči je uprla j^anj. Biia je bleda, ko mu je rekla: „Ne, Tone, ne smeš!”
»Marija, pridem. Ko potrkam, glej, da se oglasiš. Boš?“
»Ne! Ne smeš priti in ne bom se ti oglasila.”
Voz je zaropotal in se ustavil na doma-bam dvorišču. Kot mlada srnica je skočila na tla, vzela vrč in košarico ter odhitela v hišo.
,Ro je kake četrt ure kasneje stopil za ni°. je že ni bilo več. Odšla je bila že do-mov.
Bil je večer. Tone bi bil rad stopil tja , M pod njeno okno, a ker mu ni dovolila, Je ostal doma.
čez nekaj dni je spet kosil otavo ob nje-domu in kot takrat, je tudi zdaj pri-*a mimo. Voz z grabljami je bil zopet tam.
prvič je tudi tokrat zgrabila nakošeno °tavo. Ko je bil voz naložen, sta se spet s*topaj peljala na Tonetov dom. f »Marija! Nocoj bom pa res prišel,” ji je
ne <«V,e sme^' zadnjič sem ti rekla, da
»Pa vendar, nocoj bom prišel, Marija.” »Boš zastonj prišel.”
»Bova videla. Pozdravljena do večera!” j. f.e ga je proseče pogledala, kot bi hotela »Ne smeš!”
Konj pa je že obstal.
»Na svidenje zvečer,” ji je še rekel, iz-Tegel konja, razložil otavo, ona pa je med-že zopet odšla domov.
Počasi, počasi mu je potekalo tisto popoldne. Mislil je le na Marijo in na to, da mu je med vojno še kot otrok pisala na fronto. Seveda je bilo tisto njeno pisemce takrat le izraz prijateljstva njenih staršev do njega, deloma pa tudi hvaležnosti do njegove hiše, kjer so dobivali drva, mleko, krompir in podobno. Vendar mu je bil zdaj spomin na tisto njeno otroško pisemce tako drag in ljub.
Dan je minil. Nastopil je eden od tistih lepih in toplih jesenskih večerov, ki s svojo lepoto in čarobnostjo ne zaostajajo mnogo za sanjavimi majskimi večeri. Bilo je toplo, mehko. Potoček se je svetlikal v polnem luninem svitu, kot da mesto vode pretaka srebro, ‘iše šumel je teže, kovinsko. Vodne kapljice pa, ki so tu in tam odletavale kvišku, so bile kot dragi kristali. Vrbe in jelše ob njem pa so lahno šumele v še toplem jesenskem vetriču. Vse naokrog pa je bilo prežeto z opojno dišečim vonjem otave, ki se je sušila in bila tu in tam zložena v kopice. Ura je bila nekaj čez deseto, ko je Tone prvič stopil pod Marijino okno, katero je bilo zastrto z zaveso, v katero so bile vložene čipke, ki jih je bila Marija sama naredila. Rahlo je potrkal na okno: »Marija!”
Nič.
»Marija, ali se mi res ne boš oglasila?”
Potrkal je z nova. Zdelo se mu je, da se je zganil zastor. In res. Odgrnila je okno in naslonila čelo na steklo. On pa jo je zaprosil, naj mu odpre. Dvignila je svojo lepo roko. Okno se je odprlo in stala je pred njim vsa lepa, mlada, deviška kot prelep
te in po 10 minutah kuhanja zlijte maso v čiste steklenice. Povrhu potresite malo salicila, steklenice pokrijte s polivinilastim pokrovčkom, zavežite z gumico in shranite v temnem, zračnem prostoru. Pozimi lahko sirup pred uporabo razredčite s sodo ali vodo, lahko pa ga uporabite tudi kot poliv mlečnega riža, zdroba, pudingov itd.
Hladna pijača iz jagod
Dobro zmečkajte dve skodelici jagod, jih potresite s tremi žlicami sladkorja in zalijte z litrom lahkega belega vina. Postavite tekočino v hladilnik ali pa v hladen prostor. Ko bo popolnoma čista, odcedite tekočino v čiste steklenice.
Borovnica
je pri nas znana in zelo razširjena rastlina. Jagode iborovnice nabiramo julija in avgusta, 'liste pa že prej: junija in julija, dokler so še lepo zeleni. Jagode čimprej posušimo, lahko tudi na soncu. Če jih sušimo na peči, moramo paziti, da jih ne prežgemo, ker potem imajo pust okus.
Borovnice zapirajo. Znana je uporaba borovnic pri driskah im motnjah v prebavi, povzročenih zaradi prehlada ali pokvarjene hrane, posebno pri otrocih, če moremo, si pomagamo s svežimi borovnicami, sicer pa suhimi, iz katerih si skuhamo čaj, ali pa jih žvečimo suhe. Dobro je tudi žganje, v katerem smo namočili borovnice. Med boleznijo ne smemo uživati niti maščob niti mleka niti sladkorja. Brez borovnic naj bi ne bila nobena hiša, posebno ne tam, kjer so otroci!
Čaj iz listov borovnice pomaga pri lahki obliki sladkorne bolezni. Za tak čaj pomešamo 'liste borovnic z 'luščinami fižola, liste maline in breze. Dve žlički tega čaja skuhamo v četrt litra vode in pustimo, da nekaj časa vre. čaj pijemo trikrat na dan po eno skodelico pred jedjo. Sladimo ga seveda samo s saharinom.
Kobariški štruklji
Testo: 1 kg bele moke, slan krop; četrt kg surovega masla.
Nadev: 0,25 kg orehov. 0,25 kg rozin, 0,25 kg sladkorja, cimet, nageljnove žbice, limonina lupinica, belo vino ali rum, mleko; drobtinice in surovo maslo za zabelo.
Presejano moko poparimo in z leseno žlico dobro premešamo. Ko se malo ohladi, izoblikujemo tanek svaljek. Zrežemo ga na enake koščke. Košček testa z dlanjo ali lesenim kladivom potolčemo, da se splošči v podolgovato krpico. Na vsako krpico damo podolgovat svaljek nadeva. Testo spojimo tako, da nastane na eni strani na-borček iz testa. Naborček v sredini zavi-
rožni cvet, ki se je pravkar odprl. Vsa je bila oblita z mesečino, ki se je razlivala skozi okno v njeno sobico. Tonetu se je zdela kot kraljična v pravljici.
Tone je sedel na okno, ijo prijel za roko in jo privil k sebi. Branila se je. Bila je vsa plašna, boječa dn tiha. Končno pa je le vprašala:
Zakaj si prišel?”
»Zakaj? Saj vidiš, k tebi, Marija, sem prišel!”
»Pa zakaj?”
»Tako, všeč si mi in rad te imam, Marija. Saj nisi huda name?”
Tesneje jo je privil k sebi, ji nagnil glavico, da so se ji na hrbet usuli bogati in težki lasje. Njuna usta pa so se združila v prvem poljubu. Dolgo sta ostala tako. Tone je čutil utripe njenega srca. Vsa je drhtela in mu kot nemočno slonela na prsih. Naenkrat pa se je naglo vzravnala. Tone jo je v lunini svetlobi videl, da je prestrašena.
»Marija, kaj ti je?”
Z močno kretnjo roke ga je odrinila in se odmaknila od okna.
»Marija, povej ali me morda ne ljubiš?”
Zopet je stopila k oknu, položila svoje roke v njegove in gledajoč ga v oči mu rekla: »Rada te imam, Tone, in srečna bi bila, če bi kdaj smela reči, da si moj. Ali ti se le norčuješ iz mene. Saj vem, da imaš grunt in da lahko dobiš drugo. Jaz sem le hči ubogega rudarja, ki mi nima ničesar dati. Tone, to ni lepo, če se misliš šaliti im norčevati iz mene.”
»Marija, ne govori tako. Saj veš, kako je bilo z menoj, kako zelo sem bil ogoljufan v ljubezni. Bil sem zelo nesrečen. Sedaj pa sem našel tebe, Marija. Ljubim te. Moja, da, samo moja boš, če hočeš. Poročil te bom, brž ko ti bo to dovoljevala tvoja sta-
jemo ali pritisnemo nanj s prstom, da se naredi vdolbinica. Tako pripravljene štru-Ikeljčke Zlagamo na pomokano desko in jih lahko hranimo tudi dva dni na hladnem. Štrukeljci naj bodo orehove velikosti. Lahko ‘jih skuhamo, ocvremo ali spečemo na žaru. Kuhamo jih pol ure, vendar ne smejo vreti. Voda naj bo tik vrelišča. Ko splavajo na vrh, so kuhani. Štrukeljcev ne mešamo, le posodo večkrat pretresemo. Kuhane zabelimo s praženimi drobtinicami.
Nadev: Na surovem maslu prepražimo kruhove drobtinice, orehe zmeljemo in jih prevremo v mleku. Rozine dobro preberemo in jih operemo v topli vodi, dobro odcedimo in prevremo v vinu ali namočimo v rumu. Vse to troje zmešamo, dodamo cimet, zmlete žbice in sesekljano limonino lupinico. Nadev mora biti sočen, vendar ne premoker. Iz njega naredimo v velikosti krpic podolgovate svaljke.
Za 1 tog moke napravimo približno 50 štrukeljcev. Te štrukeljce pripravljajo ob oljceti, žetvi, košnji in raznih praznikih. Nevesta jih deli otrokom po vasi, »ohetar-ji“ jih nosijo pokušat domov.
Poskusite — ni slabo
Kranjske bržole
© 1,80 tog govejih bržol, sol, 25 dkg čebule, 15 dkg korenja, 3 vejice šatraja, 10 zrn celega popra, 15 dkg masti, 5 dkg moke, 20 dkg .sladkorja, 3 del goveje juhe ali jušna kocka — (za 10 oseb).
Bržolo v celem kosu operemo, posolimo in damo v kozico, v katero smo že prej vsuli drobno sesekljano čebulo, korenje, šatraj, cel poper, mast in 2 del vode. Pokrijemo in do mehkega dušimo. Med dušenjem meso večkrat obrnemo in omako premešamo. Ko je bržola mehka, jo potresemo z moko. Ako je omaka premastna, odlijemo mast še preden smo dodali moko. Dušimo še nekaj minut. Nato vzamemo meso iz kozice, v omako pretlačimo kuhan krompir, zalijemo z juho in pustimo dobro prevreli. Meso zrežemo na poljubne kose, jih zložimo na ploščo in prelijemo z omako. Serviramo z opečenimi krompirjevimi rezinami.
Vse za šport -od kolesa do televizije -na zalogi pri domačinu
Johan
Lomšek
TIHOJA 2, P. DOBRLA VES - Eberndorf
Telefon 04237 246
rost. Vem, da nisi bogata. Meni ni za denar. Tebe, tvojo ljubezen in zvestobo hočem. Veruj mi! Bodi moja in mi ostani zvesta! Hočeš?”
»Če misliš to resno, Tone, in če se ne šališ, tedaj — da, in srečna bom, če je to res.”
Ni ji odgovoril, temveč znova in znova kot v odgovor poljubljal njene sveže, vroče ustnice. Vse je bilo tiho okrog njiju, le potoček, ki je tekel tam mimo, je šumel v svetlo, z rumenim sijem prepojeno noč.
Po dolgem času je bil Tone zopet srečen. Ne sicer tako, kot bi bil rad in kot je bil takrat, ko je prvič ljubil, ali zdelo se mu je, da si je osvojil dekle, katera ga bo bila zadala ona, katero je prvo ljubil in katera mu bo s svojo ljubeznijo pomagala ozdraviti globoke rane srca, katere mu je bila zadela ona, katero je prvo ljubil in katera je poteptala vse obljube in prisege.
Dolgo je ostal Tone na oknu in jutro je bilo že blizu, ko sta se poslovila. Za tisto prvo nočjo je prišla še druga, tretja dn še več. Nihče ni vedel, da se Tone in Marija ljubita. Eno celo leto je ostala njuna ljubezen skrita. To leto je bilo po vojni prvo, ki ga je Tone smel imenovati srečnega. Odpovedal se je vsem zabavam in živel samo njej. Kolikokrat so ju skrile planine in ko-šenice »Makove” in tisti gabrov, z bukovino mešani gozdiček nad cesto jima je nudil svojo senco, kjer sta živela le drug drugemu. Marija mu je bila vsa vdana. Ljubila ga je tako iskreno, tako vroče, kot more ljubiti le dekle, katero prvič ljubi. Težila pa jo je vedno skrb, kaj bo, ko o njuni ljubezni zvesta oče in mati.
»Ne boj se, Marija! To bom že jaz uredil,” ji je vselej rekel Tone, ko mu je omenjala svojo skrb.
(Dalje prihodnjič)
Kaj pa nikotin?
Ko je Krištof Koflumb prinesel sporočilo o „zelani travci“, katero je našel v novem svetu, se je konzum tobaka tudii v starem svetu Evrope silno hitro razširil. Bilo je to po letu 1511; takrat so začeli na veliko gojiti tobačno rastlino. Nobena druga vrsta zgolj družabno užitkarske produkcije ni tako naglo prodrla v najširše plasti prebivalstva kot tobačna produkcija. Saj je v najkrajšem času postala prava strast vseh slojev od pariške visoke družbe do zadnjega pastirja v albanskih gorah.
In vendar moramo vedeti, da je nikotin posebno mlademu organizmu nadvse škodljiv. Samo ena kapljica tega strupa, če ga ptica poduha, jo na mestu umori. Celo konja bi umorila množina nikotina osmih kaplic; dočim je za človeka življenjsko nevarna količina 0.05 gr čistega nikotina. Navadna cigareta vsebuje 1 do 2 odst. cigara pa do 8 odst. nikotina. V telesnem organizmu so zlasti ledvice tisti organ, ki v največji meri izločajo strupene nikotinove snovi in tako omilijo kvarni vpliv tobaka na telo. Pa tudi psihične ukvare so često velike. če kdo dalj časa ne more zdržati brez kajenja, ne da bi postal nervozen, je to očitna posledica nikotinske zastrupitve.
Pri kajenju vsrkavamo sledeče strupe: pyridin, ki kvarno vpliva na živčni sistem in utruja mišičevje. Poleg tega se v nikotinu nahajajo še amoniak, ogljen oksid in številne druge snovi, kot arsen in podobne kisline. Tudi zatrjevanja zdravnikov, da je nikotin pogosto vzrok neozdravljivega raka, zlasti na jeziku, požiralniku in pljučih, ni neosnovano.
Iz povedanega torej sledi, da je kajenje v vsakem slučaju škodljivo in prav tako tudi kajenje v zmerni meri. če ima kajenje tolikšne zle posledice pri vsakem kadilcu, koliko pogubnejiše je kajenje šele za mladega, doraščajočega fanta!
Ni osamljen slučaj, da se na poti domov pogovarjajo na vlaku mladi fantje: ,,Meni kajenje ne škoduje, tako sem se privadil. Do 15 cigaret dnevno mi ni nič; ob nedeljah, pa celo več ...“ Kar tekmujejo med seboj, kdo je močnejši.
In kaj je vzrok, da je za mladega človeka cigareta tako privlačna? Saj so le redki, ki ne podležejo tej skušnjavi, navadi, strasti. Pa naj je to med vajenci, dijaki ali fanti na vasi. Verjetno ima prav oni, ki je dejal, da je ugotovil, ko je opazoval fante samozavestno modrovati in cigarete kaditi, kako so se moško postavljali, češ? „saj nismo več otroci...“
SMEŠNA O TOBAKU
..Pravijo, da je tobak škodljiv. To že ne bo držalo. iStric Jože je kadil kot dimnik v fabriki, pa je doživel 93 let, sosednji Milan pa nikoli ni imel cigarete v ustih, a je umrl, ko mu je bilo 5 mesecev...“
ZA MLADINO
IN PROSVETO
Kretničar v življenju
Življenje ima svoj tok; ono gre preko vseh ovir neutrudno, brezobzirno in brez prestanka v svojo smer. Kdor bi se drznil toku življenja zoperstaviti, ga zaustaviti ali ga preusmeriti, bi naletel na silovit odpor; tok življenja bi ga pomandral, uničil.
In vendar slišimo, da gorje temu, ki se preda življenju, ki se izroči tokovom vsakdanjosti. Tak človek velja za slabiča, povprečneža, prav nič idealnega. Zato velja načelo: Ne pusti, da te življenje stre, marveč stori, da boš v življenju kretničar!
Neki pisatelj romanov je napisal, govoreč o mladini, ki stopa v življenje: „Ni otročarij! O vtisih in napakah mladostnih dni pravijo, da so brez pomena. Ni res! Od
njih je odvisna vsa človekova bodočnost. Tako je kakor na železniških postajah, kjer majhen gib na kretnicah usmeri vlak v to ali ono smer. Majhen gib, majhna poteza! Toda od tega je odvisno potovanje/4
Z drugimi besedami in v našem pomenu bi rekli takole: Nihče ne ve, koliko more v določenih okoliščinah pripomoči k dobremu en sam trenutek dobre volje, odločnega dejanja ali plemenite žrtve. Prav nihče ne ve, koliko dobrega lahko prepreči ali koliko zla povzroči en sam trenutek malodušnosti, zanikrnosti, neresnosti. Morda se prav tedaj odloči, v kakšno smer bo vodila pot tvojega življenja.
Kako važno je torej, da smo čuječi kretničarji v življenju!
Mladina na Višarjah
Že v drugič je katoliška mladina južne Koroške pripravila svojim najožjim sodelavcem izlet, ki naj bi bil njeno zadnje srečanje v poslovnem letu. To naj bi pa bila obenem tudi prilika za večje medsebojno spoznavanje in tesnejše povezovanje medsebojnih stiikov.
V lanskem poletju si je mladina izbrala iPlaniino nad Bistrico na Zilji za cilj svojega prvega izleta. Za letos pa so hoteli svoj izlet združiti z romanjem, za kar je bilo naj-prikladnejše iti na Višarje.
Minulo nedeljo smo tako poromali z dvema avtobusoma k višarsiki Materi božji, da ji izročimo naše mladinsko delo v varstvo. Čeprav je bilo vreme zelo neugodno, posebno zjutraj ob odhodu, se vendar skoro
Poljska mladina
,Poljjska vlada je hotela zvedeti, kako misli poljska mladina. Iz ankete, ki jo je organizirala, je razvidno, da 60 odst. poljskih dijakov in mladih delavcev veruje in dejansko živi po katoliški veri ... Ostalih 40 odst. se razdeli v sledeče kategorije: 20 odst. veruje, toda ne živi po veri; 15 odst. je ibrezbnižnih za verska ali protiverska vprašanja. Samo 5 odst. sedanje poljske mladine je izjavilo, da so borbeni brezverci.
Poljaki morejo zato z zaupanjem gledati v svojo bodočnost!
nihče ni premislil in tako smo v veselem razpoloženju prav kmalu priromali do vzpenjače v Žabnicah, od koder smo se v nekaj minutah dvignili v višarske višine. Pri križu smo se vsi zbrali in s pesmijo ter molitvijo usmerili pot k romarski cerkvi. Medtem se je tudi vreme precej uredilo in zvonovi so nas slovesno sprejeli, nakar nas je sprejel tudi g. Jurak iz Gorice, ki ta čas pomaga vodstvu na Višarjah.
Sledila je zborna sveta maša z ljudskim petjem. Sveto mašo je daroval msgr. Jamnik iz Trsta, ki je tudi pripeljal večjo skupino tržaških Slovencev; v pomenljivi pridigi pa nas je g. Jurak opozoril na hibe časa, v katerem ima zlasti mladina veliko poslanstvo. Tudi pri naslednji sveti maši je mladina prepevala; prav vsi pa so pristopili tudi k svetim zakramentom.
V načrtu je bilo tudi, da naredimo izlet na bližnje Lovce ali pa vsaj k Belopeškim jezerom, toda kmalu popoldne je začelo deževati. Zato pa je mladina več prepevala in v lepi družabnosti preživela nekaj ur pri prijaznem Keršteinovem očetu. S popoldansko pobožnostjo, pri kateri smo slišali nekaj poučnih in vzpodbudnih besed ter prepevali litanije, smo se poslovili od višarske Matere božje. Po krajšem zadržku pri Sojerju v Žabnicah !in končno še pri Tišlarju v Št. Janžu smo. srečno in zadovoljni prispeli na svoje domove. Bilo je zares lepo!
Ko so Francozi vdrli v Slovenj Gradec, so se jim meščani postavili v bran. Pograbili so vile, sekire, kose in drugo orodje ter šli nadnje.
Neki kamnosek, ki ni imel drugega orodja pri roki, pa popade omelo za pometanje peči in hiti nadnje. Zunaj pa je stal francoski stotnik. Kamnosek mu pomaže z ome-
Tega so Francozi baje potem na trgu ustrelil, drugim Slovenjegradčanom pa so prizanesli in jim niso nič žalega storili.
J. STRITAR:
Gla počitniee
šolo, hej! so zaklenili, nas po svetu zapodili. Brez nalog in brez nadlog pojdemo čez hrib in log.
Dom, pozdravljen! 'kjer smo zrasli, se igrali, krave pasli; zdaj gospodje smo mladi, ki nam pravijo že vi.
Mirno bomo praznovali, pridno jedli, dolgo spali, da život in duh moči zopet nove zadobi.
Zdravi, oče! Zdravi, mati! ljuba sestra, bratec zlati!
Zdaj bom živel spet en čas mirno, brez skrbi pri vas!
„HIŠA SREČE“ ZA SOVJETSKO MLADINO
V Sovjetski zvezi posvečajo veiliko važnost laičnim obredom, ki naj bi nadomestili verske obrede krsta, birme, poroke in pogreba. Po vsej Rusiji nameščajo posebne propagandiste, ki naj bi širili te laične slovesnosti v borbi proti veri. Tamošnje časopisje poroča,-da bodo v Moskvi v fcratkein odprli „hišo sreče", kjer bodo organiziral' krstne in poročne slovesnosti. V njej bodo imeli vse na razpolago, celo damski salon in posojevalnico avtomobilov.
Henrik Sienkiewicz:	28
OBLEGANJE
— Gfisjif (foife
V službi Najsvetejše
Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne
Tu se je blesk svetlobe zasvetil na njegovem obličju, svoje navdušene oči pa je dvignil in nadaljeval resno in z nadzem-sko mirnostjo: „Gospod, ki vladaš nad svetovi, Ti zreš v moje srce in veš, da ne lažem temu ,ljudstvu, ko pravim: če bi hrepenel le po svoji lastni sreči, bi stegal svoje roke k Tebi in bi iz globine svoje duše klical: Gospod, naredi, da bi ta smodnik res bil, da bi se vnel, zakaj v taki smrti je odpuščanje krivic in grehov, je večni počitek, Tvoj sluga je že onemogel in zelo utrujen... In kdo bi si ne želel takšne nagrade za smrt brez muke, kratko kakor migljaj očesa, kakor na nebu švigajoči blisk, po kateri nastopi neizpremenljiva večnost, neizrekljiva sreča, radost brez konca!... Toda Ti si mi ukazal, naj čuvam Tvoj hram, zato ne smem oditi. Postavil si me za stražo, torej si vlil vame Svojo moč in, o Gospod, vem in vidim in čutim: če bi se sovražnikova zloba dokopala celo pod to cerkev, če bi bil pod njim nakopičen ves smodnik in uničujoči soliter, bi bilo dovolj, da bi se samo prekrižal in ne bi se vnel..
Tu se je obrnil k zbrani množici in nadaljeval: Bog mi je dal to moč, vi pa se otresite strahu! Moj duh prešinja zemljo in vam pravi: Lažejo vaši sovražniki, zakaj smodnikovih strašil pod cerkvijo ni!... Vi ljudje strahopetnih src, ki vam je strah
zadušil vero, niste zaslužili, da bi šli danes v kraljestvo ljubezni in počitka — zato ni smodnika pod vašimi nogami! Bog hoče ohraniti to svetišče, da bi plavalo kakor Noetova barka nad potopom porazov in nezgod, zato vam v imenu božjem tretjič pravim, da pod cerkvijo ni smodnika! A če govorim v Njegovem imenu, kdo se mi bo drznil ugovarjati, kdo si bo upal še dvomiti? ...“
Po teh besedah je umolknil in zrl na množico menihov, žlahte in vojakov. Toda bila je v njegovem glasu taka neomahljiva vera, gotovost in sila, da so molčali tudi oni, in se ni oglasil nihče. Nasprotno, zaupanje je jelo stopati v njihova srca, da je končno eden izmed vojakov, preprost kmet dejal: „Bodi hvaljeno ime Gospodovo!... Že tri dni govorč, da lahko spustč trdnjavo v zrak, čemu je torej ne spuste?"
„Slava najsvetejši Gospč! čemu je torej ne spuste?" je ponovilo več glasov.
Vtem se je pokazalo čudno znamenje. Nenadoma se je zaslišal naokoli šum perutnic in cela jata zimskih ptic se je pojavila na trdnjavskem dvorišču in prihajale so vedno nove iz okoliških izpraznjenih žitnic: sivi vdebi, strnadi z zlatimi prsi, ubogi vrabci, zelene senice, krasni kalini so sedali na strešna slemena, ma ogle, podboje, cerkvene okrajke, druge ptice so krožile v raznobarvnem vencu nad priorjevo glavo, prhutajoč s krili, žalostno čivkajoč, kakor bi prosile vbogajme, ne boječ se ljudi. Ostrmeli so vsi navzoči ob tej prikazni. O. Kor-deoki je malo molil in rekel: „Evo, gozdne ptice beže pod varstvo te Matere božje, vi pa še dvomite o Njeni moči?"
Pogum in nada sta se zopet vrnila v srca,
menihi so šli trkajoč se po prsih v cerkev, vojaki pa na obzidje.
Ženske so šle trosit zrna pticam, katere so hlastno zobale.
Vsi so tolmačili pojav teh drobnih gozdnih prebivalcev sebi v korist, sovražniku pa v škodo.
„Veliki nasipi snega morajo ležati, ko se te ptice ne ozirajo več na izstrelke, ne na grom topov ter se stiskajo okoli stanovanj," so govorili vojaki.
„ičemu bežijo od Švedov k nam?"
„Tudi najpreprostejša stvar ima toliko razuma, da razločuje sovražnika od svojega."
„Ni mogoče," je odgovoril drugi vojak, „saj so tudi v švedskem taboru Poljalki, toda to pomeni, da vlada tam lakota in da manjka konjem krme."
„To pomeni še kaj boljšega," je govoril tretji, „ker se kaže, da je to, kar pravijo o onem smodniku, gola laž."
„Kako to?" so vprašali vsi hkratu.
„Stari ljudje pravijo," je odgovori' vojak, „da odlete, če se ima podreti kak dom, lastovke in vrabci, ki iso imeli spomladi gnezda pod streho, že kaka dva ali tri dni pred tem; vsaka žival ima torej tako pamet, da sluti nevarnost že naprej. Torej če bi bil pod samostanom smodnik, bi ptice ne priletele semkaj."
„Ali je to res?"
..Kakor amen v očenašu!"
„Sllava najsvetejši Devici! Torej je slabo za Švede!"
V tem hipu se je zaslišal pri južnozapad-nih vratih glas trombe; vsi ,so hiteli gledat, kdo prihaja.
Bil je švedski trobentač, ki je prinesel pi-
smo iz tabora.
Menihi so se koj zbrali v zborovalo ici-Pismo je bilo od Vreščoviča, ki je naznanjali da požene (trdnjavo v zrak, če je do jutra ne predajo.
Toda še celo oni, ki so poprej klonili poo bremenom bojazni, sedaj niso verjeli term1 pozivu.
„Prazen strah!" so klicali menihi it1 žlahta.
..Napišimo jim torej, naj nas ne štedijO' Naj nas le spuste v zrak!"
In res so tako odgovorili.
Vtem so vojaki, ki so se zbrali okoli trobentača, smeje se odgovarjali na njegova svarila.	'	. j
„iDolbro!“ iso odgovorili. „čemu nam tore) prizanašate? Potjdemo prej v nebesa!"
Oni pa, ki je izročili poslancu pismo z o&' govorom, je rekel: „iNe izgubljajte zama11 besed in časa!... Vas same grize beda, 3 nam, hvala Bogu, ne manjka ničesar. 5e celo ptice vas zapuščajo."
Tako je zadnja Vreščovičeva zvijača i^' puhtela v nič.
In ko je potekel še en dan, se je pokaza' lo čisto jasno, kako prazen je bil stral1 oblegancev, in mir se je vrnil v samostan-
Drugo jutro je častiti meščan čenstohoV' ski Jakob Bruhanski vnovič vrgel pismo, v | katerem jih je svaril pred naskokom, obc' nem pa pisal, da je Jan Kazimir zapust'1 šlesko in da je vstala vsa ljudska ljudovla' da proti Švedom. Sicer pa je imel biti ^ naskok po vesteh, ki krožijo izven obzid' ja, zadnji.
Bruhanski je vrgel to pismo z vrečo ki so bile namenjene menihom za post; db' zidju se je približal preoblečen v švedsk6' ga vojaka.
Zenifev iz nevoščljivosti
Bilo je pozimi, ko sem šel pred kakimi petimi leti Okoli poldne počasi skozi ljubljansko Zvezdo od gledališča proti Kazini povprek. Ne vem, kaj sem premišljeval, da nisem dosti pazili na ljudi, temveč sem bolj v tla gledal, tem bolj, ker je bil velik sneg, tako da je kamniti oče Radecki, ki v sredi Zvezde premišlja o zdanjlh avstrijskih prusijanih, lepo kučmo na glavi imel.
„Servus! Kaj pa ti delaš?“ zaslišim znan vesel glas in moj prijatelj Zavrelec, ki ga že tri deta nisem videl, Stal je pred menoj in mi roko molil.
„Gd kod pa ti?“ vprašam ga nekako hladno, ker me je ravno Iz mojih misli zbudil.
„Jaz isem te vprašal, kaj ti kaj počneš, odgovori prvi, potlej vprašaj!" reče oni.
„Nu, veš, tako tjavdan sem premišljeval, isam ne vem kaj.“
„0 ti pustina ti, čedalje hujše je s teboj! 2e od daleč sem te spoznal in precej sem videl, da že pet čevljev pred teboj hodi dolgčas, dve pedi za teboj koraka žalost, na levici ti visi čmerika, a na desnici te spremlja črna Skrb. Že vidim, da nisi še oženjen. Kajne, da naisi?“
»Nisem še, hvala Bogu," odgovorim. Naj tudi še pristavim, da prijatelju nisem prav nič zameril, da me je tako grdo oštel in obložil z dolgim časom, žalostjo, čmeriko In iskrbjo.
Obesi se mi za podpazduho in oba kreneva po Zvezdi navzgor v čitalnično restavracijo na čašo predkoSilnega piva.
„Le povej mi, zakaj se vendar ne ože-niš?“ vpraša me prijatelj Zavrelec zopet.
»Zakaj se pa ti ne?“ vprašam ga jaz. Imam že tako navado, da ise rad s proti-vprašanjem odgovorom na sitnosti izogibljem.
»Kdo je rekel, da se ne? Jaz sem že popolnoma, z obema nogama v ovojnicah sv. zakona, poročen že dva meseca in pol,“ pripoveduje mi on važno.
»Kaj vraga! Koga si pa vzel? Lepo? Mlado? Dosti priženil?“ vprašam jaz, a spoštovana bralka naj se ne škandalizira nad suhim načinom mojih vprašanj: midva z Za-vrelcem sva bila od nekdaj vajena med seboj drugače govoriti nego z drugimi ljudmi.
»Koga sem vzel? Ali se spomniš na tisto deklico, ki nam je opoldne pri kosilu stregla, ko si pri meni bil?“
»Tisto Metarico rdečelično? Kako ji je že ime? Da, Bertka, Bertka, ne? Tisto si vzel?“
si že dve leti tja kosit in ona je bila zmerom tam.“
»Tri, tri leta.“
,,Nu, vidiš. Če bi se bil zaljubil vanjo, bi se vendar že prej imel."
»Ravno to je, brate. Po pravici ti zdaj povem, kako je do tega prišlo. Če že vse molje mladostne grehe veš, vedi še to. Saj te poznam, da ostane med nama. Kesam se ne, a samo zato ne, Iker si domišljam, da se ne, ker si pripovedujem, da bi Ibilo kesanje neumno. Kar je, to je. Vendar v drugič bi kaj takega ne storil. Res je, kar praviš: omikanemu človeku je težko navezan biti na neomikano stvar. Duh je vendarle, če prvi ne, pa drugi, a biti mora, drugače je jojmene. Zoper to je pa le eno zdravilo, namreč lahkomiselnost."
»Da, lahkomiselnost, majvečja zvabljivka am posrednica zakonov," rečem jaz.
„iNu, in da ti po pravici povem, tudi me: ne je zvabila. Veš kako? Kakor sem ti rekel, tri leta sem videl dekleta, ki je zdaj moja žena, vsak dan, vsako opoldne in Skoraj vsak večer. A ml niti na misel ni prišlo, da bi ise bil zaljubil vanjo. Niti simpatična se mi ni zdela. Služabni duh, drugega nič; kvečjemu, da sem se kaj pošalil z njo; včasi, kadar so me opravki nervoznega storili, bil sem z njo tudi grob kakor železniška uradnik. Da je lepa, pridna in dobra — to sem šele potlej izprevidel ali iz-
pravideti mislil, ko me je drug opozoril. Neki računski uradnik, stara goba, že okoli petdeset let, se je začel ženiti pri njej. Ker sem videl, da bi ga navsezadnje še res vzela, jezilo me je. Ljubosumen sem postal prej nego zaljubljen. Vidiš, tako je prišlo, da sem rekel eno besedo, izrečena je bila, pa amen ter ,in nomine patris’ v cerkvi. Pojdi pa enako stori, če nimaš drugega dela."
»Torej, da te s pravim imenom krstiva, ti si ,se pravzaprav oženil iiz nevoščljivosti, iz zavisti. Da je ne bi idrug vzel, vzel si jo ti sam. Originalno. Ko bi jaz s kakim slovenskim novelistom znan bil, precej bi mu tvojo skrivnost Vtaknil v uho, hvaležen bi mi bil za snov: ženitev iz nevoščljivosti. Humoreska bi se dala pisati s tem motivom."
»Bog obvaruj ziniti komu kaj." —
Zdajci pride neki znanec in se k nama prisede. Zaupnega pogovora v najinem odkritosrčnem sltiilu je bil konec.
Jaz prijatelja potlej nisem več videl. Nisva se več seštla. Ali če sem v šali rekel, da je njegova usoda predmet za humore-sko, varal sem se. Življenje je naredilo iz nje — tragedijo. Leto kasneje sem zvedel, da ®e je moj prijatelj od žene ločil, ker je nečemu na gotovo sled prišel, kar ne bi smelo biti. To ga je talko prijelo, da se je vedno bolj vdal sladkemu vimou, ki od Ho-raoijevih do Prešernovih in do naših časov sicer tolaži nesrečne ljudi, a jim polagoma tudi pomaga, da nekoliko prej odkurijo tjakaj, kjer ni skrbi. Moj prijatelj Zavrelec je preselil se že lansko jesen tja. Bog mu daj nebesa in večna luč mu naj sveti!
Anton Gabriel:
(72xui& (nivo
Danes že zgodaj jutro je rano v hribe poslalo svetli mi dan; travica v dolu dremlje zaspano, gaj je še v sladki sen zakopan.
Vzamem raz kljuko koso ‘blestečo, vode v koščeni vlijem vodir; petelin vzbuja družino spečo, muka živinca: kje je pastir?
Pada pred mano travca zelena, dolga korakov mojih je sled; v dalji pozvanja: ave, češčena, mnoga pokriva travnik že red.
Megla še vlači se po dolini, v hribu mi sonce hišo zlati; kapljice rosne so sami rubini, tisoče se jih pred mano blesti.
Žena mi čuva hišo, živino, deca v prisojni rebri igra; jaz pa počivam, gledam v višino, zame najlepši kos tega sveta ...
LETA 1914 NA FRONTI V GALICIJI
Vojna napoved Avstro-Ogrske Rusiji
»Prav itiiSto!" prikima prijatelj vesel, kakor da bi bil bogzna kako srečo povedal mi. »Skoro ti ne bi verjel," rečem.
»Verjemi, da je res. Zakaj pa ne bi bilo? hh H čedna ženska, ali kaj ji je? In ko bi ji Prav kaj bilo, moja je zdaj in..V*
»Jaz imam svoj kompliment pred njo ^rediti, moram jo ,gospa’ titulirati, plašč šal ji s pleč sneti in na klin ga obesiti an ‘tako dalje, vem, prijatelj. Ali če smem Po 'starem odkritosrčno s teboj govoriti ču-dim se ti pa vendar prav močno, da si se oženili in tako oženil."
Moj prijatelj se mi tako nasmehne, da Serr> vedel, da ga je prvotni humor nehal, a reče še navidezno vesel:
»Zakaj? Vedel sem, da se boš čudil, in radoveden sem bil že prej, kaj Iti porečeš. *^ci naravnost, kar misliš."
»Ne boš zamerili?"
»Ne. Tebi ne. še povedal ti bom potlej, kar nisem do zdaj nikomur. Tedaj, govori, *akaj?“
»Prvič, veš, da si ti tako vendar preveč Materialist, ali kako hi bolje rekel, samo-Pridec; zato sem mislil in bi bil stavil kaj, a bodeš pri ženitvi gledal na penez, na hovestin groš, vsaj nekoliko. Drugič si ven-ar literarno omikan človek in zapazil sem 6elej pri tebi zanimanje za mnogo kaj, kar aka igospica kletarica ne ume, torej ne aore biti želje vredna soproga izobražen-,eva- Tretjič se že prav dobro domišljam, j sva se v zadnjič, ko sem bil pri tebi . sva v oni krčmi skupaj kosila ter nam .. stregla, midva prepirala o vprašanju: 1 'je lepa ali nelepa. In kdo je trdil, da
Mi,
epa? Ti sam. Pa če se ne motim, hodil
(Iz knjige Jožeta Grdine: „Po Severu in Jugu“)
Iz Amerike me je pot pred prvo vojno pripeljala domov v tedanjo Avstrijo; potem pa v vojašnico. Niti malo nisem slutil, kaj me čaka. Nekaj mi je pa potem in še večkrat prišlo na misel, namreč to, kar se mi je pripetilo pred odhodom iz Amerike. Ko sem bil namenjen v Avstrijo, pride na obisk v hišo, kjer sem tedaj stanoval, neka ženska in se mi ponudi, da mi bo »karte šloga-la“. Jaz v to sicer ne verjamem in nisem verjel takrat, iz zabave pa sem privolil, da mi »prerokuje" iz kart. Ko jih nekaj časa razstavlja tja po mizi, pravi: »Fant, z vojaštvom boš imel opravka in smrt te čaka, a umni pa tedaj ne boš." Kljub temu, da nisem njenega prerokovanja vzel za resno, me je vseeno malo pogrelo; sežem v žep in ji dam pol dolarja, gospodinji pa naročim, naj ženski postreže s kavo. Kak teden pozneje se odpravim na pot, ne da bi komu pravil, kam grem.
Na to, kar mi je tedaj Fany — tako ji je bilo ime — prerokovala iz kart, sem se potem često domislil, ko sem hodil po teh poljanah. »Z vojaštvom sem imel opravka in smrt me je čakala. Vsekakor je Fany kar dobro uganila, pa naj je že vzela to svoje »prerokovanje" kjerkoli: res me je čakala smrt. Koliko mojih tovarišev je padlo tedaj, jaz pa sem ostal zdrav. Pa to se imam pa zahvaliti Bogu, presv. Srcu Jezusovemu in Materi božji. V to sem pa veroval tedaj in verujem še danes in ko sem se vozil preko teh poljan in gledal nekdanje bojišče, sem se pri pogledu na to zahvalil Bogu, božjemu Srcu Jezusovemu in Materi božji za tako veliko varstvo, da se po tolikih le-
tih še lahko vozim preko nekdanjih bojnih poljan.
Mobilizacija in vojna napoved Avstro-Ogrske Srbiji me je dohitela v vojašnici pri Sv. Petru v Ljubljani. Pretreslo me je in to ne le samo mene, ampak mnoge; vse pa ne.
Za vojno napovedjo Srbiji je sledila vojna napoved Rusiji; najprej jo je napovedala Nemčija, za njo pa še Avstro-Ogrska. To nas je pogrelo. Vojna z Rusijo! Tu pa ne bo dobro. Rusija je velika in z njo bo boj težak; proti tej vojni nas je bilo pa že veliko več. Prvič, ker je bila Rusija velika; drugič pa, ker je šlo za slovansko državo. Marsikateri je z glavo zmajal in dejal: »Ne, to pa ne. Le kaj jim v glavo pade, da gredo Rusiji napovedat vojno!" Ni manjkalo glasov: »Ne, proti Rusiji pa ne.“ Rusije nismo dosti poznali, še največ iz pripovedovanja o rusko-japonski vojni; za časa te vojne so 'bile naše simpatije na ruski strani in smo ji iz srca želeli zmago. (Potem smo jo še spoznali ob katastrofalnem potresu, ko je namreč potres porušil pristaniško mesto Messi-na v Italiji. Tedaj smo brali in občudovali hrabre ruske mornarje, kako junaško in s kakšno požrtvovalnostjo so reševali nesrečne ljudi izpod razvalin. Le v toliko smo poznali Ruse in vedeli smo, da so ti dobri Rusi naši slovanski bratje.
Kje bo bojišče? Pač v Galiciji, na zemlji slovanski. To deželo smo pa poznali po zaslugi župnika J. Lavtižarja, ki je hodil po Galiciji ter potem svoje potovanje popisal v knjigi »Pri severnih Slovanih", katero je 1. 1906 izdala celovška Družba sv. Mohorja.
B L AQ O VE STNIK O M
Zvezdi dve sta k nam prišli:
Ciril in Metod!
Jasno sta razsvetlili nam nebeški svod.
Zdaj nam sijeta na pot več ko let tisoč. .. da naš Jug in daljni Vzhod ne zagme noč.
Če vihar se razdivja pod nebesni svod — varjeta nas brata dva:
Oiril in Metod!
M. H.
Tako je branje te knjige meni in mnogim slovenskim možem in fantom kar koristilo in smo vsaj malce -poznali Galicijo, njena mesta in prebivalce.
Z zelenjem in cvetjem okrašeni vlaki so tedaj drug za drugim odvažali cvet našega naroda, može in fante, ki so vriskajoč ter s petjem zapuščali domovino. Med vriskanjem :in petjem pa je bilo tudi dosti solza cib zavesiti, da gredo proti veliki Rusiji, kjer za mnoge ne bo vrnitve, ker Rusija je za Avstro-Ogrsko prevelika: zato na zmago ni bilo računati. Ker navdušenja za boj z Rusijo ni ibilo, kakor je za to treba, so nam pravili o barbarstvu Rusov in da naj se pazimo, da jim ne pridemo v roke, ker režejo ušesa in nosove in ne vem kaj še vse. V tem obrekovanju Rusov pa so bili tako nerodni, da na vsa njihova pripovedovanja nismo nič dali. Če je šest let temu nazaj ves svet slavil Ruse ob njihovem požrtvovalnem delu ob potresu v Messini, se od tedaj prav gotovo niso veliko spremenili. Tako tej protiruski propagandi nismo nič verjeli.
Dolgi, z vojaki natrpani vlak, nas je odpeljal proti Galiciji, kjer smo stopili na zemljo starih Slovanov, preimenovano v Galicijo. Sprva je pripadala razvijajoči se poljski državi, kateri je vladal poljski knez Mečislav L — Mješko; temu jo je vzel ruski veliki knez Vladimir ter so jo potem imenovali Rdeča Rusija. Rusom jo je vzel poljski kralj Boleslav I. Hrabri, od Poljakov pa ruski veliki knez Jaroslav Modri. Za vladanja poljskega kralja Kazimira Velikega je bila Galicija zopet poljska. V času cesarice Marije Terezije jo je pri prvi delitvi Poljske dobita Avstrija in pod Avstrijo je potem ostala do usodnega leta 1914. V tej Galiciji ali Rdeči 'Rusiji, kjer živijo Ukrajinci, se je pričel gigantski boj med Rusijo in Avstro-Ogrsko in v tem boju je padel cvet av-stro-ogrske armade.
Poveljniki teh dveh oboroženih-sil, ki sta se spopadli, so bili: armadi Avstro-Ogrske so poveljevali generali Danki, Auffenberg, Bruderman in Boroevič, poznejši poveljnik na soški fronti; Ruski armadi pa so poveljevali generali Aleksejev, Ruski, Ivanov in Brusilov, ki so po zmožnosti in nastopu brez dvoma nadkriljevali avstrijske generale. To se je pokazalo že nekaj tednov po napovedi vojne, ko sta generala Brusilov in Ruski brž opravila z Danklom in Auf-fenbergom; Rusom sta padla v roke Lvov, glavno mesto Galicije, in Tarnapol. Rusi so potem drveli naprej do Karpatov in čez, tako da je nastala 'bojazen, da pridejo Rusi na Dunaj in Berlin. Avstro-Ogrsku kot Nemčiji bi zelo trda predla, da se nista poslu-žili Lenina ter izkoristili njegovo komunistično propagando proti carski Rusiji in je prišlo do revolucije; tedaj seveda v korist Nemčije in Avstro-Ogrske.
Moji poveljniki pri takozvanem Kranjskem pešpolku 17, ki se je imenoval »železni regiment", so bili naslednji: Imejitelj polka ter poveljnik: polkovnik Adolf Baron Stilfried — Rathenitz, poveljnik 1. bataljona Paul pl. Ventour; poveljnik 2. stotnije nadporočnik Šuflaj, poveljnik 4. čete pa vojni žandar, takozvani „feld-žandar“ Vadnal, pravi birič pri stotniji, da ne rečem prava svinja. Avstrijska vojaška uprava je hitro spoznala, da Slovenci povečini niso nič navdušeni za boj proti Rusiji; zato so hitro poskrbeli za vojne biriče, feid-žandarje, da so nadzirali vojake, kako se bojujejo, če prav streljajo ali ne, zlasti pa če se prostovoljno ne predajajo Rusom.
(Dalje prihodnjič)
NOGOMET
V okviru tradicionalnega newyorškega 'nogometnega turnirja je Schweohat (Dunaj-Avstrija) igral v prvi Igri proti Guirnaraes (Portugalska) 1:1.
4000 gledalcev je gledalo napeto in grobo tekmo, ki je po presenečenju končala neodločeno. V zadnji minuti je Horak (Schwe-chat) dosegel izenačenje. Frank (Schwe-chat) je ostro streljal na gol. Žogo pa je vratar le odbil, pritekel je desni napadalec Horak in poslal žogo v mrežo.
Schwechat bo igral naslednjo tekmo s Crveno zvezdo iz Beograda (Jugoslavija).
Melchior v Radentheinu
Ernst Meohior, bivši mednarodni desni napadalec dunajskega kluba Avstrije — do-sedaj trener turškega moštva Besigtas-Istanbul — je podpisal triletno pogodbo z nogometnim klubom Radenthein, kot trener.
Tudi Bulatovič na Holandsko
Jugoslovan Bulatovič, ki je bil do sedaj pri nogometnem klubu Austria-Klagenfurt je podpisal pogodbo za nogometni klub Enschede (Holandska), pri katerem bo v novi sezoni tudi Jugoslovan Roganovič, ki je bil do nedavna pri nogometnem klubu Austria-Wien.
Austria-Klagenfurt prejme za Bulatoviča od holandskega kluba Enschede 30.000 šilingov, t. j. vsoto, ki je bila pogodbeno določena.
KOLESARSTVO
Nadaljevanje Tour de France
Belgijec Eddy Sels je v torek praznoval že tretjo etapno zmago na 51. dirki po Franciji. To za večino ljudi, ki nestrpno čaka na poročila s Toura, ni niti tako važno. Za njih je važno, kaj je dosegel Anque-til, kaj Poulidor in tudi če je rumena majica ostala še na ramenih majhnega Grous-sarda. Danes je najbolj zanimivo dejstvo, da je Anquetil na vzponih, kjer je ponovno prevladoval Bahamontes, izgubil precej minut, a je znal v spustu vse nadoknaditi, tako da je prišel do cilja s skupino prvih.
ČLOVEŠKO SRCE, ČUDO NARAVE:
in
(Nadaljevanje in konec)
Zaradi tega seveda ne smemo biti ravno preveč boječi, kajti vsaka mišica, torej tudi srčna mišica postane močnejša, če jo počasi in postopoma obremenjujemo. Razen tega je razlika učinka srca pri normalnem in pri povečanem delovanju tako velika, da srce dohaja. Srce polje vendar pri vsakem srčnem utripu 50 do 60 om3, pri težkem delu pa celo 200 do 300 cm3 krvi skozi telo«. Velikost srca igra važno vlogo. Otroško srce je v primeri s telesom zelo veliko. Otrok ne bo utrpel nobenih težav pri tekanju, bolele ga bodo kvečjemu noge, seveda pod pogojem, da je njegovo srce popolnoma zdravo.
Človek z zelo majhnim in bolj pokončnim srcem se bo mogel le zmerno udejstvovati v športu in ne bo kos izrednim naporom.
Srce mora imeti na razpolago brezpogojno 5 litrov tekočine za utripanje. Ni pa ravno potrebno, da je ta tekočina kri. če je kdo izgubil preveč krvi ob kaki nezgodi ali ob porodu in je takojšnja krvna transfuzija nemogoča, mu bodo zdravniki vbrizg-nili primerno vodno razstopino kuhinjske soli. Vodna raztopina kuhinjske soli je najbolj podobna morski vodi; iz morja pa izvira vendar vse življenje.
Srce oskrbujejo s krvjo venčaste žile odvodnice. Rdeče barvilo krvi, takozvani hemoglobin, sprejme vase plinasti kisik, ki ga vdihavamo in je važen za presnovo, kajti
če je kdo dvomil v zmago Anquetila, je danes dobil dokaz, da zmagovalec letošnjega Gira praktično nima resnih tekmecev. Edino poškodba ali smola bi Anquetila pri-krajtšala za končni uspeh.
Anquetil je v torek odšel na „tajni“ zdravniški pregled. Kolesar se je med današnjo etapo počutil slabo. Sam je čutil kot bi moral zaradi padca ali kake nezgode odstopiti. Prijateljem je priznal, da še nikoli ni bil tako blizu odločitve o odstopu kot danes.
V	15. etapi zmaga Francoza Poulidor ja
Francoz Raymond Poulidor je zmagal na 15. etapi od Toulousa do Luchona (203 km), s časom 1:43 minut pred glavno skupino z Anquetilom.
Georges Groussard, ki je prispel tudi s skupino, v kateri je Anquetil, je obdržal še nadalje po 15. etapi rumeno majico.
PLAVANJE
V	nedeljo je bil na Dunaju drugi mestni troboj plavalnih reprezentanc Ljubljane, Trsta in Dunaja. Po pričakovanju so zmagali Dunajčani, za katere je nastopilo pet olimpijskih kandidatov in so osvojili razen dveh vsa prva mesta.
če seštejemo oba dosedanja troboja, prvi je bil lani v Ljubljani, je stanje naslednje — 1. Dunaj 405 točk, 2. Ljubljana 222 točk in 3. Trst 221 točk. Tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnje leto v Trstu.
TENIS
Najuspešnejši Wimbledon Avstralcev
Končan je letošnji vimbledonski turnir.
Ce za uvod pregledamo, kaj se je v 12 dneh zgodilo na 15 travnatih igriščih Wiim-bledona, lahko ugotovimo, da so Avstralci letos-zabeležili svoj doslej največji uspeh. Izmed desetih finalistov v petih konkurencah iso jih postavili kar osem, osvojili pa so 4 od petih možnih prvih mest. Ce bi zmagala še Smithova med posameznicami, pa bi jim s stoodstotnim izkupičkom prvenstev uspel veliki met, ki se v 19 letih povojne vimbledonSke zgodovine še ni posrečil nobeni deželi. Tak razplet gre pripisati predvsem dobri igri kaznovanih avstralskih representantov (zaradi prezgodnjega odhoda na turneje po svetu jih je avstralska federacija kaznovala z izključitvijo iz uradne reprezentance in so v Wimbledonu torej igrali kot zasebniki) in pa Okoliščini, da je Avstralija čedalje močnejša tudi v ženskem tenisu. Razen drugega mesta favoritinje Smith, ki je s porazom proti Brazilki Bue-no tudi letos izgubila možnost velikega „s!ama“ (zmage na štirih največjih turnirjih), so Avstralke osvojile še prvo mesto v ženskih parih (prvič v zgodovini Wim-bledona) ter prvo in drugo v mešanih dvojicah. Letošnjemu avstralskemu uspehu lah-
scca
ves življenjski pojav organizma obstoji kočno v izgorevanju beljakovin, maščobe in ogljikovih hidratov, oz. sladkorja s pomočjo kisika, ki ga dovaja srčna sila s krvnim obtokom posameznim organom.
Vzdolž srčne pregrade med levo in desno polovico srca se nahajajo živcem podobni vozli in jih anatomi označujejo kot vezi za prevajanje dražljajev. Te vezi vozlov izposlujejo takozvano avtomatiko srca. Srce je namreč avtonomen, t. ij. samostojen organ, kar pomeni, da srce zmore iz lastne sile izvajati dražljaje in na ta način proizvajati srčni utrip. O tem se lahko prepričamo na izrezanem žabjem srcu, ki še znaten čas naprej utriplje izven žabjega telesa. Ni nam znano, kaj je pravzaprav vzrok teh srčnih dražljajev, morda je kemični dražljaj, mogoče so svojstveni srčni hormoni, morda tudi mehanični dražljaj predhodnega srčnega utripa. Seveda, kako se to dogaja, ni popolnoma jasno.
Srce uravnava pri vsej avtonomiji še dvoje živcev, in sicer drobovni živec (nervus vagus), ki zadržuje brzino srčnega utripa in simpatični živec, ki pospešuje utripanje srca.
Na koncu razprave o srcu še nekaj besed o treh vsakdanjih strupih, ki jih ljudje po-gostoma uživajo prekomerno. Nikotin, ena najmočnejših strupenin poapni žile in krčevito stiska neredko venčaste žile srca. Ta krč izrine vso kri iz srca in človek kaže pri takem napadu znake, kakor bi ga ho-
ko postavimo ob bok samo še ameriško slavje iz leta 1947, ko so osvojili 4,5 prvih mest (zmagovalni mešani par je bil avstralsko— ameriški) in imeli 7,5 finalista.
Z letošnjimi plasmaji so Avstralci tudi precej popravili svojo povojno vvimbledon-sko bilanco. Na 19 turnirjih 1946—1964 so prva mesta sedalj razdeljena takole: ZDA 51, Avstralija 30, Brazilija 4,5, Anglija 2,5, Mehika in Južna Afrika po 1,5, Francija, Egipt, Peru in Švedska po 1.	»
Ce se ozremo iše po posameznikih, je treba reči, da je bil „veteran“ Roy Emerson najsijajnejša osebnost tekmovanja. Na poti do tako dolgo pričakovane zmage med posamezniki je izgubil vsega dva niza, od tega enega s Piličem (Jugoslavija). Dokaj presenetljiv je „come-back“ wimbledonske šampionke 1959 in 1960 Bueno, ki je sicer že v lanskem finalu prvenstva ZDA porazila Smithovo, vendar letos vse doslej ni igrala v najboljši formi.
LAHKA ATLETIKA
Ameriška atletika je na pragu tokijske olimpiade praktično ..eksplodirala". Na kvalifikacijskih tekmovanjih so atleti, ki bodo branili barve ZDA v deželi vzhajajočega sonca, dosegli nekaj izrednih uspehov. Najbolj je presenetil dolgonogi črnec Ralph Boston, ki je dvakrat preskočil značko svetovnega rekorda v skoku v daljino. Zal tega rezultata uradno ne bodo priznali, ker je Boston dosegel meri 8,33 in 8,37 m s pomočjo močnega vetra.
FILMSKA OCENA______________________
Itorovlje. — Sobota, 11. julija: Der Fluch der gelben Schlange (IV). — Samo deloma napet film brez posebnosti. — Za odrasle. — Nedelja, 12. julija: Der Teufel und die 10 Gebote (V). — Satan osebno komentira v šestih dogodkih o prelomu desetih zapovedi. Film odsvetujemo! — Torek, 14. julija: Man nannte ihn Kelly (III). — Zdrav pustolovski film v dobri barvni fotograBji. Za odrasle. — četrtek, IG. julija: Venezuella bet Nacht (IVb). — Film iz življenja ponočnih lokalov. Za odrasle z resnim premislekom.
Dobrla ves. — Sobota, 11. julija: Der Zinker (IV).
—	Nemški kriminalni film. — Za odrasle. — Nedelja, 12. julija isti film. — Sreda, 15. julija: Wilde lErnte (IVb). — Neresnični film o bedi delavk v kalifornijskem vinogradu. — Za odrasle z resnim premislekom.
Miklavčevo. — Nedelja, 12. julija: Im Zeichen der Lilie (III). — Dobra zabava s pustolovsko romantiko. — Za odrasle in zrelejšo mladino.
Sinča ves: Petek, 10. in sobota, 11. julija: Der Teppich des Graucns (IV). — Nemški kriminalni film. — Za odrasle. — Nedelja, 11. julija: Jessica (Die Dorfhebamme) (IV). — Preprosta kolportaža.
—	Za odrasle. — Ponedeljek, 13. in torek, 14. julija: Die Mestizin von Santa Fe. — Za odrasle. — Sreda, 15. julija: Der BoB war schneller als Scotland Yard (IV). — Povprečni kriminalni film. Za odrasle. — Petek, 17. julija: Robin Hood, Konig der Vaga-bunden (III). — Barvni pustolovski film. — Za odrasle in zrelejšo mladino.
Železna Kapla. — Sobota, 11. julija, in nedelja, 12. julija: Finden Sic, daB Constance steli richtig verhalt? (IVa). — .Lahko frivolna zakonska kome-diija. Za odrasle s premislekom. — Torek, 14. julija: Der Graf von Luxcmbrug, Povprečni film za odrasle in zrelejšo mladino. — četrtek, 16. julija: BarfuB durch die Holle (IVa). — Za odrasle s premislekom.
telo zadušiti. Kofein, ki ga uživamo s pristno črno kavo, razširja krvne žile. Spodbuja sicer srce, obenem pa poviša krvni tlak, razteguje možganske žile in preganja zaradi tega spanje. Alkohol razširja prav tako kot kofein krvne žile in poviša tudi krvni tlak. V večjih količinah pa moti ravnovesje in ohromi važne organe, kakor n. pr. možgane, jetra in srce.
V splošnem ima srce štiri prijatelje in štiri sovražnike, katere si je treba dobro zapomniti. Prijatelji srca so: izdatno dihanje v svežem zraku, primerno gibanje mišic, zadostno spanje in veselje. Med sovražnike srca pa štejemo: prekomerno telesno težo, previsok krvni tlak, tobak in strah. '
če pomislimo, da izvršuje naše srce, ta čudovita črpalka, oz. sesalka, orjaško delo, saj dvigne v eni uri 75 kg 12 m visoko, in to brez vsakega popravila 80 in več let, uro za uro voljno in pokorno, potem je vsekakor prav ter primerno in predvsem v prid vsakemu posamezniku, da ne ogroža in muči po nepotrebnem svojega srca s prekomernimi napori, s pretiranim športom in s prej navedenimi strupi čez mero.
Dr. Gl.
Mohorjanom in vsem prijateljem poklanja za letošnji praznik sv. Mohorja DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU lep molitvenik z večjimi črkami
Sloaa (gospodu
Veliko je bilo po takem molitveniku povpraševanja in od sedaj naprej je na razpolago. To je druga izdaja molitvenika, ki je izšel leta 1902 v Celovcu, popolnoma prenovljena, lepo izdelana, z lepimi slikami, zlatim napisom na lepih črnih platnicah. Poleg običajnih mašnih molitev so v njem take molitve za cerkveno leto, kot jih drugod ne dobite. Zato bo molitvenik dobrodošel tudi tistim, ki že kakšnega imajo. Molitvenik ima 352 strani. Mohorjani in prijatelji Družbe ga dobe za 44.— šil.
PRIREDITVE GOJENCEV IZ HORNA
Odrasli dijaki, ki študirajo v Hornu in se pripravljajo na duhovniški poklic, prirejajo v teh dneh potovanje po naši škofiji in v igri, pesmi ter skioptičnih slikah kažejo pomen šole za pozne poklice. Te prireditve so:
10.	julija v Celovcu v Kolpingovi dvorani ob 8. uri zvečer;
11.	julija v Šmohorju v pevski dvorani ob 8. uri zvečer;
13.	julija v Pliberku ob 8. uri zvečer;
14.	julija v samostanu v Wernbergu ob 8. uri zvečer.
ŠKOCIJAN
V nedeljo, 12. julija, bo gostoval v Škoci-janu pevski zbor „France Prešeren" iz Kranja.
Koncert bo v farni dvorani, ob 8. uri zvečer.
SLOVENSKE^ODDAJE^V RADIU
PONEDELJEK, 13. 7.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Žena in Dom. — 10 Minut za športnike. — S športnih igrišč poroča Mirko Bogataj. —
18.00	Za naše male poslušalce. — TOREK, 14. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Za vsakega nekaj... Glasbena oddaja. — SREDA, 15. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 16. 7.: 14.15 Poročila, objave. — športni obzornik. Dvanajst stoletij grške Olimpije. Manuskript: Mirko Bogataj. - PETEK, 17. 7.: 14.15 Poročila, objave. -Od potka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh... Domače novice, katere nabira Blaž Singer. — Iz ljudstva za ljudstvo. — SOBOTA, 18. 7.:
9.00	Od pesmi do pasmi — od srca do srca... — NEDELJA, 19. 7.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
• Avtobus ,s 25 šolarji iz Jedenspeigena, okraj Ganserndorf, je na šolskem izletu strmoglavil v Lunzu am See preko 17 m visokega pobočja naravnost na železniško progo. K sreči so bili samo štirje otroci laže ranjeni.
Mali oglasi
Kratkotrajna ponudila! Damske dečelske obleke („dimdl”) z 'bluzo ali brez nje — 100.— šil-: SATTLER, Klagenfurt-Celovec, Heuplatz.
Okrogli les — dolg od 2 — 7 m, postavljen do ceste-kupujem po n a j v i š j i h cenah. Enako tud1 les za papirnice, borovino in smrekovim), s prc' m o ioni 10 do 18 cm. — Prevzamem tudi sekanj« drevja. — Ponudbe na: Fa. PETER WALDER* tesarstvo in žaga, Klagcnfurt-Cclovcc, Tiirkgasse (telefon 52-70).
Kratkotrajna ponudba! Obleke za žetev le 50.— šil-pri: SATTLER, Klagcnfurt-Celovec, Heuplatz.
Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves-Eberndorf	tel. 04236-28^
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Na. tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26 69. - Naročnina stane mesečno 7-šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.