ev
sr
op
Katoliški
				
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :	'Polletna naročnina	1 1.250
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177	Letna naročnina	1 2.500
PODUREDNrSTVO :	'Letna inozemstvo	L 3.500
34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m
Leto XX. - Štev. 5
Gorica - četrtek, 1. februarja 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
KAJBO Z NAM? DIALOG S SRBSKO CERKVIJO Zaplenjena ladja
a
ns*
on1
of*
n«
Za tem vprašanjem se skriva lahko več skrbi: kaj bo z nami, če ne bodo slovenski katoličani ubrali prave poti v politiki, ker je človek odgovoren ne le zase, temveč — bolj ali manj posredno — za vse ljudi in vse zadeve velikega življenja; kaj bo z nami, ako ne bo naše kulturno in Prosvetno delo na dostojni višini; ako se bodo naše šole vedno bolj praznile in se absolventi teh šol razpršili po širnem etu ali vsaj ne zastavili svojih moči za rodno rast; ako bodo naše družine ved-*o manj naše. Vse to in še drugo po-Broča zaskrbljenost.
A je še kaj drugega: Kako pa stoji z Dašimi duhovniki?
brez slovenskih duhovnikov
NE BO ŠLO
Kratko pred božičnim praznikom je tržaški g. nadškof sklical nekatere duhovnike, da bi se z njimi pogovoril o vprašanju duhovniškega naraščaja. Kaj naj »krenemo, da bo tržaška škofija imela ltol <k>volj slovenskih duhovnikov? To vpra-*taje postaja vedno bolj pereče: v Trstu, Wici in drugod.
V	Trstu imamo še kar lepo število duhovnikov, a po večini imajo že svoja leta. 'tt vendar je toliko potreb. Sklicevati se koncil in njegove zahteve, je zelo lahko, a kdo naj vse to izvede? Pri vsej Svoji dobri volji se starejši človek le s težavo vživi v nove potrebe in zahteve. Potrebovali bi nekaj mlajših dobrih du-7 J hovnikov. A kako priti do njih?
Povojne razmere so nam priskočile na J” Pomoč in nam dale lepo število zavzetih duhovnikov, katerim moramo biti zelo hvaležni za njihovo delo in požrtvovalnost. Brez njih bi v Trstu veliko manjkalo. škoda le, da se niso še vsi sprijaznili z dejstvom ,da bi brez teh duhovnikov, ki nam jih je poslal v Trst po-v°jni čas, le težko izhajali.
Ni izključeno, da se nas bo usmilil kateri izmed številnih duhovnikov, ki so po Svetu. Pomislimo samo, koliko jih je v Južni Ameriki! A tudi ti so že navajeni na svoje razmere in vsaka sprememba je težka. Pričakovali bi lahko kakšno večjo Pomoč od redovnikov, a se zdi, da imajo tedovniki svoje zahteve in so zato precej 'iubosumni na svoje ljudi. Razumeti pa k ne moremo, zakaj mora biti slovenski tedovnik klaretijanec nekje na Siciliji, za Trst ga pa ni. A vse to je izven naših ■noči.
DUHOVNIŠKI POKLICI SO MOŽNI TUDI MED NAMI
Kdo bo rekel: nimamo duhovnikov, ker niniamo svojega semenišča, zlasti malega. To drži in ne drži. Včasih smo gledali na semenišča kot edino pot ali sredstvo *a pripravo duhovniškega naraščaja. Danes ni več tako, čeprav je ta pot še vedno najbolj običajna in blagor tistim, ki Sredo po njej.
Ozreti se moramo na dijaško mladino, v nižjih in višjih javnih šolah. In ne sa-n>o na tisto, ki obiskuje šole s humanistično vzgojo. Ozreti se je treba tudi na Akademike na univerzah. Zakaj pa ne tudi na take, ki so že dokončali svoje študije *n imajo že svoj poklic? Svojega Semeniča nimamo, a lahko bi imeli dobre organizacije. In dobra mladinska organizacija more bili v marsikaterem pogledu ^ današnjem času boljša šola kot malo Semenišče.
Izbira duhovniškega stanu zahteva odgovorno odločitev resnega, idealnega, požrtvovalnega fanta, polnega vere in ljubezni za vse dobro in pošteno. Ali res ni Vfič takih fantov, mlajših in starejših, ki čutili veselje hi klic za dobro in za Žrtev v ljubezni do Boga hi do bližnjega?
Jezus je rekel svojim, ko jih je poklical: ^°idi z menoj! Da bi vsaj vedeli, komu V] danes Kristus ponovi isti poziv! Imej-1,10 malo več poguma, da spregovorimo besedo; mladi pa, ki bodo ta poziv “'Šali, naj se brez oklevanja odzovejo ^ožjemu klicu. Morda je težko in se ne moderno, a tistim, ki ga Iščejo in ho-
Leta 1936 je nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je poslednja leta bival v Stični (in tam leta 1937 tudi umrl), napisal takratnemu uredniku unionističnega glasila »Kraljestvo božje«, dr. Metodu Turnšku zanimiv prispevek za cirilmetodijski jubilej ob priliki 1050-letnice smrti sv. Metoda. V svojem članku je omenil, kako je škof Slomšek ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki je pobudila misel zedinjenja pravoslavne Cerkve s katoliško Cerkvijo, in kako so se v to bratovščino Slovenci, celo mladi dijaki, navdušeno vpisovali. Tudi Jeglič sam se je že kot dijak vpisal vanjo. (On se je bržčas že takrat navdušil, da je pozneje šel delovat na slovanski jug, od koder je bil poklican v Ljubljano, na škofijsko stolico!)
V svojem dopisu omenja nadškof dr. Jeglič tudi škofa Stross-mayerja in njegovo vnemo za cer--kveno zedinjenje, da je ob priliki kanonične vizitacije (birme) po Sremu obiskoval tudi pravoslavne cerkve in v njih držal govore. Vplival je tudi na papeža Leona XIII., da je leta 1880 izdal toli lepo okrožnico v proslavo sv. solunskih bratov Cirila in Metoda.
Najbolj zanimivo pa je Jegličevo sporočilo, kako so se jugoslo-
vanski katoliški škofje skušali približati jugoslovanskim škofom kot prijateljem. »Koj na prvi skupni seji po prevratu (nastanku Jugoslavije) smo jih srčno pozdravili. Prijazno so nam odgovorili. Ko so se pojavile na vladi neke cerkve-no-šolske težkoče, so nas pravoslavni zastopniki škofov pozvali, naj pridemo v Belgrad k skupnemu in složnemu nastopu v težkem vprašanju. Šli smo. Ko smo se po Belgradu skupaj vozili, je bilo to ljudstvu všeč in so govorili: "Eto, kako se vole (se imajo radi)!” Pozvali so nas pozneje še enkrat k skupnemu posvetovanju. Mi smo se pozivu odzvali. Sploh pa, kadar smo prihajali po opravkih v Belgrad, vselej smo radi obiskali g. patriarha, ki nas je vedno z ljubeznijo sprejel in nam po gostoljubni navadi postregel "s kavo i šečerom (sladkorjem)”. Želeli smo ostati v medsebojnih prijateljskih razmerah.«
POMEMBEN KONGRES
Prijateljski so odnošaji med srbsko pravoslavno Cerkvijo in katoliško Cerkvijo postali zlasti poslednji čas, med drugim vatikanskim koncilom in po njem. Zlasti je obe Cerkvi približal lanski cirilmetodijski jubilej (obisk sv. Cirila in Metoda pri Slovencih in njuna pot
Srečanje v znamenju prijateljstva
Zadnjo soboto so se na vabilo goriške občinske uprava srečali v našem mestu župani iz Nove Gorice, Ljubljane, Celovca in Gorice. Namen obiska odgovornih predstavnikov obmejnih dežel je bil utrditev prijateljskih odnosov in sodelovanja med bližnjimi ljuidstvi in prispevek k poglobitvi odnosov med na tem koščku Evrope živečimi narodi — Italijani, Slovenci in Avstrijci.
V	Gorico so prišli župani vseh treh zgoraj omenjenih mest. Ljubljano je zastopal predsednik mestnega svieta Miha Košak skupno s podpredsednikom Levstikom in predstavnikom občinske upraive v šiški. Delegacijo občinske Skupščine iz Nove Gorice je vodii predsednik Milan Vižintin skupno s članom izvršnega sveta Slovenije, štrukljem. Celovec pa je zastopal' župan Hans Aussenvvinkler. Slavnostno srečanje se je vršilo v Beli dvorani goriške občine, kjer je navzoče goste pozdrava! župan Martina. Med prisotnimi so bili goriški nadškof msgr. Cocolin, prefekt dr. Princivaille, podpredsednik deželnega sveta odv. Devetag, deželni odbornik dr. Tripani, pokrajinski predsednik dr. Chien-taroli ter zastopniki političnih skupin go-riškaga občinskega sveta. Izrecno vabljene so bile tudi osrednje slovenska kulturne organizacije. Svetovallsko skupino SDZ je zastopal dr. Bratina, Zvezo slovenske katoliške prosvete pa dr. Bratuž.
Goriški župan je v svojem nagovoru poudaril pomen tega obiska, ki hoče po svojih odgovornih predstavnikih združiti v prijateljsko srečanje vse tri zastopane narode. Podčrtal je pomen našega mesta v procfesu vedno večjega sodelovanja med
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
čejo za njim, Kristus ne odreka svoje moči in pomoči.
Kako smo veseli, ko slišimo, na kakšen odziv je do sedaj naletel Kristus v Sloveniji. Bogoslovje v Ljubljani je prenapolnjeno. V božjih hramih v zamejstvu pa je še polno prostora za naše fante.
Molimo veliko vsi, da bi Kristus stopil med nas, potrkal na srca požrtvovalnih fantov in pri njih našel vesel in popoln odgovor na njegov poziv. Več poguma pri nas hi več poguma pri tistih, ki bi jih radi videli v bodočnosti pred našimi oltarji!
Msgr. LOJZE ŠKERL
narodi na vseh področjih, ki ne zadevajo izključno gospodarskih in trgovinskih odnosov. Na zemlji, ki je bila nekoč središče nasprotij, hočemo graditi sedaj temelje novim odnosom v pravem evropskem duhu. Zupan Martina je zaključil svoje misli z željo po vedno lepši bodočnosti za vse, ki naj ne pozna razlik v jeziku.
Nato je spregovoril celovški župan Aus-senvviimkler, ki je poudaril želje celovških občanov po razvijanju bratstva med narodi. Dejal je, da je treba vzgajati mladino v strpnosti, daleč od nacionalističnih strasti. Ob koncu je še izrazil upanje, da bomo prav mi dali ta zgled, saj živimo na ozemlju, kjer se srečujejo trije narodi.
Predsednik mestnega sveta iz Ljubljane, Košak je s svoje strani poudaril potrebo po medsebojnem spoznavanju med narodi. Pripomnil je še, da je treba podobna srečanja nadaljevati. Taki sestanki morajo postati trajni in biti jamstvo za mir in prijateljstvo.
Zadnji je spregovoril predsednik občine iz Nove Gorice, Vižintin. V svojih izvajanjih je predvsem prikazal veliki pomen premostitve nekdanjih težav v meddržavnih odnosih ter pozdravil zelo zadovoljivi potek obmejnih odnosov med Gorico in Novo Gorico. Ob koncu je spomnil še na stanje slovenske manjšine na Goriškem.
Sledila je zakuska, na kateri so si gostje in gostitelji izmenjali sivoje misli in poglede o medsebojnih odnosih. Gostje iz Slovenije in Koroške so si nato v spremstvu goriških zastopnikov ogledali mesto, nakar je sledila slavnostna večerja v restavraciji »Transalpina«.
Obisk slovenskih in koroških upraviteljev je brez dvoma še utrdil prijateljske odnose z goriškim mestom. Kot Slovenci bi pa pripomnili, da si želimo izvajanja lepih besed tudi v vsakdanjih odnosih z našo manjšino in pri reševanju vseh njenih še nerešenih problemov. Tako šele bodo taki in podobni obiski res v polnosti odgovarjali svojemu namenu, ki je popolno razumevanje med skupaj živečimi narodi.
SPECTATOR
P. S. - Čudno se nam zdi, da goriška občinska uprava ni mogla najti v celi Gorici uradnega tolmača za slovenski jezik in se je morala v ta namen zateči kar v Trst...
v Rim). V letu tega jubileja se je v Salzburgu vršil tudi mednarodni kongres za slovansko zgodovino, kongres, ki je bil posvečen »slovanskemu poganstvu in krščanstvu« in ki je imel ne samo študijsko znanstveno obeležje, marveč tudi že bogoslovno unionistično.
Na ta kongres so bili povabljeni ne samo zgodovinarji, slavisti, narodopisci in arheologi, marveč tudi bogoslovni znanstveniki in profesorji, tako bogoslovni profesorji grške Cerkve v Carigradu, bolgarske Cerkve v Sofiji in srbske Cerkve v Belgradu. Srbskih profesorjev bogoslovja se je udeležilo kar pet z njih dekanom dr. Čedomirjem Draškovičem na čelu. Ekumenski sestanek in razgovor se je na kongresu vršil v nedeljo, dne 3. septembra, ko je dopoldne v stolnici daroval sv. mašo v sta-roslovanščini kardinal dr. Šeper, popoldne pa je bilo ekumenično zborovanje katoliških in pravoslavnih bogoslovnih učenjakov na univerzi vpričo kardinala dr. Šeper j a, salzburškega nadškofa dr. Rohra-cherja, regensburškega škofa dr. Graberja ter pravoslavnega metropolita in nadškofa dr. Tsiterja z Dunaja. Temeljit referat o nastanku cerkvenega razkola je imel re-gensburški škof dr. Graber, ki je svojčas bil profesor cerkvene zgodovine.
STIK S PRAVOSLAVNIMI BOGOSLOVNIMI PROFESORJI
Te seje so se udeležili tudi srbski bogoslovni profesorji, ki jih je kasneje kardinal dr. Šeper sprejel še zasebno. V zadnji božični številki (1967) hrvatskega »Glasa koncila« sporoča kardinal Šeper
o tem naslednje: »Bili so tam profesorji bogoslovne fakultete iz Belgrada: Draško vič, Erdeljan, Goševič, Dimitrij evič in Gardaše-vič. Med mojo pontifikalno mašo v staroslovanskem jeziku v salzburški stolnici je eden od njih po predhodnem dogovoru z menoj, prišel k meni pred oltar, prejel od mene liturgični poljub miru — pax — in ga prenesel svojim kole-gom-prof esorj em.«
S temi bogoslovnimi profesorji se je pobliže spoznal in spoprijateljil tudi slovenski duhovnik profesor dr. Metod Turnšek, in sicer na skupnem izletu udeležencev kongresa iz Salzburga v Regensburg, dne 7. septembra. Dekan fakultete dr. Čedomir Draškovič ga je povabil na obisk v Belgrad, pa ne samo na obisk, tudi na predavanje na bogoslovni fakulteti po lastni izbiri. Dr. Turnšek je omenil, da bi takšna snov utegnila biti: krst v prvi Cerkvi, pokristjanjenje Slovencev ter življenje in delo sv. Cirila in Metoda. Ko mu je izročil svojo knjigo »Zvezdi našega neba« o sv. Cirilu in Metodu, je dekan dr. Draškovič bil ves navdušen in si je takoj zaželel najprej to snov. In tako je bilo sklenjeno, naj bi že v začetku akademskega leta, še v času slovenskega dvojnega jubileja, slovenski gost prispel v Belgrad na bogoslovno fakulteto.
Prof. dr. Metod Turnšek je držal besedo in se kljub bolehnosti pred božičem napotil v Belgrad. Dogovorno z regensburškim škofom dr. R. Graberjem, ki ima v nemškem episkopatu referat za pravoslavje, je hkrati ponesel tudi srbski Cerkvi (patriarhu in bogoslovju) božična darila in voščila. Bil je nadvse ljubeznivo sprejet. O tem pa prihodnjič.
Pred drugo svetovno vojno bi bil tak primer, kot je zaplenitev ameriške ladje »Pueblo« že vzrok za vojni spopad, sedaj pa je svetovni položaj tak, da velesila kot so Združene države Sev. Amerike skrbno izbira sredstva, da hi ladjo dobila nazaj ne da bi se zatekla k uporabi sile.
Tako Sovjetska zveza kot ZDA imaita na vseh morjih množico ladij, opremljenih z elektronskimi napravami za poizvedovanje, kaj se dogaja v njih bližini. Ladje razvijajo torej neke vrste vohunsko dejavnost, a dokler so v mednarodnih vodah, jih nihče ne sme napasti.
Na to se je zanašala tudi severnoameriška ladja »>P!ueblo«, ko je križarila pred severnokorejsko obalo. Toda Severnokorejci so se malo zmenili, da je izven njihovih ozemeljskih voda. Enostavno so jo obkrožili tar posadko prisilili k predaji, ladjo pa odvlekli v pristanišče Wansan, kjer jo sedaj zadržujejo in še vedno nočejo izpustiti.
Seveda Savernoamerikance ta drznost draži, toda misel, da bi z uporabo sile mogla izbruhniti še vojna na Koreji, ko že v Vietnamu le s težavo obvladajo položaj, jih sili, da so zadržani in si pomagajo po diplomatski poti; naprosili so najprej Sovjetsko zvezo, da bi posredovala; ko pa Sovjeti tega niso sprejeli, so zadevo predložili Varnostnemu svetu, kjer pa je vsa stvar obtičala.
Težko je reči, ali je Severna Koreja ta drzni korak storila na svojo pest ali na pobudo Maove Kitajske, ki si gotovo želi, da bi se Sev. Amerika zapletla še v eno izčrpovalno vojno v Aziji. Dejstvo je, da se Severna Koreja vedno bolj zateka k terorizmu, ki ga na široko goji. Samo lani je sprožila 566 večjih spopadov, pri katerih je bilo ubitih 153 oseb. Najhujši incident pa se je zgodil nekaj dni pred zaplenitvijo ameriške ladje »Pueblo«, ko je 31 Severnokorejcev, oboroženih z brzostrelkami in ročnimi bombami, vdrlo v južnoko-rejsko glavno mesto Seul in se prebilo skoro do predsedniške palače.
Še vedno preplah na
Zemlja na Siciliji se kar noče umiriti.
V	četrtek, 25. januarja je hud potresni sunek ob 10,57 znova zamajal tla v Gibsl-lini, ki je že itak 90 % v razvalinah. Posledica tega potresa osme stopnje je bila smrt štirih oseb: treh ognjegaiscev in enega orožnika, ki so bili zaposleni pri odstranjevanju ruševin. V noči od 28. na 29. januar pa sta bila še dva sunka. Porušilo sa je nekaj razmajanih zidov.
Razumljivo zato, da ljudje množično zapuščajo opustošene kraje. Zaman so pozivi oblasti, naj bi ljudje ne odhajali i otoka, kajti drugod jih čakajo nova razočaranja, saj je možnost za delo izven Sicilije le majhna, na otoku pa bo dela kmalu dovolj, ko se bo po sprejetju načrtov pričelo otanovitveno delo. Toda izredni vlaki iz Messine in Palerma odhajajo vsak dan. Brezplačne vozne listke izdajajo na vseh sicilskih železniških postajah. Dovolj je potrdilo krajevnih oblasti ah karabinjerjev, v krajih, ki jih je prizadejal potres, pa še to ni potrebno. Skupno je bilo do sedaj izdanih nad 25.000 voznih listkov.
V	pokrajinah Palermo, Trapani in Agri-genito so šole še zmerom zaprte. Mnogo ljudi še vedno bolj zaupa šotorom in polju kot zidanim poslopjem. Kako silna je živčnost med prebivalstvom, pove ta primer: nekdo si je hotel privoščiti neokusno šalo, pa je telefoniral znancu v precej veliko naselje Castelvetrano na zahodu Sicilije, da potresni števci javljajo potres v teku ene ure. Vest o prihajajočem potresu se je razširila kot blisk in čez pol ure je bil Castelvetrano mrtvo mesto.
Sestanek evropskih škofov
Prihodnji sestanek evropskih škofov bo letos meseca julija v Švici. Sklep je sprejelo 18 predsednikov evropskih škofovskih konferenc in pripravljalni odbor, ki ima nalogo organizirati to važno zasedanje.
Stran 2	KATOLIŠKI GLAS	1. februarja 1968 - Leto XX. - štev.
		
1.1
Mcscc za kafolaSlta lasi«
NEKAJ MISLI ZA NEDELJO NAŠEGA KATOLIŠKEGA TISKA 4. FEBRUARJA
Te dni, v tesni povezavi s praznikom sv. Frančiška Šaleškega, zaščitnika dobrega tiska, skoro ves katoliški svet prireja »Dneve katoliškega tiska«.
Italijanski verniki goriške nadškofije so tak dan že obhajali preteklo nedeljo, mi, slovenski verniki na Goriškem in Tržaškem ga pa hočemo čim bolj učinkovito doživeti to nedeljo 4. februarja. Tudi za nas veljajo misli, ki jih je goriški nadškof msgr. Cocolin naslovil po škofijskem tedniku »Voce isontina« na vse svoje sinove, ki jim je pastir in vodnik na poti zveličanja. Takole pravi:
»Katoliški tednik je sredstvo, po katerem se izraža življenje škofijske (v našem primeru narodne) skupnosti, se razpravlja o njenih problemih, tako verskih kot kulturnih, družbenih in gospodarskih ter se v njem ogleduje dejavnost organizacij, skupin in napori v službi apostolata. Katoliški tednik je glasnik Cerkve, zlasti krajevne, njenih problemov, pobudnik plemenitih naporov, iskrenega dialoga, posredovalec idej, ki naj pravilno usmerjajo življenje vernikov. Zato bi morali vsi člani neke skupnosti pokazati zavzetost za tak tednik, sodelovati pri njega razširjanju, pomagati pri odstranjevanju nedostatkov, ki jili ima ter pri njem sodelovati z objavljanjem vsega, kar se v skupnosti dogaja in zanima njene različne sloje.«
»Skromno, a vendar veličastno — je pred leti dejal pariški kardinal Feltin — je poslanstvo katoliškega tednika, tega manjšega brata katoliškega dnevnika, saj ga je Cerkev priklicala v življenje predvsem zato, da oblikuje vrste bralcev v duhu Kristusovega evangelija. Po njem prihaja v družine sam Odrešenik s svojo besedo, nadpastir s svojo vzpodbudo, župnija s svojim farnim občestvom. Katoliški tednik, ki vas tako redno obiskuje, je Kristus, ki želi ostati pri vas tudi takrat, ko ste vi proč od njega. Ali mu boste pokazali vrata kot prebivalci Betlehema v sveti noči?«
»Ne — vzklika sv. oče Pavel VI. — katoliški časopis ni noben luksus in tudi ni dano na svobodo vernikom, naj ga imajo ali ne; katoliški časopis je vsakemu kristjanu nujno potreben, da mu vcepi ideje, od katerih se hrani njegova vera in se po njej živi; zato je nemogoče biti sodoben katoličan brez sredstva, ki v veri oblikuje, vzpodbuja in razsvetljuje. To sredstvo pa je prav katoliški časopis. On poraja pravo misel, posreduje pravilno besedo, usmerja k dejanju, gradi človekovo osebnost; z eno besedo: je učitelj življenja. Prav zato, dovolite, da vas vprašam: Kako je pri vas s katoliškim tiskom? Zakaj nima pri vas tako mogočnega odjeka kot pri nekaterih drugih narodih? In kako si predstavljate, da boste ohranili svojo vero čisto in dejavno, če je ne boste hranili z dobrim tiskom, ki redno prihaja v vaše družine?«
Zamislimo se te dni v ta vprašanja in spoznajmo, da se ne more biti resničen katoličan brez našega katoliškega tiska po naših domovih.
Ekumensko srečanje
v neekumenskem duhu
je
Pretekli četrtek, dne 25. januarja, bilo med svetovno molitveno osmino za zedinjenje kristjanov v tržaški stolnici ekumensko srečanje krščanskih verskih skupnosti, ki žive v Trstu. Podobna srečanja so se vršila že v preteklosti. Tokrat je bil poudarek srečanja še poseben, ker se je vršil v času svetovne molitvene osmine in v katoliški stolnici, kamor so prišli duhovniki in verniki grške in srbske pravoslavne Cerkve, luterani, švicarski evangeličani, vaktežaini, metodisti in anglikanci. Vsi združeni v ljubezni in v prizadevanju, da bi bili vsi eno. V stolnici sv. Justa so goste sprejemali katoliški duhovniki in jih vodili na določena mesta za vsako skupnost. Pred glavnim oltarjem pa so se ob strani tržaškega nadškofa zvrstili predstojniki teh vernikov.
Pri molitvah so sodelovali trije zbori: tržaški bogoslovci ter grški .in srbski pravoslavni. Molitve in petje se je prepletalo v italijanskem, latinskem, nemškem, srbskem, grškem in angleškem jeziku. Res zelo lopo in resno. Toda kakšen vtis so odnesle verske skupnosti, ki bivajo v našem mestu in dobro vodo, da žive tukaj tudi Slovenci, da imamo Slovenci v mestu v mnogih cerkvah svoje duhovnike in svojo službo božjo, pa slovenske molitve in slovenskega petja ni bilo slišati. Odrinjeni smo bili kot garjeve ovce, ki ne
spadajo v krščansko skupnost. Je to ekumenski duh? Je to lep vzgled drugim skupnostim? Jih naj tako postopanje privlačuje v zedinjenje?
Vsako ekumensko srečanje v Trstu mora nositi pečat in priznanje slovenske prisotnosti, prisotnosti slovenskih katoličanov, sicer je vse brez haska. Najprej ekumenski duh med nami katoličani. C e bi se slišala slovenska molitev in pesem v tržaški stolnici, če bi gostitelj spregovoril tudi v Slovenščini, bi- pokazal, da zares ume, kaj je katoliško, ekumensko. Tako pa tako postopanje pomeni ignoriranje lastnih vernikov in tak način ni privlačen za druge. Premalo je ustanavljati razne pokoncilske odbore in sejati, ko pa pride do praktičnega vzgleda, tega ni nikjer. Slovenski verniki in duhovniki, ki so se tega srečanja s pobožnostjo udeležili, so odhajali iz stolnice žalostni. Ali ni stolnica tudi za nas? Ubogi cestninar je vsaj lahko v i tempi ju molil, mi smo pa smeli le poslušati. Kako naj vskladimio tako postopanje s slovenskimi verniki z molitvijo papeža Pavia VI., ki jo je tržaški nadškof zmolil v začetku pobožnosti in se glasi: »Kristjanova vera ne sme le rasti, temveč se mora pokazati; potruditi se mora, da bo postala vzorna, zgovorna, izpričana na način, ki ga danes upravičeno imenujemo pričevanje...«	Udeleženec	—	laik
Romunska državnika v Vatikanu
Sveti oče je v sredo, 24. januarja sprejel romunskega ministrskega predsednika Maurerja, ki ga je spremljal zunanji minister. Sv. oče je oba gosta zadržal v daljšem razgovoru. Dotaknili so se med drugim tudi vprašanj v zvezi s stanjem katoliške Cerkve v Romuniji. Znano je, da sta katoliška in pravoslavna Cerkev' pod romunskim komunističnim režimom veliko pretrpeli, predvsem katoliška in to v času, ko se komunističnim voditeljem niti sanjalo rti, da bodo kdaj šli na obisk k papežu. Časi se spreminjajo in takih sprememb smo samo veseli.
sodobne verske krize, a vzpodbujajo k študiju in razglabljanju z vso svobodo, ki jo tak napredek zahteva in brez strahu pred novostmi ter razlikami v gledanju na raizne teološke probleme.
Z GORIŠKEGA
Kulturni večeri v Števerjanu
Italijanski škofje so zborovali
V Rimu jc zborovalo predsedstvo italijanske škofovske konference in pripravilo delovni spored za zasedanje škofovske konference, ki bo v Rimu od 19. do 24. februarja. Izdalo je dva važna dokumenta: prvi govori o teologiji in cerkvenem učiteljstvu, drugi pa o zadržanju katoličanov v javnem in političnem življenju in udejstvovanju. O zadnjem smo že poročali.
Dokument o teologiji in cerkvenem učiteljstvu je zelo odprt in daje navodila, kakšni naj bodo odnosi med cerkvenim učiteljstvom in vsemi, ki se zanimajo za teološki študij, ki mora biti vsem odprt in dostopen. Škofje opozarjajo na vzroke
V zadnjem času smo imeli dva kulturna večera. Prvi je bil posvečen goriškemu nadškofu Sedeju. Hoteli smo, da tudi mladina spozna delo tega velikega škofa in njegov pomen za goriške Slovence, zlasti odkar si je naše prosvetno društvo nadelo po njem ime. Zares doživeto je podobo dr. Sedeja prikazal prof. Rado Bednarik, ki je sam doživel tisto težko dobo za goriške Slovence.
Na drugem večeru pa smo se spomnili poljskega pisatelja Henrika Sienkicvvicza. S kratkim predavanjem ga je predstavila akademičarka češčut Marija. Sledil je film -Ono vadiš?«, povzet po istoimenskem romanu.
Prosvetno društvo »F. B. Sedej« ima v načrtu še nekaj takih večerov, o katerih bodo člani pravočasno obveščeni.
Še o koncertu biličuh Desni v Trsni
»Katoliški glas« je o koncertu božičnih pesmi, ki so nam. jih posredovali združeni pevski zbori v nedeljo, 7. januarja 1.1. že poročal. Koncert spada v vrsto božičnih koncertov, ki nam jih leto za letom prirejajo cerkveni pevski zbori. Toda mimo letošnjega koncerta la ne moremo, da se ne bi ustavili malo več. Že ob reviji pevskih zborov v rojamskem Marijinem domu se nam je zdelo, da se bo za letošnji božični koncert nekaj premaknilo. Zveza cerkvenih pevskih zborov je pred meseci razpisala nagradni natečaj za najboljšo božično pesem. Ob tej reviji je priznani skladatelj prof. Matija Tomc, ki je predsedoval žiriji, razglasil najboljše poslane božične pesmi. Takrat smo zvedeli, da je bila prva nagrada priznana openskemu organistu in pevovodji Maliču, druga skladatelju Ubaldu Vrabcu in tretja Aleksandru Vodopivcu. Razsodišče pa je takrat opozorilo, da s tem, da so le trem podelili nagrade ni rečeno, da ostale pesmi niso vredne uvrstitve. Toda v skladu pravilnika o razpisu so bile na razpolago le tri nagrade.
VKLJUČITEV V BOŽIČNI KONCERT
Za božič smo zvedeli, da so openski pevci pri božična maši peli Maličavo pesem Božično pričakovanje. Slišali smo jo v openski cerkvi, slišali po radiu in reči moramo, da nam je bila všeč. Ko pa so jo vključili še v program božičnega koncerta, smo jo resnično z veseljem pričakovali, da hi presodili, kako jo izvajajo združeni pevski zbori. V program sta bili prav tako vključeni Vrabčeva in Vodopivčeva skladba. Katera od treh je najbolj ugajala pa ja težko povedati. Lepa je bila Vodopivčeva Otrok v božični noči; lepa pa tudi Vrabčeva Bila je noč...
MNENJA O KONCERTU
Pevovodjo združenih cerkvenih zborov prof. Mamola smo vprašali:
»Kako ste zadovoljni s koncertom?« »Zadovoljen sem .bil s pevci, z udeležbo pri vajah in s potekom koncerta. Upoštevati je treba, da so skupne vaje velika žrtev za mnoge, zlasti za one iz okolice. S skupnimi vajami ni mogoče začeti pred osmo uro zvečer, mnogi pa morejo priti šele okoli devete ure. Z vajami je treba končati pred polenajsto, da morejo ljudje domov, ker morajo drugi dan zopet na delo. Zato vsa zahvala vsem, ki so sodelovali.«
»Kako ste vadili?«
»Imeli smo skupne vaje in generalko v cerkvi pri Sv. Antonu.«
»Koliko pevcev je sodelovalo?«
»Točnega števila ne vem; bilo jih je med 75 in 80.«
»Boste s koncerti nadaljevali?« »Vsekakor, če bo le odbor sklenil.« »Koliko je bilo poslušalcev po Vašem mnenju?
»Kljub slabemu vremenu lahko računamo, da je bilo od 1300 do 1500 ljudi.«
G. Stanko Malič, ki je prejel prvo nagrado Zveze cerkvenih pevskih zborov za božično skladbo, je naučil najprej openski cerkveni pevski zbor, da je prvi izvajal njegovo skladbo. Na koncertu božičnih pesmi so to skladbo izvajali združeni cerkveni pevski zbori. Vprašali smo ga, kako mu je bila izvedba všeč. G. Malič je dejal:
»Ko izvajajo združeni pevski zbori katero koli skladbo, je treba pomisliti na vse težave, ki so s lem zvezane. Nikdar ni mogoče doseči take homogenosti in enotnosti, kot jo lahko dosežemo, če jo izvaja en sam zbor. Vendar moram reči, da so izvajali združeni pevski zbori mojo skladbo zelo dobro. Zelo sem bil zadovoljen z interpretacijo dirigenta prof. Mamula in s finesami, ki so jih pokazali pevci pri izvedbi.«
Nato smo vprašali g. Maliča, ali ima načrte za kako novo skladbo. Dejal nam je:
»Mislim na skladbe za kake manjše praznike, še ni dolgo, kar sem končal svojo tretjo skladbo sv. maše. Prvo sem komponiral po latinskem besedilu menda leta 1959. Drugo na slovensko besedilo smo prvič izvajali letos pri polnočnici na Opčinah. Nismo pa še znali povsem dobro zapeti te maše, ko je bila že gotova moja tretja skladba slovenske maše. Ta še ni bila izvajana. To je nekaj dela in načrtov. O dragih načrtih je težko govoriti naprej, ko pa nam dnevne skrbi prinašajo toliko sprememb, tudi v naše načrte.«
Med poslušalci je bil med drugimi tudi Lučano Sancin. Vprašali smo ga:
»Kako Vam je ugajal letošnji koncert?« »Veste, nobenega božičnega koncerta še nisem zamudil. Tudi tista leta, ko je bil koncert v Borštu in v Bazovici nisem manjkal. Vodno rad zaključim božične
praznike z vso družino na božičnem koncertu. Prav lepa je zamisel, da se vrše ti koncerti v osrednji cerkvi v mestu, kjer je dovolj prostora za pevce in poslušalce. Poleg tega so v tej cerkvi odlične orgle, ki nemalo pripomorejo k lepemu razpoloženju in poteku. Prejšnja leta smo slišali običajne božične pesmi, z izjemo Harejeve. Letos pa so bile kar tri novosti, za katere je vladalo veliko pričakovanje. Ko sem opazoval ljudi s programi v rokah, so kar oživeli in skušali podojemati melodijo, da bi si jo vtisnili v spomin.«
»Vi zasledujete delo pevskih zborov?«
»Gotovo. Bil sem v Rojanu na reviji zborov leta 1966 in 1967. Reči moram, da je napredek viden. Tako dobe zbori in pevci več poguma in pouka.«
»Kaj se Vam zdi, ali zanimanje za petje upada ali raste?«
»Udeležba pevcev, zborov in poslušalcev kažejo, da zanimanje raste. Na pevski reviji v Rojanu je bilo polno zborov in občinstva, sedaj na 'božičnem koncertu kljub tako slabemu vremenu poln kor in polna cerkev. Tako je prav.«
»Imate kako željo ali predlog?«
»Zveza pevskih zborov naj nadaljuje s povezavo pevskih zborov. Pomagati ji je treba, da bo lahko zopet razpisala kak natečaj za izvirne nove skladbe. Priredi naj se kak tečaj za pevovodje, ker teh nam primanjkuje. Ne bi pa bilo odveč, če smem pripomniti, če bi združeni pevski zbori priredili tudi tam spomladi, v maju na primer, zopet kak koncert religiozne pesmi. Vsem pa žalim obilo uspeha in se vsem, ki so kaj doprinesli, najlepše zahvaljujem. Mislim, da so v tej moji želji vključene želje več stotin .poslušalcev.«
R
Pokrajinsko tajništvo Krščanske dan krači j e v Trstu je na pobudo nakatei članov vodstva Slovenske katoliške skuj niz; nosti med neuradnimi razgovori v doki še® dobre volje za stvarnejše reševanje vpr< pras šanj slovenske narodne manjšine napi v I silo poslanca Belcija in Bressainija, da tf in
v rimskem parlamentu vložila zakons! osnutek, ki ustanavlja stalež nadzornil in šest didaktičnih ravnateljev za osnov« šole s slovenskim učnim jezikom na Trž škam in Goriškem. V Rimu so zagotovil da bodo z vsemi silami skušali ta zakd ski osnutek spraviti v parlament še pri razpustom. To pomeni, da bomo imeli i marca zakonito -urejeno tudi to vprašalni s področja slovenskega šolstva, če ne & kakšne izredne zapreke (npr. vladna kr za itd.). Zakonski osnutek ima tri čletf
Člen 1.: Za osnovne šole s slovenski« učnim jezikom na Goriškem in Tržaške!« se ustanovi posebni stalež nadzornika i* stalež didaktičnih ravnateljev, člena 2. i 3. pravita., da bo sedež šolskega nadzo* mika v Trstu. Pet didaktičnih ravnatelj« bi dobil Trst, enega Gorica. Niso izklj« čene kakšne spremembe v osnutku, če se pokazala utemeljena .potreba.
Ta korak pozdravljamo z željo, da osnutek kmalu postal zakon in da bi t1 pobudi sledile druge. Na tržaški občini ■ pokrajini je bilo izvedenih še več drugi, stvari v korist Slovencev. Precej upravni ukrepov je v pripravi. Prav -tako je v pr* .pravi več ukrepov, ki se nanašajo na t« meljno urejanje položaja slovenske narod .ne manjšine. Vse to bo .uresničeno, če N v Slovenski skupnosti zmagala zdnaiVf stvarno stanje upoštevajoča pamet na* nekaterimi demagoškimi skušnjavami
Dr. M. 1
•w
Čudno	podeljevanj
Z zanimanjem sem prebral v 2. števitki Vašega cenjenega lista z dne 11. januarja letos dopis radijskega naročnika »Nerazumljivi kriteriji RAI-a« in članek »Spremembe na tržaškem radiu«.
Iz gori omenjenih člankov sem zvedel, da sla bila na slovenskem časnikarskem oddelku RAI-a nameščena dva kandidata brez nikakršnega konkurza. Javnost in več zainteresiranih kandidatov (Gospodarstvo z dne 5. januarja 1968 št. 671 navaja sledeče: Saša Martelanc, Lojze Abram, dr. Marijan Bajc, Adolj Lapornik, Drago Legiša in Saša Rudolf) niso bili sploh obveščeni, kakšne pogoje in kvalifikacije je RAI zahteval za namestitev. Osebno se zavedam, da sam konkurz ne daje zadostnega zagotovita, da je zmagovalec res najboljši med vsemi kandidati. Lahko pa bi RAI ukrepal drugače: sestavil bi lestvico na podlagi študijskih naslovov, prakse oziroma sodelovanja pri raznih časopisih in revijah ter vpisa v publicistični odsek časnikarske zbornice, sodelo\’anja pri radijski postaji sami in podobno.
Iz tista »Gospodarstvo« z dne 22. decembra sem zvedel, da si bosta ti dve mesti delili Združena socialistična stranka in Slovenska skupnost. Mislim, da mora \’sak pošten človek obsoditi tak postopek, saj celo nasprotuje duhu 4. člena italijanske ustave. Ker pa se je dejansko zgodilo,
da sta ti dve stranki oz. struji strafk določili vsaka svojega kandidata, bi zanimivo vedeti, kakšnih kriterijev sta ** ti dve stranki oz. struji poslužili pri svojih določitvah. Ker imam več prijateljev, sodelujejo pri radiu Trst A, sem se P1' nekom nekoliko pozanimal, kakšen je pri zaprav položaj na radiu. Zelo dolgo bi 10 to pismo, ko bi navedel vse, kar mi i* prijatelj povedal. Mogoče kdaj drugič Na nekaj, kar zadeva prav časrdkarsti oddelek, pa bi vseeno rad opozoril. Pb’ jatelj mi je povedal, da sme vsak častk kar po delovni pogodbi imeti dva prosta dneva na teden, da pa tega radijski časti1’ karji niso deležni in da že več časa delaj1 tudi na eden izmed dveh prostih dni. & cer pa, tako mi je rekel prijatelj, se & splača časnikarjem, ker so za te naduti zelo dobro plačani, in radijski ustanob tudi, da ne nastavi še drugih časnikarji In še nekaj. RAI nastavlja zdaj eneg‘ zdaj drugega s pogodbo na določeno dt> bo (za šest mesecev ali kvečjemu za d leto) in včasih niti ne s polnim urnikotH' da ureja oddajo Umetnost, književnost *3 prireditve (osebno se mi zdi ta oddaja Z važna) oz. športne oddaje. In ti urednik1 nimajo časnikarske pogodbe, ampak tik vodno uradniško. Opravljajo pa povseH1 časnikarsko delo.
Radijski poslušali
Prit del< se j obč kov
Ul
pola
Grg
kra
vab
Pod
letu
obs
roči
ho;
vak
Prai
gar
šric tiki in i 0
Jeti deli niec dol; je (
kov
*2ra
^0]
Jeli
V
I:
Jaze 0 d T: v B
Vite
Poti
do&i
na
'feka
ijen
'ha
„ Kako važno je biti resen"
Slovensko gledališče v Trstu je zadnje tedne predvajalo komedijo angleškega avtorja Oskarja Wildeja »Kako važno je biti rešeni« Ta četrtek, 1. februarja je gostovalo tudi v Gorici v Katoliškem domu ter znova nudilo številnemu našemu občinstvu dve in pol ure globokega umetniškega užitka ter množico veselih trenutkov.
Literarna zgodovina označuje Wildeja kot zelo pomembnega predstavnika angleške dekadence. Seveda Wilde sam se ni imel za nikakega dekadenta. H gledališču je prišel skoraj po naključju. Kot pesnik, pripovednik in estet ni namreč mogel zaslužiti dovolj, da bi bil kos svojemu razsipnemu življenju, pa se je leta 1890 odločil, da napiše nekaj komedij, ki so bile tedaj za avtorje zelo donosne. Ni mu šlo toliko za pristne zaplete, temveč bolj za bleščeč in duhovit dialog in v tem je brez dvoma uspel.
Tudi komedija »Kako važno je biti resen« izpričuje to težnjo. Izmišljena oseba - fantom, ki ga ni, h kateri se zateka John Worthirag, da krije svoje dvojno življenje, sproži cel ognjemet težavnih situacij ter ironičnih besednih dvobojev, pri katerih se razodene puhla narejenost londonsko »visoko družbe«. Humor je tipično angleški, slovenskemu človeku malce tuj, ki ne sili h gromkemu smehu, pač pa kljub temu zabava, če se pogovorom na odru pazljivo sledi. Moč te
komedije je namreč v besedilu, ne tol*' ko v komičnih prizorih.
Vodstvo Slovenskega gledališča je got& vo ravnalo prav, da se je odločilo za tipično angleško komedijo, da jo posri duje slovenskemu občinstvu, kajti primi' no je, da se seznanimo tudi z angleški«11 svetom in njegovo miselnostjo. Režiser fr že Babič je igri odvzel nekaj angleške#11 značaja tar ga dopolnil z našim načinori podajanja, kar je igri samo v korist, s» je tako povezal duhoviti dialog s kotnih nimi prijemi, kar napravi dogajanje odra veliko bolj privlačno za našega g^ dalca. Prav zato .kljub neprestanemu diP logu igra ne utruja in ko je vse pri kraj* gledalec notranje zadovoljen in s tihi*11 nasmehom na obrazu zapušča dvorano.
Igralci so se potrudili, da bi bili čiri bolj »angleški«. V koli-ko so uspeli, 1,1 mogel soditi le kak kritik z angleške#3 otoka. Splošno mnenje pa je, da so nosili ženskih vlog nadkrilile one od moški!*' zlasti prepričevalna je bila Leli Nakrsto'1** v vlogi vzgojiteljice. Od moških vlog 'f zalo ugajal Rado Nakrst kot župnik, J<^' ko Lukoš pa je imel težavno vlogo Joto1*3 VVorthinga, na katerem sloni ves zaplž* in razplet igre. Prijeten prispevek k usPf hu komedije je dodal Edvard Martinu^ v vlogi kletarja, ki je prav zaradi svoj** mimike doživel topol aplavz hvaležne#3 občinstva.
t
'"uiiiii
*0S
'J
2
»k
'Veli ^Osr s kc
»S
»k
»P
g
Štli
“aJ,
K,
»a
H;
1.	februarja 1968 - Leto XX. - štev. 5
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3
Slavnostni občni zbor v Bazovici
Redki so primeri, da bi slovenske orga-OS nizacije v zamejstvu lahko praznovale tak-‘M šan jubilej kot ga je v nedeljo, 28. januarja W Praznovala Zavarovalnica za govejo živino 9$ v Bazovici. Ustanovljena je bila leta 1898 £ ® ja kljub dvema vojnama in političnim Pritiskom iv določenih letih neprekinjeno :delovala v korist svojih članov. Zato so se rade volje odzvali vabilu in se udeležili občnega zbora predstavniki oblasti, strokovnih organizacij, tiska, radia ter člami in prijatelji, ki so do zadnjega kota napolnili župnijsko kino dvorano. Predsednik Grgič Zoro je pozdravil vse navzoče in na ®ij kratko orisal zgodovino njihove zavaro-N valnice. Za njim je tajnik Križmančič Miro kij Podal poročilo o poslovanju v preteklem srtj letu in številne zanimivosti iz 70-letnega obstoja tega društva. Nato je sledilo po-:ef ročilo 'blagajnika Grgiča Edvarda o pre-& močenj skem stanju zavarovalnice. Zborovalci so nato izvolili sledeči nov odbor: Predsednik Grgič Zoro, podpredsednik Ža-S&r Miro, tajnik Križmančič Miro, blagajnik Grgič Edvard, odbornika Metlika Andrej in Križmančič Andrej ter nadzorniki Križmančič Alojz, Možina Aleksander jn Grgič Silvan.
Ob tej priliki se je odbor spomnil desetih najbolj zaslužnih članov in jim podelil diplome. Med temi je prejel zlato "tedaljo in diplomo Križmančič Alojz za dolgoletno delovanje v odboru; diplomo ie dobil tudi najstarejši član 90-letni Jo-Marc, ki se je -kljub lepi starosti Ves čil osebno udeležil zborovanja. Sledili 50 številni nagovori navzočih predstavnikov oblasti in raznih organizacij. Vsi so ^raižali svoje čestitke in občudovanje za '■zorno delovanje zavarovalnice ter ji že-kli mnogo uspeha v bodočnosti. Po kontnem občnem zboru je odbor povabil vse Vzoče na zakusko v Preslovi gostilni, W se je ob prigrizku in kozarcu vina ^zvnelo med znanci prijetno kramljanje 0 drobnih problemih zavarovancev.
Tako je Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici slovesno praznovala 70 let svo-ieSa koristnega delovanja. Njeno ustanovitev so narekovale pravzaprav vsakdanje i^trebe kmečkih ljudi. Zamisel učitelja Josipa Pertota iz Bairkovelj je rodila uspeh, katerega je lahko ponosna vsa slovenila skupnost. Zavarovalnica deluje še da-nes na istih načelih kot so bila postavka ob njeni ustanovitvi. Poleg odbora ltna društvo še tri cenilce, ki vsako leto
določijo vrednost posamezni zavarovani živali. Na podlagi te cenitve morajo člani plačati zavarovalni prispevek v višini 2 % od ugotovljene vrednosti živali. Iz tega sklada zavarovalnica krije stroške za ži-vinozdravniške preglede, zdravila in v primeru zasilnega zakola pa izplača razliko med izkupičkom za meso in, zavarovano vrednostjo. Če pa zaklane oziroma poginule živali ni mogoče vnovčiti, prejme odškodnino za polno vrednost živali. Če bi sredstva rednega sklada ne zadostovala, določi odbor nadaljnji pribitek, da lalhko nudi pomoč prizadetim članom. T.renutno ima zavarovalnica 123 članov in sicer v Bazovici 60, Gropadi 39, Padričah 19 in Jezeru 5, ki imajo skupaj zavarovanih 406 glav živine. Med člani so tudi trije lečniki, ki v slučaju potrebe nudijo prvo pomoč ali pomagajo živinoedravniku. Vsi odboj-niki opravljajo delo brezplačno, le cenilci in lečniki prejmejo skromno nagrado.
Zavarovalnica v Bazovici zasluži vse občudovanje. Priznanje in pohvalo zaslužijo predvsem odborniki, ki nesebično in vestno opravljajo svoje delo. Bazoviška zavarovalnica je vzor trdne vzajemnosti, ki je vzdržala vse vihre in neprenehoma delala po načelih, ki so jih postavili njeni ustanovitelji pred 70 leti. Sama je zrasla iz vsakdanjih potreb, sama se vzdrževala in tako dokazala, da imajo njeni člani visoko mero zadružne zavesti in samostojnega duha. Slovenci v zamejstvu smo lahko ponosni na takšno organizacijo.
želimo, da bi Zavarovalnica tudi v bodoče uspešno opravljala svoje delo, razširila svoje delovanje še na druga področja in tako pomagala postaviti živinorejo na sodobno podlago. Želimo tudi, da bi tako vzorno društvo našlo posnemalce. v vseh slovenskih krajih na Tržaškem, Goriškem in Beneškem.
Inž. Janko Košir
Skupno romanje 1568
V NEMČIJO OD 8. DO 12. JULIJA
Na sporedu je obisk Marijine božje poti Altoting na Bavarskem, Dachaua, kjer je v strašnih duševnih in telesnih mukah pomrlo tudi toliko naših rojakov, otoka na jezeru Chiemsee, kjer sta živela kot talca in bila krščena slovenska kneževiča Gorazd in Hotimir, ter Miinchna, slikovitega glavnega mesta Bavarske, kjer bodo leta 1972 olimpijske igre.
Odhod v ponedeljek, 8. julija ob 7,40 iz Trsta s posebnim vlakom, ki bo ustavil tudi v Sv. Križu, Nabrežini, Tržiču in Gorici, povratek pa v petek, 12. julija v Trst ob 9. zjutraj. Cena: 39.500 lir. Za potovanje je dovolj veljavna osebna izkaznica, izdana po 12. juliju 1963. Pri vpisu je treba plačati 10.000 lir, celotno vsoto pa do 9. junija. Vpisovanje se zaključi na nedeljo po veliki noči, 21. aprila.
Prijave sprejemajo dušni pastirji na Tržaškem, na Goriškem pa uprava »Kat. glasa« in g. fotograf Štefan Kleindienst.
Romarski odbor sestavljajo: za Tržaško gg. Gerdol, Germek, Jakomin in Miklavec, za Goriško g. Jože Jurak. Kdor bo odstopil do 23. junija, bo izgubil 2.500 lir, po tem roku pa 15.000 Ur.
V PALESTINO OD 21. DO 30. AVGUSTA
Na sporedu je obisk vseh glavnih krajev, kjer je živel in deloval naš Odrešenik.
Od Benetk preko Rima do Tel Aviva v Izraelu se bo potovalo z letalom in prav tako nazaj. Celotni stroški 180.000 Mr (vključno prevoz iz Trsta oz. Gorice v Benetke). Za skupni potni list se doplača 1.500 lir.
Vpisovanje je v Trstu pri g. Stanku Zorku, Vicolo delle Rose 7, tel. 37603, v Gorici pa pri dr. Kazimirju Humarju, Corte S. Ilario 7, tel. 4736. Ob vpisu se plača 30.000 lir, ostalo lahko v obrokih, a vse najkasneje do 15. julija. Vpisovanje je že v teku.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 4. do 10. februarja 1968
Nedelja: Pivi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verski nagovor: Poklic. 21.00 Krožek Pick-vvick, C. Dickens, prvo nadaljevanje, — Drugi: 21.15 Zadeva Ravvson, tv film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Samotar, west film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Koncert.
Torek: Pni: 18.45 Verska rubrika. 21.00 Wennerstrohm kliče Moskvo, serijska oddaja. 22.00 Pester glasbeni program. — Drugi: 21.15 Pogled v prihodnost. 22.15 Pestra oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Serijska oddaja. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: Ameriški film, T. Povver.
Četrtek: Prvi: 21.00 Večer s Caragialom, tv oddaja. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Pestra glasbena oddaja, Corrado.
22.15	Vesti iz sveta gledališča in filma.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Skupno življenje, serijska oddaja. — Drugi: 21.15 Maršal pripoveduje, nadaljevanje. 22.15 Iz sveta znanosti in tehnike.
Sobota: Prvi: 19.50 Duhovni razgovor za nedeljo. 21.00 Dobrodošla, Delia! Pestra oddaja. 22.15 Pokrajina, ki se spreminja, tv oddaja. — Drugi: 21.15 Italijanska ustava. 22.15 Zimske olimpijske igre.
Razprava o protosinhrotronu v občinskem svetu
Novo šolsko poslopje na Proseku
Občinski dvoletni načrt za šolske gradnje med drugim predvideva tudi gradnjo novega poslopja za slovensko in italijansko srednjo šolo na Proseku. Stroške za novo šolo bo krila občinska uprava (170 milijonov) in država (172 milijonov). Novo poslopje je zelo potrebno, saj morajo nekateri dijaki zaradi pomanjkanja prostorov v šolo popoldne.
Msgr. Marijan živic, župnik v Bazovici pozdravlja udeležence občnega zbora ob priliki proslave 70-letnice Zavarovalnice goveje živine v Bazovici
Goriški občinski svet je v petek, 26. januarja razpravljal o vlogah komunistov, socialistov in liberalcev, ki so z njimi predlagali resolucijo, naj se vlada jasno in odločno izreče za gradnjo protosinhrotro-na v Doberdobu. Zupan je na seji prečital odborovo resolucijo, ki zajema vse ostale tri in izrazil upanje, da bo svet glasoval zanjo soglasno.
V	odborovi resoluciji pa ni nobene besede o zavarovanju slovenske manjšine v zvezi s protosinhrotronom1.
Zaradi tega so svetovalka Slovenske demokratske ziveze (dr. Sfiligoj, prof. Bratina in prof. Bratuž) podali sledečo izjavo: »Svetovalci SDZ se sklicujejo na stališče, ki g a je pred časom zavzel pokrajinski svetovalec SDZ v zvezi s problemom gradnje protosinhrotrona pri Doberdobu ter izjavljajo, da stavijo kot pogoj za izgradnjo protosinhrotrona samega predhodno odobritev zakonskih norm od strani parlamenta za zaščito etničnega značaja ter kulturnega in gospodarskega razvoja slovenske jezikovne skupine. Ni dvoma namreč, da bo brez takih zaščitnih ukrepov, ki jih tudi 6. člen ustave predvideva, izgradnja protosinhrotrona ne samo ogrožala obstoj slovenske etnične skupine, ampak bo gotovo tudi vzrok njene popolne razpršitve.«
Zahtevali so, naj se ta izjava v celoti sprejme na zapisnik in vnese v resolucijo. Le v tam primeru, so rekli, bodo tudi oni glasovali zanjo.
Prvi se je zdaj oglasil komunistični svetovalec dr. Battedlo in podčrtal dejstvo, da slovenski svetovalci niso načelno proti protosinhrotronu in le zahtevajo predhodne zaščitile ukrepe za obstoj slovenske manjšine. Dejal je, da je ta zahteva upravičena in predlagal, naj se nje bistvo vnese v resolucijo.
Govorniki vseh ostalih skupin (socialistov, demokristjanov, liberalcev in misov-cov) so sicer priznavali pravico Slovencev do obstoja in razvoja ter uživanja vseh pravic, potrebe predhodnih zaščitnih norm pa le niso priznali. Pravili so, da pridejo
te v poštev potem, ko bo odločitev za pro-tosinhrotron že gotova! Take obljube in take »potem« pa Slovenci v Italiji dobro poznamo, saj nas z njimi pitajo že od leta 1866 in 1918!
Ko je dr. Battello vztrajal, naj se vendar v resolucijo vnese kaj pomembnega od naše zahteve, je župan odločno zavrnil vsak namig na našo stvar. Za njim še demokristjani, socialisti, liberalci in mi-sovci.
Tedaj je prof. Bratina v imenu skupine izjavil, da svojega giasu trije slovenski svetovalci odborovi resoluciji ne dajo in da se bodo glasovanja vzdržali!
Tako so tudi storili.
DR. SANZIN PROTI ZAHTEVI SLOVENSKIH SVETOVALCEV
Za odborovo resolucijo je glasoval tudi dr. Sanzin, načelnik skupine italijanskih socialistov. V razpravi o zahtevi slovenskih svetovalcev po zakonskih ukrepih za zavarovanje slovenske manjšine se je izgovarjal, da je za te ukrepe pristojna vlada:, na katero je treba pritiskati. Zahteve svetovalcev SDZ po predhodni zaščiti slovenske manjšine — je dejal — ni moči vnesti v resolucijo.
Tako se je tudi dr. Sanzin pridružil tistim, ki Slovence pošiljajo od Poncija do Herodeža in nas pitajo z obljubami in z večnimi »potem«, »pozneje« itd.
Pa je dr. Sanzin v sredo, 17. januarja na svojem predavanju v klubu »Simon Gregorčič-« (kjer se je hvalil tudi o uspehih, ki niso njegovi...) slišal od več strani poziv za sodelovanje vseh slovenskih svetovalcev! No, v .petek, 26. januarja je zopet zamudil lepo priliko pridružiti se upravičeni zahtevi svetovalcev' SDZ. Saj gre vendar za življenjsko važnost, ko nam pro-tosinhrotran brez zaščitnih določil prinese gotovo nacionalno smrt.
Primer dr. Sanzina je še enkrat pokazal, da slovenski svetovalci ne morejo braniti pravic in koristi slovenske manjšine v Italiji, če niso samostojni. V »Zalivu« je tudi pisatelj Boris Pahor to resnico živo zadel!
Doslednost za doslednost: ali si italijanski socialist in zagovarjaš program te stranke, ali pa si slovenski svetovalec in tedaj moraš ob vsaki priliki poudarjati upravičene zahteve slovenske nacionalne manjšine.
Razprava v občinskem svetu je pokazala, da so se italijanski socialisti pridružili ostalim skupinam, vključno skrajnim desničarjem, namesto da bi podprli zahtevo svetovalcev SDZ. Slovenski demokrati
HTRIP CERKVE
    .................
Motorna vozila za misijone
Avstrijska organizacija za pomoč misijonom bo v kratkem odposlala 57 motornih voeil, povečini osebne avtomobile, na razne misijonske postaje. Ustanova je začela z delom leta 1947 in je doslej preskrbela 850 motornih vozil za misijonske postaje.
Nesorazmerno razdeljeno prebivalstvo po župnijah
V	Italiji je 26 tisoč župnij. Polovica teh župnij obsega 12 odstotkov vsega italijanskega prebivalstva. To pomeni, da nobena od župnij nima več kot tisoč prebivalcev. Druga polovica župnij pa obsega kar 88 odstotkov vsega prebivalstva.
Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici vljudno vabi na drugo predavanje o sodobni slovenski zgodovini.
O	temi »Kulturni in gospodarski položaj goriških in tržaških Slovencev med o-bema vojnama« bo v četrtek 8. februarja ob 20.30 govoril dr. ANTON KACIN.
Odbor
DAROVI:
Za Alojzijevlšče: Anica in Ivan Parat namesto cvetja na grob brata Antona 5000; J. M. ob 30. dnevu smrti Frančiške Makuc r. Ferjančič 3000; Angela Cotič ob smrti očeta 5000. lir.
To nedeljo prispevajmo vsi velikodušno za naš katoliški tisk!
^■UllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII  .........................
*^SEFINE STEGBAUER 50 ------
Prevedel J. P.
I« števil« ^l)czJa«*i? 44
“Tega bi se tudi jaz rada naučila,« je 'sa navdušena rekla prijateljicam. Lica ji kar žarela od veselja. V njenih žilah ^ zaplala nemirna kri stare matere.
‘Morda pa le ni cirkuški otrok,« si je Janija le na tihem, mislila in postala vsa ^srečna ob tem odkritju. Sunila je Lore s komolcem:
“Si kaj opazila?«
“Nič, prav nič!«
“Pomisli, in jaz bi bila prisegla, da je
i	^gar Carotti njen oče,« je šepetala Medija. »Zraven ji je pa vse novo! Le po-kako začudena strmi!«
Ker so so sedaj prikazali drzni igralci 1)4 trapezu, niso imeli otroci časa, da bi kazali svoje razočaranje. Strmč so zi-
jali v vratolomno igro cirkuških umetnikov. Srca so jim zastala v strahu in — ko se je vse dobro izteklo — so vsi navdušeno ploskali in cepetali z nogami.
Ko so nastopile divje zveri, je njih navdušenje prikipelo do vrha. Trepetali so v strahu za krotilca in se kmalu nato iz srca nasmejali smešnim morskim levom, ki so tako spretno znali držati žogo na gobčku. Vmes pa so še glumači počenjali svoje neumnosti, da res ni bilo časa za razočaranje.
Po vsakem prizoru pa so vsi kot na ukaz pogledali Gretico. Obenem so zardeli. Saj jih je bilo sram, da se tako malo brigajo za dolžnosti, ki jim jih nalaga njihov krožek, da bi opazovali Gretico, če bi se slučajno v njej vzbudil kak spomin. Pa kaj, ko je program tako napet. Saj ni mogoče gledati z enim očesom v cirkus, z drugim pa Gretico. Tolažili so so z mislijo, da cirkus Gretice itak na ničesar ne spominja in da se zato lahko nemoteno predajo gledanju teh zanimivih prizorov.
Ker je bilo na vstopnicah natiskano:
»S to vstopnico imate tudi pravico, da si ogledate menažerijo in hleve«, so otroci na vsak način hoteli izrabiti to priliko. Ko se je še Gretica pridružila tej prošnji, se je gospa Thorn vdala. Gretica je namreč na vsak način hotela še enkrat videti krasnega žrebca, ki ga je jahal Edgar Carotti. Tako so se podali najprej k hlevom. Tam je bila velika gneča. Vsak gledalec je pač hotel izrabiti priliko in si z isto vstopnico ogledati vse, kar je bilo sploh mogoče videti. Večino živali so po predstavi krmili. Tudi Edgar Carotti je stal pri svojem žrebcu.
Gretica se je tako energično prerivala skozi množico, da je prišla čisto blizu konja. Vsi drugi so zaostali nekje med ljudmi. Gretica se še zmenila ni za to. Stopila je čisto trdo h konju in mu začela gladiti grivo. Edgar Carotti je sprva grdo pogledal. Ni mu bilo všeč, če so drugi gladili njegovega konja. Vrhu tega je bilo tudi nevarno tako blizu konja. Že je hotel nekaj roči, kar mu je od začudenja zastala beseda v grlu.
Zastrmel se je v otroka kot v kako pri-
kazen. Saj je bil ta otrok živa podoba njegove sestre Kornelije, ko je bila ta še majhna.
Ostali otroci z gospo Thorn so bili tako zagozdeni med množico, da niso mogli no naprej ne nazaj. Gospa Thorn je bila že v skrbeh za Gretico, a Mirko jo je pomiril, češ da jo je videl pri konju. Ker je bil velik, je lahko gledal drugim preko glave. Na vsak način je obljubil zaskrbljeni gospe Thorn, da bo že pazil na Gretico in jo pripeljal k njim nazaj, kakor hitro bo mogel.
Cirkuški jahalec pa je medtem že ogovoril Gretico:
»Ti je všeč moj konj?«
»čudovit konj je! Tako rada bi enkrat jahala na njem!«
»Mar znaš jahati?«
»Seveda. Pa še kako dobro!«
»Kako ti je ime?«
»Gretica Thorn.«
Kar čakal je, da bo rekla Kornelija. Je li taka podobnost mogoča? Cirkuškemu jahalcu je šinila v glavo misel:
»Morda se mi posreči, da bom kdaj v prihodnjih dneh lahko pustil konja, da ga boš lahko jahala. Kje pa stanuješ, da te bom dobil?«
»Brežja cesta 22.«
Med tem pogovorom se je večina radovednežev že izgubila. Gospa Thorn je že od daleč začela klicati Gretico: »Gretica! Gretica!«
»Tu sem, mamica! le pridem!« Brž se je poslovila od cirkuškega jahača in pohitela h gospe Thorn.
Edgar Carotti je hrepeneče pogledal proti gospe, ki jo je Gretica klicala za mamo. Razočaran in žalosten je povesil glavo. Ne, to je bil čisto tuj otrok, še enkrat se je za čas zazrl v odhajajoče, potem pa spet začel skrbeti za konja. Ko je hotel z nogo popraviti konju nastlano slamo, je zagledal nekaj blestečega. Sklonil se je in pobral — zlato verižico z lepim obeskom.
V	obesku — lepi svetinjici — je bil čudovit obraz Matere božje sredi med lilijami.
(se nadaljuje)
Stran 4
KATOLIŠKI GLAS
1. februarja 1968 - Leto XX. - štev.
K
Zaključek tedna za zedinjenje
V goriški stalnici se je pretekli četrtek, 25. januarja zaključil teden za zedinjenje. Kakor smo že poročali, je prišlo prvi dan letošnjega 'tedna do srečanja med katoličani in evangeličani v njihovi cerkvi v ulici Diaz. Za zaključek pa je evangeličanski pastor Maksim Tara vmil obisk in prišel v goriško stalnico, kjer so se vršili zelo lepi in pomenljivi obredi, pri katerih je pozorno sodelovala vsa cerkev.
Evangeličanski pastor je imel govor, v katerem je poudaril vesoljnost Cerkve in razložil pomen besed: Bodo ena čreda in en pastir. Ni toliko važno, je dejal, za katero ogrado so člani Kristusove Cerkve, glavno je, da imajo istega Pastirja, Jezusa Kristusa. V tem pa smo si vsi kristjani edini.
Za njim je spregovoril še goriški nadškof msgr. Cocolin in tudi on poudaril veliki pomen molitve za zedinjenje. Kar se je zdelo pred desetletji še nemogoče, to je danes resnica: led je predrt, prišlo je do srečanj in po teh do spoznanja, da imamo vsi skupnega Očeta v nebesih in da nas je vse odrešil naš Gospod Jezus Kristus.
Verniki so se v velikem številu odzvali srečanju in darovali za potrebe evangeličanske cerkve, kakor so tudi ob prvem srečanju evangeličani nabirko namenili katoliškim ustanovam.
Sv. maša za časnikarje in tiskarje
Kat je to že postal lep običaj, so bili tudi letos goriški časnikarji ter vsi, ki so zaposleni v tiskarski stroki, povabljeni na dan sv. Frančiška Šaleškega, paitroraa krščanskih časnikarjev, 29. januarja v kapelo goriškega nadškofa, da tam prisostvujejo sv. maši, ki jo je zanje daroval msgr. Peter Cocolin. Letos so bili prvič navzoči tudi mnogi poštni uslužbenci, saj tudi oni sodelujejo pri sredstvih družbenega obveščanja s tem, da tisk čim hitreje posredujejo nairočnikom.
Po evangeliju je goriški nadškof naslovil na navzoče priložnostne besede, ki jih je navezal na berilo maše v čast sv. Frančiška Šaleškega, v katerem sv. Pavel opo-zarja učenca Timoteja, naj bo pozoren na tiste, ki zavračajo resnico, obračajo pa se k bajkam. Takih ljudi je mnogo tudi v današnji družbi. Naloga časnikarja, ki si je svest svojega poslanstva, je pa prav v tem, da je vedno v službi resnice. Časnikarji goriiškega področja, kjer se stikata diva naroda, imajo pa še posebno nalogo: ustvarjati morajo ozračje medsebojnega zaupanja, krščanskega bratstva in iskrenega zaupanja ter sodelovanja.
Po sv. maši, pri kateri sta g. nadškofu asistirala urednika »Kat. glasa« msgr. dr. Franc Močnik ter dr. Kazimir Humar, so se vsi udeleženci zbrali k majhni zakuski, kjer je bilo več pozdravov, g. nadškof pa se je rokoval z vsemi časnikarji in tiskar-niškimi uslužbenci ter se pozanimal za de* lo, ki ga vršijo. Ustavil se je tudi pri skupini »Kat. glasa«, ki je bila kar številna: vsi trije uredniki, upravnica, en dopisnik, od tiskarne »Budin«, kjer se naš list tiska, pa je bilo prisotnih šest oseb. Msgr. Cocolin je z njemu lastnim prijaznim nasmehom vse v slovenščini ogovoril, bil vesel, da nas je toliko in se po slovensko tudi poslovil od naše skupine.
Na zadnji seji goriškega občinskega sveta
Na zadnji seji goriškega občinskega svfe-ta, ki je bila, kakor poročamo posebej, posvečena predvsem vprašanju protosin-hrotrona, so svetovalci potrdili sklep, da se zaprosi deželni prispevek za ureditev lepega števila cest 'n pločnikov v občini.
V seznamu so tudi ceste v Podgori (At-timis, Monite Calvario) in v štandrežu, pa tudi tista iz Ločnika proti Jazbinam, kar pomeni, da so se v precejšnji meri upoštevali predlogi slovenskih svetovalcev, naj se čimprej poskrbi za asfaltiranje cest v okoliških predelih.
Pri nadaljnjem razpravljanju je občinski svet odobril popravilo cerkev v Štandrežu, Podgori, Pevmi ter sv. Ivana v Gorici in najem državne podpore za gradnjo novega otroškega vrtca v Štandrežu.
Umrl je Anton Cotič
V visoki starosti 90 let je Gospod odpoklical k sebi zglednega moža Antona Cotiča. Pa rodu je bil iz Vrtojbe, a se je preselil v Gorico, kjer je do upokojitve delal v tovarni SAFOG. Zgledno je vzgojil svoje tri otroke, med njimi učiteljico gdč. Angelo Cotič, ki je dolgo let vzgajala naše otroke v res pravem krščanskem duhu in
z veliko ljubeznijo. Ona je tudi skrbno stregla očetu v njegovi bolezni. Vdano je prenašal pokojni Anton svoje trpljenje. Mesečno je prejemal sv. zakramente in lepo pripravljen odšel po večno plačilo v nebesa. Ko mu je za devetdeseto obletnico rojstva pater Fidelis prinesel sv. obhajilo, je po sv. obhajilu kar sam začel peti zahvalno pesem. Sedaj jo gotovo poje že v svetih nebesih, hvaležen za vse, kar mu je Bog naklonil. Tudi mi mu želimo večni mir, preostalim, zlasti dobri gdč. učiteljici Angeli pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Zanimivo predavanje o položaju Slovencev med obema vojnama
Za letošnjo kulturno sezono je Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici napovedalo ciklus predavanj o sodobni slovenski zigodovini. V okviru teh večerov je bilo prejšnji četrteik na sporedu prvo predavanje o temi »Politični, kulturni in socialni položaj Slovencev med obema vojnama«, ki ga je imel prof. Maks Šah iz Trsta. V svojih izvajanjih je predavatelj nanizal vrsto problemov v zvezi z nastankom Jugoslavije in o vlogi slovenskih političnih sil v tedanji dobi. V nadaljevanju svojega predavanja se je prof. šah dotaknil razgibanega političnega življenja v novi južnoslovanski državi in še posebej delovanja glavnih slovenskih političnih strank. Prikazal je še najbolj značilne podobe iz kulturnega in gospodarskega udejstvovanja v Sloveniji med pivo in drugo svetovno vojno. Predavanju je sledila živahna debata, v kateri so prisotni še osvetlili posamezne točke.
Prihodnji večer, posvečen sodobni slovenski zgodovini, bo 8. februarja.
RAZNO
Važno za bivše internirance
Kat znano je Nemška zvezna republika nakazala precejšnjo vsoto mark, ki naj se razdelijo kat odškodnina za moralne muke med italijanske državljane, ki so bili med vojno v internaciji po nacističnih taboriščih. Nad 300.000 oseib je napravilo prošnjo. Posebna komisija v Rimu je sedaj končala s pregledom in zavrnila večino prošenj; odobrila jih je le kakih 12 tisoč. Med te bodo sedaj razdelili skoro 6,5 milijard lir, kolikor znaša sedaj v lirah nakazana pomoč. Ce bi vsoto razdelili med vse upravičence po istem ključu, bi vsak dobil približno pol milijona. Vendar bodo odškodnino dali z ozirom na večjo ali manjšo nesposobnost za delo posameznih internirancev. Vsi prizadeti, ki so bile njih prošnje sprejete, bodo dobili obvestilo na dom. Komur podpora ni bila priznana, bo kasneje lahko napravil pritožbo, ko bodo v Uradnem listu (Gaz-zetta Ufficiaie) objavljena imena vseh, ki je komisija njih prošnje sprejela.
Podpora bivšim bojevnikom
Pri glasovanju za državni proračun za leto 1968 je senat, kot znano, odobril vsoto 16 milijard lir kot podporo bivšim bojevnikom iz prve svetovne vojne in dru-gih vojn pred letom 1914. Sedaj nekateri prizadeti sprašujejo, kdaj bodo podporo oziroma penzijo dobili. Za sedaj je znano le to, da morajo najprej napraviti seznam oseb, ki pridejo v poštev za omenjano pomoč, kajti nimajo še točnega števila, koliko je takih upravičencev. Verjetno jih je okrog 500 tisoč. Ko bodo ugotovili njih število, bodo sporočili, koliko bo vsakdo prejel. V ta namen ne bo potrebna nobena prošnja, ker bo država sama nakazala penzijo vsem tistim, ki so bili vojaki v vojni leta 1914il918 ali prej. To velja tudi za bivše vojake ovstro-ogrske monarhije.
Ne varajmo tujcev!
Ko so na vse strani meje odprte, prihaja v naše mesto veliko tujcev raznih narodnosti in jezikov. Prihajajo po trgovskih poslih, kot turisti, znanstveniki in romarji. Mnogi od teh potnikov so tudi verni in žele opraviti ob nedeljah in praznikih svoje verske dolžnosti. Zato je hvalevredna pobuda, da so ob mnogih cestah postavili javno na oglasne deske red službe božje v posameznih cerkvah.
Seveda so ti napisi le v italijanščini, pa čeprav gre za službo božjo, ki se v mnogih cerkvah vrši ob določenih urah v slovenščini, v nekaterih pa samo v slovenščini.
Kako se marajo tujci čuditi, ko bero oglas samo v italijanščini, gredo v cerkev, tam pa slišijo pridigo in sveto mašo v slovenščini.
Slovenski verniki, ki jih nemalo prihaja v Trst in okolico, pa se zopet sprašujejo, zaikaj taka diskriminacija, da so celo slovenska službe božje napovedane samo v italijanščini. Tako postopanje je zavajanje turistov in ni v čast tistim,, ki so take napise oskrbeli. Nam že mnogi trgovci ne delajo časti, kar varajo in goljufajo tujce, sedaj bomo pa to delali še s službo božjo. Če bi sv. Pavel potovali tod mimo, si ne bi dosti pomišljal. V sveti jezi bi table strgal in razbil in jasno povedal: Tako se ne dela, to ni pošteno, ni vredno kristjana !
Dve predavanji
V	torek je v mali dvorani Kulturnega doma predaval prof. Vinko Beličič o temi »Popravljanje slovenskih pismenih izdel-
kov iz praktičnega in pedagoškega vidika«. Predavanje je organiziral za učitelje in profesorje pedagoški odsek sindikata slovenske šole.
Prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine je pa organiziralo v ponedeljek predavanje prof. Borisa Pahorja o temi »Slovenska etnična skupnost včeraj in danes«.
Socialna pomoč v škedenjskem Domu
Vsako sredo od 6. do 7. zvečer prihaja v škedenjski Dom strokovno usposobljen na uradnica, ki je na razpolago za vsakršno socialno vprašanje. Sprejema v pritličju. Ta brezplačna pomoč je namenjena predvsem delavskim družinam in njihovim problemom. Pride lahko vsakdo, ki potrebuje informacije za pokojnino, nesreče na delu, družinske doklade, pomoči pri E.C.A., in na splošno za kakršne koli dokumente in pojasnila.
Zasegajo nam našo zemljo
Nedeljski »Primorski dnevnik« prinaša na svoji tržaški strani članek Pritožbe Kontovelcev. S temi pritožbami se .povsem strinjamo. V članku je med drugim napisano, da so lansko leto izročili prometu cesto, ki pelje od pokrajinske ceste Prosek-Opčine (pri Rovni) do svetišča na Vejni in »da je velik dal ceste speljan po travnikih in ogradah Kontovelcev, da jim niso za zasedena zemljišča še plačali niti groša, da so začeli trasirati cesto proti vsem zakonskim, moralnim in človeškim predpisom po zasebni lastnini, ne da bi kaj vprašali.«
V nedeljo, 4. februarja, ki je nedelja KATOLIŠKEGA TISKA
bo v Kat. domu v Gorici ob 16,30
Kulturni večer
■ O pomembnosti našega katoliškega tiska bo spregovoril msgr. dr. Rudi Klinec. k
■ Prosvetno društvo iz Štandreža bo nastopilo z dvema enodejankama.
■ Med odmori bo srečolov z bogatimi dobitki.
■ Vstopnina 300 lir za odrasle, 100 lir za mladino.
Odveč bi bilo priporočiti udeležbo na tern večeru, saj spada delo za katoliški tisk in njega podpiranje k osnovnim dolžnostim sodobnega krščanskega apostolata.
Z listom sem zadovoljen kot vsako leto. Vidi se, da so pri njem ljudje, ki prav vidijo, pa imajo tudi pogum povedati, kar se marsikje ne upajo. Le v tem pravcu naprej!
FERDO GOSPODARIC, Cleveland
Žigosanje pokojninskih knjižic
Od 14. junija 1967 imajo kmečki upokojenci pravico do brezplačne zdravniške pomoči kot vsi ostali aktivni neposredni obdelovalci, ki so vpisani v kmečko bolniško blagajno. Tako določa zakon št. 369 z dne 29. maja 1967. Ta ugodnost je namenjena vsem tistim kmečkim upokojencem, ki so bili doslej brez take pomoči. Vendar je treba nesti pokojninsko knjižico na zavod za socialno skrbstvo INPS in zahtevati, da pritisnejo nanjo besedilo: »coltivatore diretto«. Le s tako žigosano knjižico bodo lahko uživali brezplačno zdravniško po-
Vajenci ne prejmejo kmečkih
družinskih doklad
Družinska doklada v znesku 22.000 lir na leto pripada kmečkim otrokom do 14. leta starosti. Starejši otroci imajo isto pravico le, če so nesposobni za delo ali obiskujejo srednjo šolo ali univerzo. Nova okrožnica INPS-a določa, da omenjena doklada ne pripada vajencem. Vajenec pa doklado prejme, če obiskuje srednje šole ali univerzo.
ZA KMETOVALCE
Po
vli RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 4. do 10. februarja 1968
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: Dramatizirana povest: »Poslednji Mohikanec«. Peti del. 12.00 Nabožna glasba.
12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 14.45 Popevke za nedeljski popoldan. 15.30 »Antigona«. Tragedija, ki jo je napisal Sofokles. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: R. Bednarik: Pratika za prvo polovico februarja. 22.10 G. Kurtag: Godalni kvartet. Izvaja Zagrebški kvartet.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz Haydnovega in Martinovega opusa. 19.30 Vprašanja in odgovori s področja znanosti. 20.50 Pripovedniki naše dežele: Alan Brusini: »Menijev poklic«.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Iz slovenske folklore: R. Bednarik: Pratika za prvo polovico februarja. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: Bruno Nice: Veliki pomorščaki (4) »Začetki velike oceanske plovbe«. 19.10 Plošče za vas, quiz. oddaja. 20.35 K. Szy-manowsky: »Hagit«, operna enodejanka.
Sreda: 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Josip Pagliaruzzi-Krilan«. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 18.00 Zborovske skladbe A. Srebotnjaka. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.35 Simfonični orkester.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Tri in ena. Besedilo D. Lovrečiča. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: M. Kaoin: »Arkadija«. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 France Prešeren: »Krst pri Savici«.
21.15	Samospevi Benjamina Ipavca, Antona Lajovca in Lucijana Marije Škerjanca. 22.30 Skladbe davnih dob J. Okeghema.
Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 18.00 Otroški pevski zbor »Kraški slavček« iz Nabrežine. 20.35 Gospodarstvo in delo.
20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz starih časov - pripravlja dr. Lojze Tul. 15.00 Glasbena oddaja za mladino.
16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. Štirinajsta oddaja. Dramatika Ivana Cankarja. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Obletnica meseca: »Slikar Špacapan ob desetletnici smrti«. 17.50 Vokalni oktet »Planika« iz Gorice pod vodstvom F. Valentinčiča, 19.10 Družinski obzornik. 20.35 Teden v Italiji.
20.50 Tri in ena - sobotni variete. Besedilo D. Lovrečiča. 21.20 Vabilo na ples. 22.40 Za prijeten konec tedna.
Oljčno olje in državni prispeve
tudi letos bo diržava prispevala 218,' lir za kg. oljčnega olja. Ta prispevek tej ko prejmejo samo pridelovalci oljk.
Na Tržaškem je v industrijski coni ediij oljarna Veraldo, ki stiska oljke domače® pridelka. Nekateri se tudi poslužuj# oljarne v Bassanu v pokrajini Vicenza.
Pridelovalci oljk smejo letos vlaga prošnje za prispevek le na tisto nadzo ništvo za prehrano, v katerega delokfl spadajo. Tako vlagajo pridelovalci na T1 žaškem prošnje na nadzomištvo za pl* hrano v Trstu brez ozira na to, kje stiskali oljke. V prošnji je treba pol« osebnih podatkov navesti tudi pcvršifl oljčnih nasadov, število oljčnih dreve količino pridelanih oljk in pridelane® olja ter naslov oljarne.
Prošnji je treba priložiti rojstni list $ potrdilo oljarne s podatki dobljenega olj*
Kdor je oljke prodal, jih mora pravita!® prijaviti in navesti naslov kupca. Obra# za prošnjo so na razpolago pri kmeokil sindikatih.
Letošnji pridelek oljk je zdrav, obilen kakovosten ter daje od 18 do 33 % olj* K temu visokemu odstotku je seveda P magalo pravilno gnojenje, negovanje, ugo no vreme, pozno obiranje in pravili I zorenje.
Inž. Janko Koši
KULTURNI DOM V TRSTU
PREŠERNOVA PROSLAVA
V	nedeljo, 4. februarja ob 16. uri
• govor predsednika SKGZ B. Raceta
• nastop pevskega zbora »Slavec« iz Ricmanj
• nastop članov Glasbene matice
• nastop članov Slovenskega gledališča
• nastop pevskega zbora »J. Gallus«
Prodaja vstopnic za predstave v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel 734265.
L<
1
OBVESTILA
V	nedeljo, 4. februarja 1968 ob 9. uf bo v mali dvorani Kulturnega doma ’ Trstu, ul. Petronio 4, redni letni obeti zbor Sindikata slovenske šole v Trsti1 Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Izvolitev pi'^ sedstva občnega zbora. 3. Branje zapisi'-1' ka lanskega občnega zbora. 4. Poročil tajništva, referentov, blagajnika, nadzof nega odbora in razsodišča. 5. Razprava sprejem poročil. 6. Razrešnica. 7. Volit'1* novega odbora. 8. Predlogi. 9. Razno. Va^ ljeni tudi nečlani. — ODBOR.
Ravnateljstvo gimnazije-liceja in uči^ Ijišča v Gorici obvešča, da se bo vršil ' nedeljo, 4. februarja 1968 ob 10.30 roditelj ski sestanek, ki bo v risalnici učiteljih v ulioi Croce št. 3. Vabljeni so starši njih namestniki.
DAROVI:
Za Uskovni sklad: Lukežič-Kogoj A n,1' ni j a 15.000; Amalija Ferigo 2.000 Idr.
Za Zavod sv. Družine: Dr. Avgust Sf$ goj in njegova soproga Zora v spoiC*1' pok. mame z ženine strani Katarine Kuf6* vd. Valentič 10.000 lir; N. N. za sveto®1 duhovnikov 10.000 lir; namesto cvetja 1,1 grob pok. očeta Antona Cotič hči Angd1 in družina 5.000 lir; Lukežič-Kogoj Ant^ nija 5.000 lir; J. M. ob 30. dnevu srni11 Frančiške Makuc roj. Ferjančič 3.000 !# Ž. M. 3.000 lir; N. N. v spomin pok. i1^' Josipa Rustja 2.000 lir.
Za Katoliški dom: Malfatti Fani ob & seti obletnici moževe smrti 1.000; Tor^ Antonija 3.000; Zuodar Justina 1.000; kežič-Kogoj Antonija, Pariz, 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Učiteljst^ slovenskih osnovnih šol na Tržaškem 7.2^ lir v počastitev umrlega g. Lojzeta Bol<?^ Za prenovitev Marijinega doma v ul*c* Risorla: V počastitev pok. g. Jožeta Vil1 marja razne družbenice 35.000 lir; R- ^ 50.000; G. K. 10.000; R. L. 10.000; R. 10.000; salezijanci v Marijanišču 15.000 l'r' Za Marijanišče: Lukežič-Kogoj Antonii’
5.000	lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog f vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpa trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več ^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mol*' Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
j
vei
tej
čei
za
1
uk
sm
nii
dri
dri
ter
Ha
sto
žer
nej
»ji
bo,
še
1
io
nič
tu
tu
he
1
b()\
ter
žev
Pri
sat
(
nil
kv,
na
kat
bol
2 vse ter
(
ne
nai
I
adj
Tu
nia
ne
nat
(Sl
tor
dri
t>a
£
da
nej
In
tud
ža\
kr;
C
da
‘zb
šči:
Ver
Vzt
b0
krs
t
Pri
slo
rej
ne{
Pri
C
ver
6aj
net
Ifa
ses
sni
»bi
V
dl * 2 Ver
N
nik
koi
Ve.š
ver
dUJ
kai