Letnik 111. (LVIII.i V Ljubljani. 7. fficembra 1905. List 49. danica: CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. III. nedelja v adventu. Kateremu nisem vreden jermenov od črevljev odvezali. (Ivan 1.) Ni je veličastneje podobe od onega, kogar naš Odrešenik sam imenuje več nego proroka: „Prav, pravim vam, še več nego proroka. Zakaj ta je, o katerem je pisano: Glej, jaz pošljem svojega angelja pred tvojim obličjem, kateri pripravi tvoj pot pred teboj." (II. adv. — Mat. 11, 9 -10.) Jn je prišel na vso jordansko stran in je oznano-val krst pokore v odpuščanje grehov . . . Pripravljajte Gospodovo pot: ravne storite njegove steze: vsaka dolina naj se napolni in poniža naj se vsaka gora in vsak hrib... In vse človeštvo bo videlo izveličanje božje." (IV. adv. — Luk. 3, 3—6.) Ni je pa tudi prikupljivejše podobe nego je velik mož, ki je iz srca ponižen: kakor Ivan Krsnik, ki v svoji skromnosti govori: „Jaz krščujem z vodo: v sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate . . . in kateremu nisem vreden jermenov od črevljev odvezah." (III. adv. — Ivan 1, 26 —27.) Ne kakor za kaj velicega, prav kakor za kaj najmanjšega se smatra krstitelj ob Jordanu z izrazom: „Jaz nisem vreden.44 — Zato ob teh njegovih besedah premiš-Ijujmo danes: V č e m b o d i m o tudi m i v c 1 i k i in v če m 1) o d i m o t u d i m i m a 1 i. 1 vič. Bodi velik. Velik bodi z izgledapolnim svojim živenjem : v svojem delovanju ; v izpolnjavanju sleherne svojih dolžnosti: v vsem tem bodi velikih nazorov — bodi velik. Bodi velik — kadar ti je kedaj v poz-nejein ali že v sedanjem živenju svojim premoženjem seči bližnjemu pod ramo. Veliko bodi tvoje srce, kadar ti je bednemu prosilcu odpirati svojo desnico. Bodi velik kadar ti je zastaviti svojo dlan ali moč svojega duha bratom in sestram v blagor. Ce si se več učil mimo svojega bližnjega, bodi mu velik podpornik v tem. česar ne zna. Velik, kadar je tvoja naloga, da čuvaš svojega malega sobrata, svoje onemogle sosestre pravice. Bodi velik kadar ti je bližnjiku treba odpustiti njegovo to ali ono nevkretnost saj te morda ni razžalil namenoma: velik duh ne vpošteva malenkosti. Bodi velik — tudi v spoštovanju svojih lastnih nazorov bodi velik takrat, kadar dobro veš, da je tvoje naziranje pravo in častno — kadar dobro veš, da ti je um in volja vneta le za to. kar je blago in plemenito. — Ni se ti treba strašiti vsacega nasprotnega vetriča takrat, kadar si prepričan, da je vse tvoje delovanje v duhu krščanstva ter sv. Kristove vere - takrat bodi nevpogljiv in velik. Bodi velik — ne dozdevno kakor trst na vodi. ki je zrastel sicer visoko, a ni velik — je le mil. Vsak vodeni naval ga nam e£ vklone in vsak vetrič ga zamaje sem ter tje. Tak ne bodi. - Sicer bi ti bile zastonj pisane Jezusove besede o toliko samozavestnem tvojem velikem izgledniku Ivanu Kršitelju, ki sj glase: „Ali koga ste šli gledat/; proroka? ... Še več nego proroka ""Zakaj ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, jaz pošljem svojega angelja pred tvojim obličjem, kateri bo pripravljal tvoj pot pred teboj." (Matej 11, 10.). 2gič. Bodi m a 1. Mal bodi — kadar stopiš pred božje veličanstvo in živo čutiš, kak revež si — samemu sebi prepuščen; kak revež oprt le na to, kar si ti sam. Bodi mal — kadar se snideš z res velikim človekom, ki je že toliko storil za čast božjo, za ljudstva blagor in razvoj — s človekom, s kojim bi se ponašati smel ves rod. Bodi mal — kadar mirno premišljuješ samega sebe in spoznaš, kako si ubog v primeri s toliko zaslužnim delovanjem družili ljudi. Mal bodi, ko uvidaš, da si kakor neznatna kapljica v velikem pomorju človeških dalekosežnih delovanj. Bodi mal — kadar ti stopa pred duha vsa tvoja oslabelost in tvoja nagnjenost včiniti le kaj tacega, kar je od popolnega manj popolno. Bodi mal — kadar se z Bogom primerjaš in pa z res nenavadnimi ljudmi — ker le, kedor zna biti tudi mal, le ta je velik v resnici. Bodi mal — v vsem svojem nazoro-vanju o Bogu in o sebi bodi mal prav po izgledu, kakor sodi o sebi v današnjem sv. evangelij^ veliki krstitelj ob Jordanu: „V sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate . . . kateremu jaz nisem vreden jermenov od črevljev odvezah." (Ivan 1, 26 - 27.) ■31 * * Dragi! Velik bodi v vsem, v čemer ti ni častno biti mal — v onem pa, kar te v resnici po-vikšuje, bodi mal. Noben pameten nikedar ni ošaben. Tako tnaleneniu in ponižnemu ti bode najvredneje pripravljanje na največo zgodbo, kar jih je vsojenih bilo ubozemu človeštvu: na to takoj kmalu se vršeče rojstvo našega Gospoda in Boga. Če bode s teboj vselej tako, glasilo se bo o tebi — ko ležeš v grob — častno priznanje : da si živel — velik ali mal res Bogu v čast in bližnjemu in sebi v blagor. Amen. Kronika mesta Črnomlja in njega župe. (Dalje.) Vrste benetieijatov ni mogoče zaslediti. Vsled pomanjkanja duhovnov ni bilo vedno lahko dobiti henelieijati^a to so mesto njih opravljali službo in vživali dohodke župniki, kar je od 1. 1805. redno. To leto se je namreč benetieij vtelesil (inkorporiral) župniji. Znana so imena štirih benetieijatov: Josip Poljane«- 1735.. Marko Smrekar (1757—1707); Miha Krakar (1707—1791): Ivan Kokalj (1791 do 1802). do leta 1805. pa ob enem tudi župnik. Že 1. 179(j. je s pismom od 4. septembra prosil župnik Josip Trenz (1700—1800) patro-ninjo benelieija gospo pl. Bardarinijevo v. Seharliehi. naj združi benelieij^j z župo. Prošnji se je vgodilo. a le za njegovo osebo; po njegovi smrti ali odhodu naj bi ostal be-nelieijat zapet samostojni in ločen od župni-kove službe. Z isto prošnjo se je nanjo obrnil njegov naslednik in 1. 1802. dosegel, česar njegov prednik ni: daje ostal benetieij odslej združen z službo župnikovo. 151o. so postali »Črnomaljski gospodje posestniki graščine S t ii 11 en be r g. prej last stare kranjske plemenite rodbine Stiittenbergo v. katerih poslednji je umrl 1201. Za njim jo je dobil v last Jurij Len-kovič.1 Isto leto je divjala po Kranjskem »huda smrt-, neizprosna kuga. Ognila se ni tudi črnomaljske župe. Pokopališče se je moralo nemudoma umakniti v 20 minut oddaljeno mes|o ložo. Še tisto leto je stala sredi pokopališča kapelica na čast sv. Sebastijanu in sv. Poku, obema zavetnikoma in priprošoji-koma v kužnih boleznih. 1513. izposloval je Zagreb j Pitna vnovič izobčenje črnomaljskih križnikov, ki so še vedno pobirali deset i no.- 1510. leta nesrečne in usodepolne bitke pri Mohaču (29. avgusta.) ko nobena s t v a r • Valvazor XI. 554. Izvestja XI. 90. ž e ni Lila v e č varna p red Turki, je prišel it k a Z o d F e r d i n a n d a L T a 0 d r e j u j e : d a in o raj o v s i v s t a v i, s a in o s t a 11 i i n c c r k v e s v o j e d r a K o e e n o s t i: zlatnino, s r e b r n i n o 1 n sploh vso g o t o v in o spraviti z z v o n o v i vre d n a j j) r e j v g r a -d o v e . o d tod v ni e s t a . o d t o d p a v g I a v n o tn e s t o 1 j u h 1 j a n s k o. Posebne komisije so bile določene da popišejo vse cerkvene dragocenosti. Popis z dragocenostmi seje odposlal v Ljubljano. Tam jih je precenil kovniški mojster. Znesek naj se porabi ob času najhujše sile v obrambo pred njo. Zatrjevalo se je cerkvam, da se jim povrne vse premoženje. M a lest v a r i . ki bi p a bile velike priče o naši preteklosti, so se p r e k o v a 1 e , p o r a b i I e.1 Cerkve niso nikedar dobile obet alie odškodnine, zastonj so čakale nanjo, kakor se zastonj iščejo cerkvene dragocenosti — starine: ni jih. Ce vprašaš: zakaj jih ni. bodi ti odgovpr: Tega kriv jc tuji meč . Cesarsko povelje se je vestno izvedlo tudi glede črnomaljske župe. Črnomaljski župnik Ivan Ileldt je poslai glede svoje župe na pristojno mesto te-le poda t k«?: L Zupna cerkev sv. Petra v Črnomlju (Sehernemel) ima 1 srebrno monštraiico (3 marke 25 lotov). 1 srebrno in pozlačeno tablo (podobo) (1 ni. (> lotov). 1 srebrn pozlačen križ (20 lotov). 1 malo srebrno monštraiico (mit einer parvlcn) z gledalnico (kjer se je skozi steklo videlo sv. Pešnje Telo) (20 lotovi. 1 malo srebrno in pozlačeno inonštraneo z gledalnico in steklom (21 lotovi. 2 srebrna vrčka (10 lotov . 5 srebrnih kelihov s pate-nami H 1*5 lotov). 2 keliha s srebrnima ča-šama (48 lotov). 24 ogr. gold v zlatu in v raznem denarju. LI funtov vinarjev (a OS kr. 2 vin.). — Altar M. 1». v župni cerkvi nima keliha. a dal je 1 ogr. gold. v zlatu in 3 f. vin. 2. Podružnica sv. Duha v Črnomlju: 2 keliha s pateiiama iz srebra in pozlačena (43 lotov) in 1 bakren kelih (23 lotovi in 7 ogr. gid. (a 80 kr.) 3. Kapela sv. Sebastijana pri Črnomlju 1 bakren pozlačen kelih (is lotovi in 3 gld. ogr. v zlatu. 1 Žal, večno žal! Vrednik 4. Cerkev sv. Ivana Evang. ( v Dohličah) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (10 lotov). 2 f. in 11 reparjev. 5. Cerkev sv. Marka na Putoraju 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno «24 lotov). 1 gld. ogr v zlatu. (i. Cerkev sv. Mihaela na Desincu nima nič keliha in nič bratovščine. 7. Cerkev sv. Tome na Tanči gori (žup. Dragatus) nima keliha iu bratovščine. 8. Cerkev sv. Ozvalda v Dragovanji vasi (sedaj M. P. ž. Dragatuši 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (17 lotov) in 3 f. vin. 0. Cerkev sv. Mohorja (kje?) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (27 lotov) in 12 reparjev. 10. Cerkev sv. Marije Magdalene v Tu-ševem dolu 1 kelih s srebrno čašo (23 lotov) in 12 reparjev. 11. Cerkev sv. Ivana Krstnika v Petrovi vasi 2 kelih s srebrno čašo (21 lotov). 5 ogr. gld. v zlatu in 3 f. vin. 12. Cerkev sv. Jerneja naOtovcu I kelih z bakrenim stojalom in pateno (32 lotov). 13. Cerkev sv. Jurija na Požancu 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno v20 lotov). 1 ogr. gld. in so f. vin. 14. Cerkev sv. Nikolaja na Stražiiem vrhu 1 srebrn in pozlačen kelih (14 lotov) in 0 reparjev. 15. Cerkev sv. Andreja v Turnti (je ni več) 1 kelih (21 lotov), katerega je daroval Andrej Semenič. 16. Cerkev sv. Ane na Tančji gori (ž. Dragatuši nima keliha ne bratovščine. 1531 —1541. so se naselili po tior-j a n e i h na posest v u i n s v e t u Ž u m -b e r š k e g r a š č i n e Y 1 a h iC s k o k i ali Pri b e g i. p o k a t e r i h s o dobili Gorjanci ime C s k o š k o p o g o r j e-. Oni so. kakor znano, beguni iz T Urške j obmejnih pokrajin. C ni i kal i s o s e n e z n o s 11 i vladi ne č 1 o v e š -kega Turka iz I »osne proti Hrvaški, dokler niso prišli iz teh napadanih krajev pod varne in mirne peroti dvoj natega orla avstrijskega. Od Turkov zlasti okoli Like naseljene - Beseda Vlah in Lah. Iz prve izpeljana beseda pomenja v starosl. pastirja. Primeri Kres 1881». Terstenja-kovc razlage te besede na str. 51—63). Vlahe j»a so vojaški zapov• *« 1111 k i j «r«'sol jo vali v Krajin«». «la so jim služili v obrambo moj. Ž»* pred časom, ko jo i»i 1 glavar v Metliki Kra/om grol' Tinini (1530—15tli. ki je bil ob onem stotnik v Hihaču in zapov■edujoči polkovnik na Hrvaškem, so >•• prikazovali okoli Dinarskih planin na izviru reko l*ne pri I niei. Srl»u in Clamoči boserisko-srbski Vlahi. I*a tuili tu niso 1 • i 1 i varni. I skoki so. ker so jih Turki imeli za krščanske votumeVin pri-l»egli so 1. 1530. h Kohašiču. ki je I»i I od lota 152«». posestnik Žuinberske grajščine. Imel je ž" prej na Turškem podkupljeno Vlahe, ki so mu sporočali o gibanju turške vojske in 0 telil je sam ohvešč;d daljo. Za to so se \* begu prvo obrnili do njega. Kralj Ferdinand je na prigovarjanje Ivana Kaziauerja. avstr. vojnega poglavarja, na vso moč pospeševal naselitev I skokov in izpo-loval pri deželnih stanovih, da so se nabavila zanje selišča po 1 iorjalicih, katera so obljudili do srede 10. veka. Kranjski s ,, p r a \ dobro d o š 1 i . porabili soji h kakor vojake g r a n i -ča r j e: bili s |es vrli in v s t r p 1 j i v i vojaki. Zanesljivi I skoki so se porabili kakor vohuni za daljni jug. ki so poizvedovali gibanje s o v r a ž n •• sil 1535. je dobil Kra/em Kristijan < rnomalj-ski v last grajščini S» h\\ertbeig in \Vindeok u.i Avstrijskem iu sicer po svoji soprogi Marjeti Serlellborški. Tje se je izselila eola |odo-vina sredi šestnajstega stoletja. Ze doma so se bili oklenili po izgledu ploinonitašev nove vere. V iio\ i domovini so z vso vnemo delovali za versko svobodo. \* začetku 17. veka pod Matijem« llins I«»1 o i nahajamo dva I rno-maljska moža: Ziefotina in Krazma. ki si na vso moč prizadevata kakor kolovodja za versko svobodo vnetih stanov — izsiliti iz Ferdinanda pop.dno \ • * r s k o svobodo.- Zgodovinarji se na-gibljejo na inoiienje. daje bil Zieiotin načelu oni tolpi, ki jo vdrla v Ferdinandovo stanovanje in predrzno tirjala. naj podpiše versko svobodo. Zieiotin je bil po njihovem ine-iieiiju oni prodrznež. ki je prijel za gumb vladarjeve suknje in ga potrese! / besedo: »1'odpiši Nandelj ! V Dunajskem »Kuust- 1 l/vestja VIII. in Letopis 1H93. I. 58—63. - Dinil/ (i. K. III {f>l op 4. histor. Museiun se nahaja slika, ki nam nudi ta prizor: pod sliko stoji besedilo: Ferdinande subseribe ! katero besedilo bo menda edino pristnoizvirno. V sedemnajstem veku je izumrla ta rodovitni tudi v svoji novi domovini. 1542. so obglavili. mogoče v Črnomlju, nekaj I skokov radi naselitev. Isto leto so se zbrali v Črnomlju deželni stanovi kranjski in sklenili, da se da imovina obglavljenih njihovim vdovam in otrokom. Kralj Ferdinand je ta sklep potrdil: 12. julija 1543. je ukazal uskoškeiuu glavarju Ivanu pl. \Verneoku. naj pošlje še druga dva krivca na sodišče pred kranjskega deželnega -livarja v Ljubljani. Toliko sodne oblasti so sj oni čas prisvoje-vali stanovi nad Cskoki.-'5 1548. s o j o v g u e z d i 1 a no v a v e ra v vsa dol en s k a mesta. Sprejeli sojo s prva le nekateri meščani, ki so sramotili katoliške duhovnik«' in hujskali ljudstvo zoper nje. da je jelo jto mestih rogoviliti. Da v Črnomlju ni bilo nič boljše, si lahko mislimo. Uoka pravice ni bila vedno tako dolga, da bi iiovovcrske hujskače dosegla za (ior-jatici. \' Udi Krajini ste se vstanovili dve novoverski cerkveni občini ena v Metliki, druga v Črnomlju. Obe ste bili preskrbljeni prav dobro s predikanti. ki so doma zvršivši svoj nalog radi pohajali misijonarit na vse strani: čez < iorjaticc in doli preko Kolpe. Vstanovili so v obeh mestih protestanlovski šoli. L. 1575.. je bil lastnik črnoinalj-s k o g r a š č i n e k n e z N i k o I a j F ra n -kop a n. I>i I j e n a v d u š en II r vat. ki je s a m rad pisal hrvaško v glago-lioi in izkušal dobiti privrženo«' tudi na Kranjskem. Ko je bil pregnan v njegovem času protestantski učitelj Jernej Mavrinee. ki je poučeval latinska, cirilska in glagolska pismena v Črnomlju. poprosil je on zanj (1575) deželne stanove, naj ga zopet nastavijo: češ. pouk, kakor gaje imel on. je na Kranjskem potreben, v Črnomlju pa v navadi že < m I nekedaj.1 Mest o j e i m do ž e p r o d I. 15ou s v o j o š o 1 (».*' K o se je p o - :: Izvestje VIII 216. 1 Lopasic: Biliac in B. Krajina 280. ' Slov. Učitelj lil 116. 1 u t e r a n i 1 o . p o 1 u t e r a n i 1 a se j e tudi mestna šol a. 155$). navaja inventar v arhivu n. reda na Dunaju poleg drugih belokranjskih župnikov tudi črnomaljskega Jurija Dragoliča.1 1502. 2. septembra je prevzel semiški župnik Nikolaj Tuskanie po smili župnika Ivana Likeka črnomaljsko župo. Na njegovo mesto v Semič je prišel Ivan Sclnveiger.- 1505. 24. aprilja je prevzel Matija Schlo-gel župnijski inventar v Črnomlju. Prednik Tuskanič se je vrnil v Semič in se ondi po-luteranil 1. 1570. 1500. je deloval v Črnomlju še vedno Ivan Sclnveiger. duhovnik-oilpadnik iz Kočevja. Kil je menda prej oskrbnik posestev I Ierbarda VIII. Turjaškega. (Sch\veiger llans sacerdos ex Hotsche\via. qui fuit Hegerus Iler-bardi ah Auersperg in Tsebernenibl."' Ko so pomikale njegove bojne čete čez Belo Krajino, d«»šel je z njimi sem tudi on in se nastanil v Črnomlju. L. 1570. je odšel v Ljubljano. kjer je umrl 1. 15*5. 25. februarija. 1500. Za SeliNveigerjem nahajamo v Črnomlju Martina Gorgiča. On je bil vojaški predikant. Protestantovski stanovi so na vso moč skrbeli, da ne bi bilo brez predikanta na meji stoječe vojaštvo. Določili so jini pr idigarja, ki je stanoval navadno v Črnomlju in od tu redno zahajal na vojaško granico. Drugi so zopet redno stanovali med vojaštvom in v gotovih obrokih obiskovali svojo versko občino v Črnomlju.4 1575. 22. septunbra sta padla v bitki pri H u d a š k e m n a r e č i c i H a d o n j a blizu Slu n j a d v a j u n a k a n a slov e n s k e m j u g u . d v a s t r a h o v a Turkov: II e r 1» a r t VIII. T u r j a š k i i n F r i d e r i k V i š n j e g o r s k i. Truplo slednjega seje pokopalo v Črnomlju. A raz njegovo glavo sneta koža (skalpl se hrani poleg one Ilerbartove v rodnem gradu Turjak. Nagaženi sti obe glavi z neko robo in sc hraniti v mali. cipresni sat ulji. Te koži so morali Turjaški grolje za drag denar odkupiti od sultana, kateremu ju je bil po ne- 1 Izvestja VIII. 42. Istotam. 3 Mitth. d. V. f. K. 1K64. 2. 7. 1 Dimitz G. K. III. 150-511. srečni bitki poslal Ferat-beg z veselim poročilom. da strah Turkov«, prehrahri Heroart in njega vredni tovariš nista več med živimi. Nadejaje se velike odlike je zviti Turčin zamolčal. da ga je njuna smrt stala tisoče in tisoče njegovih vojakov. Za Martin (iorgičeni jc deloval v ( rnonilju kakor predikant opet — «Vš: Doslej. ko so bili mirni časi. volili smo pač katoliške ljudi. Sedaj pa. ko se vojaki pomikajo vsak čas v velikem številu skozi mesto, je treba v mestnem zboru ljudi: premožnih, veščih branja in pisanja, naj bodo potem ver«' katerekoli. Vsaj sodnik mora biti tak. Sodnik ne bo imel z verskimi Dimitz O. K. III. 150—151. 1 Istotam. Izvestja VIII. 42. ! Dimite G. K III. 150. 1 Izvestja VIII 42. stvarmi ničesar opraviti, nego le / našimi velikimi in ohilimi stiskami. Ko so je na tretjo i/volitev vicedom. VZlloVoljen vsled Irdovratnosti mestnih očetov. ohrnil na nadvojvoda Hrusta, izvolili so. nič dobrega sluteč od one Strani. i:i. septembra katolika Lenarda •lolena. še predno j«* došel nadvojvodov brezobzirni ukaz. ( rnouialjeem volja višjih ni bila kaj posobno všeč: delali so Jelenu zapreke iti sitnosti. kjer so mogli. Zlasti po-retlni so hili svetovalei. sedeči v mestnem zboru. Njim je bil vsak. ki j«- dišal po novi veri. trn v peti. Iti to jo bil tudi sodnik. V teh neznosnih razmerah se je pritožil .Men pri vicedomu. Temu je menda presedal uporni duh črnomaljskih protestantov : za to je izdal ukaz. v katerem je naročil najstrožjo pokorščino pod najhujšimi kaznimi. To je izdalo.1 1507 - 15! je dobila č r 11 o m a I j -s k a ž u p a nove s o s e d e in si c e r d a n a š 11 j e Boj a n č a n e. Kakor Oorjatiski I skoki so bili tudi oni \ lah i. turškim in beneškim nečloveškim napadom izpostavljeni, Jurij Lenkovič jih je pripeljal med I. 1 ."»07. in 150s. iz Like. največ iz Korenice na posestva grofov Zrinjskih in Krankopan^kih v Oomirjo. Vrbovsko. Mora-vice. Tuk. -lesenak. Drožnieo. i*otok. Vitunj. llreljin. Kavno Goro. Stari Laz in Mrkopalj. in tudi č e z K o 1 p o v M a r i 11 dol i 11 Koja lice."- K e n e č a n i s o m r z i 1 i Cs-k o k e i n vsakega, k i j i 111 j e p r i š e 1 v roke. so obesili ali prikovali na ladijo. To benečansko barbarstvo je probudilo med Cskoki silno osvoto da so od lega časa napadali Konečatie in jim zabodli in potopili marsikatero ladijo. Zavezali so se Benečani zoper nje s Turki in nič ni zato čudnega, če so se maščevali Turkom in Benečanom- Dasi pa so bili L skok i zavezniki k r š č a n s k e v oj s k e , bili s o V I a h i o 111 a h I j i v i i 11 nezvesti zavezniki in so s e r a d i ustavljali zapovedniku ali ga zapustili v odločilnem trenotkii in sc pohunili t. j. po-t e g n i 1 i h T u r k u. Previdni Lenkovič je nezanesljive Vlahe preselil iz obmejnih tur-ških-hosatiskih krajev in je naseljeval v se- 1 Mitih d. h V. f K 1867. 82. - Letopis SI Mat tw»5. št. 141 verozapadni Hrvaški. Ta naselitev je prekoračila Kolpo in segla na moje črnomaljske župe. s katero se stikajo ti naseljeni Vlahi-I sUoki-1 »ojančanje. 150S. ir>. decembra je prevzel v Črnomlju inventar Lenart \Vinter, vikar ter postal 2. julija 1599 župnik." Istega leta. 159-s. so se pomikali čez Belo Krajino od stanov nabrani konjiki na brambiio mejo. Gregor Sitarič. predikant v mestu, je dobil nalog, da je spremlja kakor vojaški predikant na mejo. Prodno je odšel, vtihotapil se jo v semiško eerkev. kjer je župnikoval do L 15*0. in se istega leta polu-teranil in odpadel. Postal je mestni in obenem vojaški predikant. Odnesel je seboj pozlačen kolih, paoilikal, nekaj stol. 12 altar-skih prtov. Manpiard pl. Kck. komtur nemškega leda se je pritožil pri deželnih stanovih in izposloval pri vladi, da je prisilila stanove na povrnitev storjeno škode, on sam pa je bil za vedno izgnan iz dežele.4 1599. s'3 je uprla poveljuištvu posadka v Karloveu. Že več časa ni dobivala redno plače, zapustila je Karlove«- in pridrl i v Črnomelj. Plenila jo po mestu in okolici. Prav nasilno je postopala z vsakim, kedor se je vojakom zoperstavil. prišlo je do pobojev/' Prisilila jih je h temu drznemu koraku lakota in strah pred Turki. Pošla sta jim bila namreč živež in plača. (Dalje prih.) Zatrte nekdanje cerkve in kapele Ijpijl-Ijanske. (Dalje.) If. X e k a t e r o 1 j u b I j a 11 s k e kapele, kiji h 11 i v e č. Ljubljana je imela nekdaj precejšnje število manjših svetišč, kjer se je ali redoma ali le o gotovih časih opravljala služba božja. Izmed najstarejših ljubljanskih kapel je vtognila biti kapelica Matere božje v Gradišču. Stala je v tistem delil ljubljanskega mesta, koder se je širila stara Hmona. Morda je Izvestja VIII. 42. 1 Valvazor VII 463. Valvazor XV. 557. 1» i 1 a p r a v t a kapeli e a . posvečena sv. Bogorodici. zadnji ostanek krščanstva . k i je preži v e I o L n r 11 o d o h o p r e s e 1 j e v a n j a 11 a r o d o v. Vsekakor nam je Marijina kapela v Gradišču dokaz, da je Marijino česčenje v Ljubljani zelo staro. Ohranili sta se nam imeni dveh kapela 110 v. ki sta službovala v tem svetišču. Dne 17. malega srpana 1401 se omenja mašn i k Peter, kapelan Matere božje v purgstalski kapeli zunaj ljubljanskega ozidja (Izv. II. ()3i. G r a d i š č u p ra v i j o st a re listine večkrat: I * u r g s t a 11. 1 >ne 2s. velikega srpana 14*7 je resigniral v Kranju ljubljanski kanonik M i h a e 1 N a e k 1 na svoj kanonikat in na prebendo. kijojevžival ob kapeli sv. Deviee v (ir;dišču (Mil t. LS05, HO). Dolničar pripover>o. sprejemal cesar Leopold pokione. napravili so v oratoriju dvorni uradi velike gostf. lieset mi/ se je šihilo tedaj V OllienjelU dvo-rani pod izbornimi jedili pijačami, ki so ž njimi gostili dedni uradniki svoje prijatelje. (Dalje prihodnjič.) Iz sveta. Vspeh francoskega ropa. Ko je predložila francoska vlada postavo /oper redovnike in redovnice parlamentu in jijhilo do tega. da bi zbornica potrdila to postavo, hotela je oh enem vplivati na lakomnost naroda trdeč, da imajo ti redovi imetja v ceni najmanj ene milijarde. .\ zdaj. ko so prodali samostansko illletje in redovnike popodili i/ dežele, se je pokazalo, da bode znašal ves ta tatinski in roparski plen le s milijonov IVankov. Kajti podjetje se je slabo izplačevalo. Največje svote so dobivali za ona posestva, katera so prevzel^ občine a|i pa država. Navadno sta bila cenilna vrednost ju sknpičck jako različna. Tako n. pr. je bil v Nancv-u samostan ce-nilne vrednosti loo.nnn frankov, prodan za 2S.OOU frankov. Ker so bila z likvidacijo zvezana velika bremena, zato so jako nezadovoljni li politični trgovci s linancielnim vspe-honi plenil ve teh občekoristnib iti toliko de-lalnih duhovnih redov. — Enaka je bila v Avstriji leta 17so.~ I71M».. ko je bilo odpravljenih ali zatrtih za vlade cesarja dosipa 7un samostanov. Krivično blago nikomur ne hastic. Zlasti ne basm- ni državi ni državnikom. če kontiskujo cerkveno imetje bodisi premakljivo ali nepremakljivo. Nikacega višega juridičnega znanja ni treba cerkvenemu roparju: da previda svoje dejanje. Le toliko, kolikor sedemletni otrok, pa zadostuje, posestvo ostane na v eke namreč, čegar je. In naj je bila to priprosta Jakobova leča. ki mu je toliko nesla, ali pa naj so bogati francoski samostani, ki tako ubogo malo neso. In naj ima samostan bosega redovnika milijone — njegovi so in naj ima Rothsehild milijarde — njegove so. A kakor hitro pa vdere vradna roparja roka skozi ena vrata noter — došla je z njo vred na druga vrata rdeča komuna. Tega naj bi bili pomislili ti francoski predhodniki komunardov. ki nastopajo sedaj še v belih rokavicah. Njihovi zvesti učenci imajo namreč že spletene rdeče in natančno pobirajo stopinje po tako slovesno jim nakazani poti. Ju prvi obisk, ki so si ga namenili. bode v njihove palače. Župnik Alojzij Kummer in vrednik. V ruski pravoslavni cerkvi vre sedaj kakor po vsej ruski državi. Kakor pri nas je imenoval tudi na Husketn škofe dosedaj vladar: a sedaj delajo škofje sami na to, da bi jih ne volil car oziroma sv. sinod, nego ljudstvo in duhovniki kakor nekdaj v stari cerkvi. Eparhijalni zbori, ki se v novejšem času pogostoma shajajo, zahtevajo ven in ven. da bi v bodoče vladal rusko cerkev patrijarh izvoljen od vesoljnega ruskega pravoslavnega zbora. Morda se posreči ruski duhovščini sedaj, ko se trgajo spone dušeče Husijo. raztrgati vezi. ki so doslej stiskale rusko pravoslavno cerkev. b p Prošnja. Prosim Vas, da bi se ne naročali na .Danico" za 190fi to leto. — Le zaostankov za 1905., 1904. in tudi še 1903. leto Vas opozarjam ponavljaje. Kar bo vedeti treba za prihodnje, pove Vam 52 ti .Daničin" list. .Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 5o vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron: za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan I' i c ii le rje ve tabakarni na Kongresnem trgu.