gostntna plačana v gotovtnt MarutoMtl Cena 1 Din Leto IV. (XI.). štev. 190 Maribor, petek 22. avgusta 1930 khaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnem £«k. za v. v Ljubljani it. 11.409 _ •'!» mesečno, prejema« v upravi ali po pošti 10 Din, do*tavl|en n* dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Agilnost italijanske diplomacije , Med evropskimi diplomacijami ie J*j!ianska nedvomno najbolj agilna in "tivna. Seveda jo vodi pri vsem nje-iiJfi- udejstvovanju pred vsem znano , bansko geslo: ltalia far& da sč. Ni snn!i0 važnejšega političnega in gozdarskega vprašanja v Evropi, v ciiIero ne bi tudi italijanska diploma-ima- vPosesla z vso iniciativnostjo, kor-10^ pr* tem vec*n0 Pfe(i Pozit- že ne more doseči tudi effa usPeha, se pa zadovolji V2l s tem, da napravi zmešnjavo in Po v p°MePe posameznih narodov Jjrnitvi izgubljene preteklosti, let i no nieno stremljenje zadnjih s le seveda razbitje Male antante in naR .^slabljenje francoskega vpliva rr„jr ^anu> Pri čemer pa nima ravno telki!e ro^e’ ^ePrav 3e sklenila prija-skn o Pogodbe z Avstrijo, Madžar-* ta s' °°l£arsko in Grško. Mala antan- ta j’ "*arSKo in ursKo. maia antan-nst,;_f‘eik°prej trdna čuvarica stanja, in ’ oi J^varjetiega z mirovnimi pogodbami srj^^^ljenega s hetavombami žrtev - SKega naroda. Najnovejši spora- glpU n\ec* Jugoslavijo in Rumunljo teEr^e skupne agrarne politike pa vrh tincL azuie' se Rumunija — la-slifa sestra Italije — nikakor ne mi-. 1(>citi od svojih dosedanjih zavez-SroHtem,več Poglobiti ž njimi tudi go-5ina«r stike. Kar se je odigralo v in0Xp Predstavlja nedvomno prvi tj ifn Protiudarec Male antante pro-$5ro S 1 'j.^enrav 1T,nogi izra-m tudi dvome, da bi sov- Politika integralnega jugoslovenstva VAŽNA SEJA MINISTROV NA BLEDU POD PREDSEDSTVOM GENERALA ŽIVKOVIČA. _ NOBENIH IZPREMEMB, DOKLER NE IZGINEJO VSI SLEDOVI NESREČNEGA STAREGA STANJA. BLED, 22. avgusta. Konferenca ministrov na Bledu, ki se je vršila včeraj popoldne pod predsedstvom predsednika vlade, generala Živkoviča v njegovih apartmanih, je trajala nad dve url. Po konferenci je odšel general Živkovič takoj zopet v avdijenco na dvor, kjer je poročal kralju o sklepih. Po splošnem zatrjevanju poučenih krogov je bila ta konferenca velike važnosti. Na njej je bil namreč obnovljen sklep, da se v vseh podrobnostih Izvede politika integralnega jugoslovenstva, ki je dobila svojo osnovo v znanem kraljevem manifestu In konkretno obliko v julijski deklaraciji vlade. Ker se je ta politika Izkazala tekom poldrugega leta kot edina mogoča za ustvaritev edinstvenega jugoslovenskega nacijonalnega čustvovanja In je bila od vsega naroda sprejeta z navdušenjem, ne more bi:i govora o kakršnikoli izpremembi toliko časa, dokler se popolnoma ne zabrišejo vsi sledovi ter za vedno onemogoči povratek starega nesrečnega stanja. To je bila osnova včerajšnjega ministrskega posvetovanja na Bledu. Razen tega se je na tej konferenci razpravljalo tudi o raznih aktualnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Konferenca ministrov se bo danes nadaljevala. Davi sta prispela na Bled trgovinski minister Juraj Demetrovič in finančni minister dr. Švrljuga. Vršila se bo seja ministrskega sveta, na kateri bodo sprejeti končni sklepi, nanašajoči se na zasedanje Društva narodov, na agrarno konferenco v Varšavi in izvršitev sporazuma v Sinaji. Položaj v Indiji LONDON, 22■ avgusta. »Chicago Tribune« opisuje položaj na indskem upornem ozemlju in pravi, da znaša število zaprtih nacijonalistov nad 30.000. Naci-jonalistični listi objavljajo pogoje nacijonalistov za sporazum z Anglijo. Indski nacionalistični komite je pripravljen ukiniti bojkot angleškega blaga, če preide 45% angleškega kapitala v indskih tekstilnih podjetjih v indske roke in če bosta dve tretjini upravnega osobja obstojali iz domačinov. Dalje zahteva komite, da se morajo v bodoče sprejemati samo indski delavci in uporabljal' ramo indske sirovine. Ogromna poneue^L . WIESBADEN, 22. avgusta. Tu je bila odkrita velika poneverba, ki jo je izvršil bivši generalni ravnatelj kemičnih tvornic, dr. Neuberger. S pomočjo svojega brata je v 8 letih poneveril okrog 100 milijonov dinarjev, denar pa večinoma zaigral. Za njim je izdana tiralica. Heimu/ehr za nouo politično stranko DUNAJ, 22. avgusta. Z naraščajočo nervoznostjo se vse stranke pripravljajo na prihodnje volitve. Toda, dočim se stranke trudijo, da obdrže enotno fronto, pa je opažati v vrstah Heimwehra vedno večjo razcepljenost. Pojavili sta se dve ostro ločeni struji, od katerih se ena zavzema za to, da nastopi Heimwehr pri prihodnjih volitvah popolnoma samostojno kot nova politična stranka, druga zmernejša pa je še za nadaljno podpiranje krščanskih socijalcev. Razkol v heim-wehrovskih vrstah je že tako daleč dozorel, da je že sestavljena posebna kandidatska lista. Krščanski socijalci se sicer trudijo, da bi to preprečili ter ponujajo Heimwehru različne koncesije: gotovo število mandatov, vpliv na vodstvo državne politike itd., kar pa Heimwehr odklanja, nagiašujoč, da noče več sodelovati z nobeno obstoječih meščanskih strank. Nemško-francosfci sporazum glaunl problem miru PARIZ, 22. avgusta. Predsednik radikalne stranke, poslanec Daladier, je objavil v dnevniku »Repub!ique« članek, v katerem piše: »Sem odločen pristaš nem-ško-francoskega sporazuma, ki je po mo- jem mnenju zaključni problem miru in evropskega reda. Ako se izkaže naša generacija nezmožna, da izvrši to veliko nalogo, potem se nova svetovna vojna ne da preprečiti. Zato obžalujem, da že nekaj časa nezmerna politika ovira in zavlačuje ta neobhodno potrebni sporazum. Konec stauke u seuerni Franciji PARIZ, 22. avgusta. Radi osebnega posredovanja ministra javnih del, ki je včeraj prispel v Lille, je stavka v severnem francoskem industrijskem revirju končana. Delavske organizacije, razen komunistične, so sklenile, da se obnovi delo. Tekstilna industrija je že včeraj pričela s polnim obratom, v kovinski industriji pa je bilo delo obnovljeno danes. Zasedanje Društua naročou ŽENEVA, 22. avgusta. Prvotno za S. septembra sklicana seja Sveta Društva narodov je preložena na 8. septembra. Tokratno zasedanje Društva narodov bo vsekakor zelo važno, ker se ga bodo udeležili vsi vodilni državniki vseh evropskih držav. Francosko delegacijo bo vodil Tardieu, angleško Macdonald. jetske vlastodržce vodili pri tem čisti nameni. Vsekakor pa je trgovinska pogodba sovjetske diktature s fašistično diktaturo, ki je v svoji državi glavni nasprotnik komunizma, kakor pravilno naglašajo vsi listi, stvar mednarodne politike, ki nudi prilike za mnoga razmišljanja in kombinacije. Itali-jansko-sovjetski odnošaji zadnja tri ieta niso bili ravno najboljši in od trgovinske poo-odbe. ki jo je sklenila Italija leta 1923. s sovjetsko Rusijo, ni imela prav nobenih koristi. Italijanski uvoz v Rusijo je bil namreč naravnost malenkosten napram sovjetskemu v Italijo, ki ie vrh tega naraščal od leta do leta. Zato pa si Italija obeta tem večie koristi od pravkar ''kle- ti jen e nove trgovinske pogodbe z Rusijo. Na drugi strani pa je gotovo, da je imela sovjetska vlada pri sklepanju nove trgovinske pogodbe z Italijo pred očmi predvsem politične, ne pa gospodarske razloge. Sovjeti bodo uvažali iz Italije zlasti vojaške potrebščine: topove, letala, avtomobile itd. Italija pa lahko uvaža iz sovjetske Rusiie sirovine za svojo indu strijo. Pogodba more torej prinesti znatne gospodarske koristi obema pogodbenikoma, posebno politično barvo pa daje tej pogodbi vojaško oboroževanje. Domneva se zato. da je ta nogodba predvsem naperjena proti Ženevi in proti novi organizaciji E^fope. Rtentat v Ualenciji MADRID, 22. avgusta. V Valenciji je bil včeraj popoldne izvršen atentat na predsednika patrijotične unije, Del Gada. Napadalec je oddal nanj 5 strelov in ga težko ranil. Del Gadovo stanje je zelo kritično. Morilec je po zločinu pobegnil. Splošno se misli, da gre za političen atentat, ker je patrijotično unijo svoje-tasno ustanovil kot svojo politično stranko pokojni španski diktator, general Primo de Rivera. Upor kaznjencev v fHoabitu BERLIN, 22. avgusta. V kaznilnici v Moabitu je prišlo do težkih izgredov. Več kaznencev je zahtevalo od i|fazrifl-niškega zdravnika uspavalno sredstvo, katero so tudi dobili. Kaznenci, med katerimi je tudi vrsta težkih zločincev, pa se niso s tem zadovoljili, temveč so viharno zahtevali še enkrat enako dozo, kar pa je bilo odklonjeno. Nato so se kaznenci uprli. Razbili so vso oprfmo, kričali in divjali ter se končno oborožili z železnimi drogovi, ki so jih potrgali od postelj in napadli z njimi jetniške paznike. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je z energično intervencijo napravilo zopet red. JUGOSLOVANSKI ČEBELARSKI KONGRES. OSIJEK. 22. avgusta. Jutri bo tu otvorjen kongres čebelarjev iz vseh pokrajin naše države. S kongresom je združena tudi razstava medu. SMRT ZNAMENITEGA ANGLEŠKEGA ASTRONOMA. LONDON, 22. avgusta. Profesorja a-stronomije na univerzi v Oxfordu, dr. Turnerja, je v Stockholmu med kongresom zadela kap in je takoj umrl. Dr. Turner je bil svetovna kapaciteta na polju astronomije. Njegova najznamenitejša dela so: Moderna astronomije, Astronom ska odkritja, Potovanje v vsemirje, Veliki zvezdni atlant. 20 mlllionov zaigral. Po ooročilu iz Pariza je AineriVanic John Factor v igralnici v Deauvillu tekom ene same noči zaieral 20 milijonov dinarjev. Vrbnik na Krku Crikvenica, sredi avgusta. Pravijo, da tudi na Rabu, v Splitu in še globlje v južni Dalmaciji deževno vreme številnim letoviščarjem letos vsaj do sedaj ni nič prizaneslo in tudi morje, nemirno in razdraženo nad nestanovitnostjo podnebja, ne kaže baš preveč naklonjenosti napram navdušenim kopalcem. Učka gora, na oni strani »Črnega kotička«, Crikv/nici nasproti, se kaj rada in pogosto ogrinja s črnimi in grozečimi oblaki in od časa do časa se od tu vidi razločno, kako sipljejo in spuščajo ti vodni rezcrvarji iz zračnih višin prave hudournike na Opatijo, Moščenice in Lovrano. Tu je vseeno nekoliko boljše; če že ne cele dneve, pa vsaj cele poldne-ve; In toliko časa zadostuje, da, opazujoč odhajanje in prihajanje ribiških čolnov, okusnih parnikov in ponosni polet številnih galebov, za spremembo napraviš izlet v bližnji Vrbnik na otok Krk. Vrbnik tia Krku je ena izmed številnih trdnjav, ki jih je narava sama zgradila tako trdno, močno, nedostopno in nepremagljivo, ob enem vsakemu sovražniku kljubovalno in ga celo izzivajoče, da bi takšnega dela človeška roka sama nikdar izvršiti ne mogla. Človeku je bilo samo treba, da si na teh visokih iz morja štrlečih stenah, čerih in pečinah iz kamenja, ki ga je tudi narava sama njemu dala na razpolago, zgradi svoj dom, štiri stene in kamenito streho, ki ga naj varuje pred enim samim sovražnikom, pred silovitostjo strašne kraške burje v zimskem času. Sicer pa stara, prastara človeška naselbina kakor Senj na kopnem na koncu Mavrovlaškega morskega rokava, v svojih prvih postankih sega nazaj v čas rimskega kralja Tarkvinija Ošabnega. Oba kraja, Senj na kopnem še bolj nego Vrbnik na otoku, sta bila skozi sto-in stoletja najmočnejša obrambna nasipa proti navalom Avarov, Turkov, Uskokov in Benečanov. V dobri uri pripelje brzi motorni čoln iz Crikvenice za ne pretirano voznino popotnike tik pod to sivo trdnjavo. Ob prvem pogledu na njo vsakdo obstrmi nad tem smelim sokolskim gnezdom. V svoji celoti sicer spominja na grad in trdnjavo; a to ni enotno zgrajena stavba; to je skupina mnogih sivih, starih hiš, večjih in manjših, ki visijo na strmih skalah in pečinah, kakor da bi bile na nje nalepljene; vse z majhnimi okenci ali prav za prav z odprtinami za okna, kajti steklenih oken tu le prav malo vidiš. Čoln zaokrenc na svoji vožnji v pristanišč; bujna južna vegetacija in dolga vrsta majhnih, s kamni ograjenih vrtov in težki, dozorevajoči grozdi vodijo tuj--ca po strmo speljani poti od zadaj na '80 m mm#iorjem ležeči kraj. Ko stojiš sredi njega, se ti zdi, da si za nekoliko stoletij v razvoju človeških naselbin namah postavljen nazaj, kajti tu je vse še tako o-stalo kot je bilo pred stoletji; ozke, tesne* ulice; starodavne, sive in zelenkaste hiše ali njih razvaline; napol podrti oboki, obokana stopnišča in dvorišča; vse sestavljeno iz apnenih plošč in kvadrov, ki leže drug nad drugim. Skozi odprtine za okna in vrata gledaš v majčkene, kakor votline in jame temne kuhinje, ki, oc svetlega ognja na odprtem ognjišču razsvetljene, takoj razodenejo skromnost, revščino in uboštvo prebivalcev. Ulice so povečini tako tesne, da se ponekoc komaj dva človeka lahko pomikata drug poleg drugega skozi nje; povsod sam kamen, nem, molčeč, siv in preperel, na desni, na levi, pod nogami; samo zgoraj nad glavo in med stenami gleda to mračne tesno ulico ozek trak sinjega, južne ga neba. V teh ulicah in hišah vidiš sko-ro same starčke in stare ženice s sivimi in belimi lasi; v kontrastu z belo barvo črno oblečene, resne in molčeče. Tu pa tam opaziš na primitivni tablici še primi-tivneji napis, ki naznanja, da pod pol podrtim bokom ali v temni hišici v razsu lu ta ali oni obrtnik izvršuje svojo obrt; izstradani oslički potrpežljivo čakajo cele ure, da jih gospodar zajaha in zaposli; mršave mačke, ki jim glad gleda iz oči, skačejo bojazljivo preko ulice. Na zid-čejo bojazljivo preko temne ulice. Na zidnih hramih naletiš na kak napis v cirilici ali glagolici, preperel, zabrisan in nečitljiv; razpadlo zidovje in kamenje objema in druži bršljin s svojimi žilavimi, krepkimi rokami. Kamor se obrneš, povsod novi motivi za slikarje. Pri tem vse mirno in tiho; samo koraki redkih obiskovalcev odmevajo po ozkih ulicah. Krasna in dobro ohranjena je župna cerkev; zanimive so zlasti rezbarije iz lesa na stranskem oltarju, ki s svojimi podobami spominjajo na nepozabne čase krških Frankopanov. Cela vas ima samo eno gostilno, a ta je čista in čedna; v 'njej dobiš pristno vino in surovo gnjat, kakršno moreš dobiti samo na otoku Krku. S terase izpred nje je krasen ppgled na morje in na orjaški Velebit v ozadju. Posebnost celega kraja je knjižnica, ki jo je ustanovil škof dr. Ivan Vitczič. Šteje 8.000 zvezkov od 5.000 različnih avtorjev, med njimi tudi dragocene, redke izdaje in rokopise; tako z roko pisane biblije v cirilici in latinici s krasnimi inicijali. Ena je posebno znamenita, ker je pisana v glagolici in zelo redek eksetn plar. Ko slugo, ki vse to z veliko ljubeznivostjo razkazuje, opozoriš, da bi take dragocene knjige spadale v večji muzej, se nasmehne in pripomni, da ne prihaja mnogo ljudi, ki bi se za take stvari zanimali. In to je škoda in obžalovanja vredno, kajti Vrbnik na Krku je sam po sebi, posebno pa radi svoje biblioteke in lepe narodne noše njegovih prebivalcev vreden, da ga obišče in si ga ogleda vsakdo, kdor se pride gret in kopat v Crikveni co. — Mariborski in Raunatelj Flnton Puklauec f Ob zaključku lista smo prejeli žalostno vest, da je danes ob 11.45 dopoldne, na svojem stanovanju na Mag dalenski cesti št. 16, po kratki in težki bolezni zatisnil za vedno svoje oči širom Slovenije dobro znani bivši vi narski nadzornik pri mariborskem velikem županstvu, ravnatelj Anton P u k 1 a v c c. V sredo ga je zadela možganska kap, kateri se je včeraj pridružila še težka pljučnica. Bolnik je bi! včeraj in danes ves čas v nezavesti. Ž njim lega v grob eden najodličnejših naših vinogradnik strokovnjakov, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za moderno vinogradništvo v naših krajih in bo njegova smrt bolestno odjeknila zlasti po vseh Slovenskih goricah in Prlekiji. O nokoj-nlkovem javnem udejstvovanju in delovanju še izpregovorimo. Drobiž iz Pohorskih Fiten .Kaj naj pišem, da se ne bo reklo, da sem malenkosten in ne vem, kaj še? Dež imamo skoraj vsak dan, tako da je naš potok precej narastel, kljub temu pa še dozoreva grozdje po naših južnih obran-kih Pohorja. Naše kopališče je radi slabega vremena slabo obiskovano, čerav no izrabljamo vsak trenutek lepega vremena in se kopamo. Tenis prostor je tudi neprenehoma zaseden; pravijo, da nekateri navdušeni igralci celo ponoči zbijajo žogo. Mogoče je vse pri nas v Slov. Bistrici. Pivo je še vedno po osem dinarjev in mi se kar čudimo tej vstrajnosti naših gostilničarjev. 2e zadnjič smo pisali o »Cafee Drau«, danes zopet. Ni še dolgo, ko je neki junak potegnil nož in to med tednom zvečer, ter mislil koliniti. Vročekrvneža so postavili na hladno, ta pa je v svoji sveti jezi pobil vse šipe na vratih in razsajal tako dolgo, dokler ga ni vzelo v varstvo oko postave in ga poslalo na oddih k našemu »Grafu«. Nam gledalcem je bilo žal, da so predstavo tako hitro prekinili in radovedni gledalci, eventuelni pomagači so bili razočarani. Zvedeli smo tudi, da je podružnica SRD že dobila orijenta^hske table in jih bo v kratkem namestila. Zvedeli pa smo, da si misli »Večernik« poiskati drugo pot v Slov. Bistrico, in sicer z večernim avtobusom, tako da b ga dobili naročniki in drugi že okoli pol-šestili zvečer, kar bi bilo zelo ugodno, ker sedaj prihaja komaj zvečer z vlakom in večina naročnikov dobi komaj dru-gi dan. Na ta način bo gotovo narastlo število naročnikov in želji občinstva bo ugodeno. Za letošnjo državno razstavo lovskih psov, ki se vrši enodnevno dne 31. avgusta, so bile razposlane prijavnice v celoti. Ce k#istih še ni prejel ali v premalem šte-vlu, naj takoj javi na upravo ljubljanskega velesejma »Razstava psov«, da se mu še pravočasno dopošljejo, ker je zadnji prijavni rok vključno do 23. t. m._______ 17.449 izletnikov je bilo od 1. januarja do 30. junija v naši gornji Adriji; med njimi okrog 8000 domačinov. V splošnem je poset tujcev napram istemu času v lanskem letu nekoliko padel, zato pa s*e opaža, da zlasti pri severnih narodih in Francozih vedno bolj narašča zanimanje za našo Adrijo. Naše potrpežljivosti je konec. Nemškutarji na naši severni meji postajajo čim dalje bolj predrzni. Med njimi se odlikujejo po zagrizenosti in nadutosti zlasti nemškutarji" v Kamnici in Rošpohu, ki se ne morejo otresti staroavstrijske nemškonacijonalne miselnosti. Oholi so in ošabni, v zadnjem času pa tudi napadajo in izzivajo mirne Slovence. Nedavno so imeli v Kamnici sestanek interesentje za napeljavo električne razsvetljave. Kot taki so se tega sestanka udeležili domalega vsi kamniški posestniki, ki so po večini nemškega mišljenja. Na njihov pritisk se je razprava na sestanku vršila v nemškem jeziku. Nekaj dni nato je imel v Kamnici sestanek cestni odbor. Tudi na tem sestanku je na žalost navzlic pričujočnosti odličnih narodnjakov prevladovala nemščina in ko so nekateri posebno vročekrvni kamni ški nemčurčki opazili, da s svojim predrznim nastopom na sestanku vspevajo, so postali tako glasnj, da so se njihovi izzivajoči govori slišali daleč naokrog. V zadnjih dneh je pokazal svojo pravo bar vo tudi kamniški opekarnar Černiček. Hvalevredno je, da je obratna poslopja nekoliko popravil, ker so bila teh popravil res že nujno potrebna. Popolnoma po nepotrebnem pa je na glavno stavbo dal napraviti napis: »Tschernitschekovi dediči v Kamnici«. Ako je imel zaradi 110 potrebnih črk večje izdatke, nas to nič ne briga. Povemo mu pa enkrat za vse ej v brk, da je ta popačeni in spake dranl napis v 12. letu naše nacijonalne samostojnosti brezobzirno nesramno in predrzno izzivanje naše narodne in državne samozavesti. V interesu javnega reda in miru pozivamo lastnika opekarne, da ta izzivajoči napis odstrani, ker v naši državi pravopis s črkami »tsch«, »sch«, »gg« itd. ni pripoznan, in ker pri nas vsako besedo pišemo tako, kakor jo izgovarjamo brez vsakega nepotrebnega pompa in balasta. Ako se pa podjetnik sam ne bo spametoval, temveč naprej izzival, potem more pač pripisati edinole svoji nemškonacijonalni zagrizenosti in narodni nestrpnosti, ako se bo nekega dne zgodilo, da bo tuja roka segla po njegovem izzivajočem stenskem napisu. Koncert v mestnem parku bc v nedeljo od pol 11. do 12. ure pri lepem vremenu priredila godba »Drave«. Ne po 2, ampak ob pol 2- popoldne odhaja vlak v nedeljo popoldne na Pesnico, -ki popelje izletnike s Sokolom in Narodno Odbrano proti Jarenini, zvečer pa N na 9. nazaj v Maribor. V Jarenini se že pripravljajo v okrilju senčnih vej šotori za gibance, pecivo, malinovec, kavarno itd. Pa društvena godba nas bo spremljala od Pesnice v Jarenino, da bo veselje, kakor malokdaj. Pesnica - Jare-nina V* ure, Maribor—Jarenina 2 uri. ^ e redkokdaj se nudi prilika k tako sve-žilncmu vcdrilu, kakor sedaj. Pa boste videli v Jarenini stolp, ki ima 4 mlade, zato je najstarejši v Jugoslaviji. Če ni res, povrnem vse potne stroške — vrh njega! Pa »Vidovdansko lipo«, pa »Cirilovo kapelo« imamo, kjer sta po ustnem izročilu Maksimalna tarifa za avtoizvosčke V Mariboru. Na predlog mestne občine mariborske ter po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in zadruge prevozniških'obrtov v Mariboru je določila banska uprava v Ljubljani do nadalj-nega sledečo maksimalno tarifo za avto-izvoščke, ki imajo svoja stojišča v mestni občini mariborski: 1. Osnovna taks* 10 Din; 2. kilometrina podnevi in ponoči a) v Mariboru 7.50 Din, b) izven kraja S Din; 3. čakalnina za vsaki 2 minuti 2; 4-če so v vozu več kot 4 osebe brez šoferja se sme računiti za km največ 7 Din! 5. za povratek praznega voza pri vožnjah nad 3 km, počenši s 4 km ža km 3.50 Din; 6. za prtljago, ki zavzema sedeže in za pse za cele vožnje 5 Din. — Vsak avtomobil mora imeti taksaniete*, ki avtomatično registrira prevoznino in čakalnino z ostalimi doplačili vred. Tak-sameter mora biti pritrjen na vidnem m® stu in sicer tako, da ga gost sede lahko ppazuje in mora biti v mraku in temi razsvetljen. Brez taksametra ali s pokvarjenim ne sme avtoizvošček voziti-Mitnino in mostnino plača gost. Voznin0 mora plačati gost takoj po končani vožnji. Za vožnje h krstu, birmi in poroki s® plača po dogovoru. Dobro znamenje. Od 15. do 21. avgusta ni bil prijavljen mariborskemu mestnemu fizikatu nobe” slučaj obolelosti na nalezljivih boleznih. Pasja nadloga v Mariboru. V našem mestu je razširjena navada, da se vodijo psi na izprehod v gostiln® in kavarne. Vprašanje je, ako so psičk1 s tem izprehodom zadovoljni, gotovo Pa je, da niso zadovoljni ostali gostilniški111 kavarniški gostje, da se psi sprehajaj po gostilniških prostorih, love muhe, mečejo sline in razstresajo bolhe. Lastnik’ psov povzročajo s tem škodo gostilnic3*' jem in kavarnarjem, ker odganjajo S0" ste, ki prihajajo, da Čitajo časopise, pa, da gledajo ekserciranje cuckov. l^a* riborski magistrat je že davno izdal 0 kor, da bi zdivjal, se je vrgel na na tleh ležečo nezavestno deklico, jo privezal k nekemu drevesu, prinesel dračja in sla me okrog nje in potem zažgal grmado. Ko je videl, da ogenj že močno plapola, je mirno rekel ostalim kmetom: »Sedaj se lahko zopet vrnemo v vas.« Šele, ko so se podivjani kmetje precej oddaljili, so se prikazali preplašeni ciga ni iz svojih skrivališč in so rešili nesreč no deklico, ki je bila že polna težkih o-peklin. Vest o strašnem dejanju se je bli skoma razširila po vseh ostalih cigan skih kolonijah in obstoja sedaj nevarnost, da se bodo cigani za zverinsko postopanje s hčerko njihovega vojvode še kr vavo maščevali. Zanimiva razsodba Na civilnem sodišču v Rochefortu je vložil neki trgovec tožbo za ločitev zakona proti svoji ženi, katero je in fla-granti zasačil z nekim svojim nameščencem. Trgovec je že delj časa sumil, da ga njegova žena vara z dotičflim nameščencem in se je hotel zato enkrat o tem tudi prepričati. Lepega dne je izjavil, da mora poslovno odpotovati v Pariz. Dejanski pa je ostal v Rochefortu in pazil, kedaj pride ljubček njegove žene v njegovo hišo. Ko se je zmračilo, je naenkrat zagledal, da prihaja osumljenec, ki je naglo smuknil v hišo. Trgovec je o dogodku takoj obvestil nekega notarja, odšel ž njim v svoje stanovanje in tamkaj presenetil svojo ženo v naročju svojega nameščenca. Notar je takoj sestavil uradni zapisnik in ga overo vil z uradnim pečatom. Ta zapisnik je bil potem glavna priča v procesu za ločitev zakona. Toda pravni zastopnik tožene trgovčeve žene je naglašal, da sme po francoskih zakonih notar ura dovati podnevi in pri solnčni svetlobi, dočim je bil zapisnik sestavljen ob enih ponoči in pri sveči, vsled česar je nezakonit in brez dokazilne moči. Sodišče se je res pridružilo temu naziranju in odgodilo razpravo, tožitelja pa pozvalo, da predloži na prihodnji razpravi druge dokaze o nezvestobi svoje žene. SK Železničar v Ljubljani V nedeljo dne 24. t. m. se odigra finale letošnjih juniorskih tekem za prehodni pokal SK. Ilirije v Ljubljani. Kot finalista se srečata ista kluba kot lani: SK Ilirija kot zmagovalec v ljubljanski juniorski skupini ter SK Železničar kot zmagovalec v mariborski skupini. Prvo srečanje %ied njima preteklo nedeljo v Mariboru je prineslo juniorjem Ilirije tesno In sre-Šno zmago v razmerju 3:2. Izid druge tekme v nedeljo je po igri, kot sta jo finalista pokazala v Mariboru, docela negotov. Graški Sportklub : SK Rapid. Ker je Klagenfurter AC včeraj gostovanje v Mariboru odpovedal, je »Rapid« povabil graški Sportklub (poprej SK Strassenbahn) za odigranje prijateljske tekme v Mariboru. Tekma se bo vršila v nedeljo dne 24. t, m. ob 17. na igrišču Rapida. Male športne vesti. Hazenska družina SK Ilirije je v Po-žarevcu porazila SK Viktorijo z 8:3. V Pragi se je končalo češkoslovaško plavalno prvenstvo. Rezultati so bili naslednji: 100 m prosto, Steiner 1:02.9 ;200 m prosto, Getreuer 2:26.8; 200 m prsno, Čeka 3:04.4; 200 m hrbtno, Antoš 3.51.8, 4 X200 m prosto, Hagibor 10:36; 100 m prosto dame, Svitakova 1:26.6, 400 m prosto dame, Havelova 7:22.4; 200 m prosto dame, Hanka 3:30.1; 100 m hrbtno dame, Hole 1:37; 4X100 m prosto dame ČPK 6:27.6; 3X100 m mešano, 4:53.8. Rezultati gospodov so boljši od naših, vendar pa naše dame prekašajo češkoslovaške. Dne 10. in 11. septembra se bo vršil na Dunaju ženski lahkoatletski meeting. Sodelovali bodo Francija, Italija, Jugoslavija in Avstrija. Dunajski Rapid je na svojem velikem etnem turnirju odigral 17. tekmo v Rotterdamu proti reprezentanci Holandije in zmagal v razmerju 3:2 (2:0). V Splitu se bo dne 14. in 15. septembra vršil mednarodni tenis turnir, na katerem jodo sodelovali najboljši igralci Avstrije, ?umunske in Italije. Sarajevski klubi, člani Jug. zimskošportnega saveza, so stavili savezu pred og, da se osnuje podsavez v Sarajevu. Komedija ..velike kneginje4* % Anastazije Gospa Čajkovska, dozdevna hčerka zadnjega ruskega carja, velika kneginja Anastazija, bo najbrže že v kratkem izgnana iz Zedinjenih držav. Gospa čajkovska, ki se je nekega dne pojavila v Nemčiji s senzacijonalno izjavo, da je hčerka carja Nikolaja, ki jo je rešil poljski vojak Čajkovski, s* katerim se je potem iz hvaležnosti poročila, je prišla v Ameriko na poziv milijonarja Leedsa, čegar žena je istotako velika kneginja. Gospa Leeds se je živahno zavzela za to skrivnostno žensko, ki je imela tudi v Nemčiji mnogo pristašev, a še več nasprotnikov. Napela je vse sile, da bi jo Romanovci priznali za svojo, a brez uspeha. V Ameriki že nikdo več ne ye- Užaljene Urednik lista »El Paso Herald« Teksasu v Zedinjenih državah je dožive neprijetnost, da je moral s precejšmo blamažo popraviti svoje naziranje o starem vprašanju — ženskem jeziku. Nekoč so mu namreč v članku ušle besede, ki so izzvale pravo revolucijo med žen skim svetom v El Pasu. Napisal je namreč, da se lahko stavi, da v mestu n' ženske, ki bi mogla molčati 10 ur. To je, kakor že rečeno, silno živo zadelo vse ženske v El Pasu. Takoj se jih je našlo na stotine, ki ves dan niso izpregovo-rile niti besede. (Samo pomislite, kakšen raj je bil to za njihov’e može.) Vrh tega je 113 žensk takoj odpovedalo list, češ, da neupravičeni sramoti nežni spol. k ga moški v brbljanju še posekajo. Po' sledica je bila, da je že naslednjega dne izšla na prvi strani lista sledeča kratka urednikova izjava: »Moja krivda, moja največja krivda...«. friontezumasovzakladnajden Po dosedaj še nepotrjenih vesteh se je angleškemu arheologu dr. Cammu posrečilo, da je globoko v džungli Gvatemale našel svetišče Montezumasa. Raziskovalec je zadel namreč na številne podzemske rove, v katerih je Montezu-ma, še predno so ga vjeli Španci, skril svoje bogate zaklade zlata in draguljev. Že dosedaj so našli dragocenosti v skup-.ni vrednosti nad 5 milijonov dolarjev 6uatemala za naše izseljence V parlamentu srednjeameriške republike Guatemale je več poslancev izročilo vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da naj se od vseh priseljencev iz daljnega vzhoda in balkanskih držav, da prednost izseljencem iz Jugoslavije, po katerih je v republiki največje povpraševanje. Spomenica naglaša, da bi bilo pogrešno, ako bi se iz bodisi kakršnegakoli vzroka otežavala naselitev Jugoslovanov v Guatemali, ki so zdravi in marljivi delavci in se takoj prilagode tamkajšnjim razmeram. Nasprotno, njihovo priseljevanje bi se moralo celo podpirati, kakor delajo to tudi razne države Južne Amerike, kjei jugoslovanske priseljence zelo čislajo in spoštujejo. Spomenica naglaša končno, da so si maloštevilni priseljenci v Guatemali, ki so sedaj jugoslovanski državljani in so prišli tja še pred svetovno vojno, pridobili splošno spoštovanje radi marljivosti in poštenosti in da žive z domačim prebivalstvom v najlepši slogi. mesto slepcev Na daljnem vzhodu Turčije je mestc, čegar prebivalci so skoro sami slepci. Mesto šteje 7.000 prebivalcev, med njimi 6.800 takih, ki so popolnoma ali deloma slepi. Sultani stare Turčije nko prav nič storili za te usmiljenja vredne ljudi. V Adilamanu, tem mestu slepcev, niso ustanovili niti očesne klinike, da bi se s primernimi odredbami pobijala slepota. Napol sestradani morajo ti nesrečneži delati na poljih, da spravijo svojo skromno žetev pod streho« Vzrok slepote je granulozno vnetje očesne mrežnice, ki se podeduje od generacije do generacije. K. M, Capek • Chods Jindri Roman- — Is Selilo* prevet dr. Fran Brfida& 44 Pritrdil je nož v mikrotom (— končno vsa ta prispodoba strašno šepa, kajti o kakem strnjeniu v eno ne vore biti niti govora! —), in porinil je v stroj preparat, ki ga je včeraj skrbno zalil v celuloidin (— razun mlačnega glnlenia Jlfine in tega, da je Jfndra stisnil njeno roko, se ni med njima zgodilo ničesar, kar bi le od daleč naznačevalo —). Šlo je za jako redek primer obolenja očesne vezne mrenice, ki jo je bilo treba odložiti v špirit, ko so poklicali Jindro k vojakom; bila je prav tenka kožica, sama po sebi prenežna. Takemu histologu, ki se rodi enkrat za sto let, kakor mladi Pavak, se ne pripeti pri prirejanju še tako redkih preparatov nobena neprilika (— eolska haria, ki vedno opojno zveni v njenem grlu, Je bila včeraj polna zvokov, ki prihajajo naravnost iz srca, čeprav Je bil govor le o moderni iiiozofiji ali pragmatizmu, o tvarini, ki Je Jlndrl precej tuja —). Jindra je pokladal na stekleni pravokotnik vlasne tenke odrezke očesne mrene drugega poleg drugega (— včeraj se Je res od časa do časa zdelo, da bi se ne dalo niti z najslajšimi besedami ponoviti, kaj so prlpo-vedale Jirlne oči Jindri — seveda se Je govorilo o nečem drugem —!) in pripravljal se je, da bi obdelal preparat 7. iglami pod Greenoughom — niti tega ni manjkale v njegovi delavnici, ki si jo je krasno uredil, ko sta se razšla v dvornim svetnikom. (Kakšen razloček med platinasto sivimi očmi kom-tese Jelene in nebeško modrimi te le illozoike!) Za sobinimi vrati je bilo slišati odkašljavanje očeta; v času medsebojne napetosti se je vselej tako oglašal in slednjič potrkal. »Dobro jutro, kako si spal, Jindriček?« je rekel Jindra starejši pošteno po češko in vstopil. »Good moming, thank you sir!« je odgovoril mlajši, ne da bi bil dvignil glavo od dela. »Neumnost!« je zagodrnjal starejši. »In kje prav za prav vedno in cele dni tičiš? Ne hodiš niti v kazino k obedu, niti k večerji... Nič ne rečem, le študiraj, ampak le ne preveč... če sploh študiraš kje zunaj doma, kakor se da vsekakor soditi po tvojih foliantih, ki jih nosiš pod pazduho.« Jindra se je nasmehnil brez smeha — včeraj je bilo prvikrat, da ni predelal niti ene strani. »M — no! O tem niti najmanj ne dvomim, da napraviš sijajno svoj rigoroz,« je nadaljeval oče pri svoji promenadi po sobi, »v tem oziru nisi doslej še nikoli varal mojega pričakovanja...« Medmet, ki je pri Jindri nadomeščal smeh', se je znova ozval. Oče se je postavil pred sklonjeno sinovo giavo in rekel odkrito in toplo: »Ponosen sem nate, Jindrich!« To je sicer ganilo Jindrovo srce, a nikakor še ne njegove glave. Oče se dobrika, njegova potreba sprijaznjenja je neizmerna in, kaj bo posledica, je jasno: odkrit in vroč objem obeh Jinder. Toda trenutek kazni mora še biti, preden izprego-vori Jindra sin prijazno besedo in odpusti očetu. Delal je torej še malo časa, kakor bi bil sam v sobi. Toda oče ni čakal in je meni nič tebi nič izpremeni! ton: »Skoro bi bil pozabil,« je rekel prijateljsko, »da sem ti hotel nekaj pokazati. Čakaj, takoj pridem!« In odšel je tako hitro, da so zaloputnila oboja vrata med njegovo in Jindrovo sobo takorekoč istočasno. Vrnil se je mnogo bolj počasi in prinesel veliko mapo in razvezoval trakove s pogledom dijaka, ki si je v svesti krivde in razprostira pred profesorjem delo, ki pričakuje neizogiben padec. »Kaj praviš temu?« se je naglo odločil in razgrnil pred sinovimi očmi veliko barveno skico — o kateri na prvi pogied ni moglo biti dvoma, da predstavlja val morja, katerega pritoki so reke pravljic — tragikomično gramatično nezgodo kralja Satavahane. Lej — spokorno je prišel po odobrenje in priznanje. »2e tri dni imam to doma...« je rekel dr. Pavak in po pravici bi bil moral še pristaviti: »— toda nisem si upal!« Ne vedč, ali naj se jezi ali smeje, se je trudil Jindra z zasušenim steklenim zamaškom pri steklenici z barvilom za preparate. »Goddam!« je energično zaklel Jindra starejši, kajti zamašek je naglo odnehal in za njim je kanila poštena packa modre barve naravnost na skico. Takoj je potegnil iz naprsnega žepa robec in začel z njegovim robom osuševati madež; to je bil običajen pivnik dr. Pavaka, vsi rogljiči njegovih robcev so kazali sledove te njegove slabe navade, ki so jo preklinjale vse perice. Z robcem pa je zletelo iz žepa še nekaj trdega, preletelo v obloku mizico in plesknilo na tla. Jindra mlajši je skočil za tem plenom in Tes je bil to plen — vizitna fotografija, skozi prosvitno ovojko je bilo tudi spoznati, čigava. Dr. Pavžlk se je sicer tudi zganil, toda bilo je tole zamudno obotavljanje. Osupnil je seveda, toda delal se je vsaj za enkrat brezbrižnega: »Najboljši pivnik na svetu je in ostane vendarle rob svežega robca!« si je laskal nekam v zadregi. »Nekoliko je tega sicer odnesel kralj Satavahana; je sicer nekoliko bolj teman, toda morda se gospa Machna ne bo neopravljivo jezila.« Posmeh v Jindrovem grlu se je ozval trikrat za seboj: ogledoval je fotografijo z vedno rastočo pozornostjo. »Kaj ne, da je izvrstno zadeta?« je rekel oče z moj- strsko ravnodušnim glasom. Mislil je, da bo opravil stvar kot lapalijo. »Tale rakšasa*) Černy je sicer samo amater, tod? fotografira bolje nego marsikateri fotograf po poklicu Poznaš jo vendar... To je tista ljubka filozofka.. •« »Poznam, poznam,« je odgovoril Jindra, »ampalf takale ni, vsaj danes ne več!« »Kako to?« se je sklonil k njemu oče. »Tole ji danes vse manjka!« in Jindra je pokazal na dve mogočni kiti las, ki sta se ji usipali na sliki P° obeh straneh glave. Obe sta končevali v vozal, kar je dajalo poseben čar. Fotografija je bila intimna, vidno iz ateltfeja, in ko je Jindra pogledal na skico, na sliko* Putove, se je Jindra poučil, da imajo tudi tukaj Jifinini lasje isti ušes. Dr. Pavak je bil kakor v omotici. »Res?« je vprašal. »I no, res. Dala si je svoje krasne lase ostriči,« j* odgovoril Jindra, zamišljen. Sele po tej fotografiji je mogel- Jindra soditi, kaj je prav za prav storila Jirina s svojim činom. »Kako to veš?« »Videl sem jo včeraj in sem govoril z njo. Vem tudi. zakaj je to storila.« Čeprav ni Jindra st. vprašal, zakaj, mu je to Jindra mi. vendar povedal. »Neki... znani... neki starejši gospod je baje pO* hvalil njene krasne lase, in to je baje vzrok tega. Dr. černjr pripoveduje to vsakomur, kdor hoče poslušati, in gospodična filozofka tega tudi ne taji. Sicer to ni bila izrecna resnica, toda Jindra ni b8 posoda popolnosti, ki prekipeva. Šel je okoli mize in vrgel sliko proč in se začel se* daj on izprehajati po sobi. Prešel je dvakrat, trikrat, pogledal skozi okno — kapljice se niso več lovile na telefonski žici — obrnil se je in postavivši se oči v oči pred očeta, rekel: »Oče!« Tako, kakor bi rekel preudaren oče lehkomiselne* mu sinu, ki bi rad mirnim potom hotel poravnati zadevo: »Fant!« Oče je odprl usta kakor karp in je v zadregi n** grbančil obrvi. »In dr. Černy navaja ime — onega starejšega go* spoda?« je poizvedoval oprezno. »Doktor Černjr ne,« je odgovoril Jindra, »ampa^ gospodična Menotova mi ga je povedala, ko sem J® kar naravnost vprašal. To je, da bi ji ne delal krivice-' prikimala je, ko sem ga takoj na prvi pot uganil.. •« »Ti si res pogoden sinček, Henry!« je našel dr. P* vdk pribežališče hipoma v angleščini. »Jaz da sem pogoden sinček? ... To bi ne bilo ta* ko hudo, hujše je, če ima sinček tako pogodenega očeta!« *) Rakšase, mitologične pošasti, sedeče na grobovih. indijski*1 .Griffon' motorji! »Peugeot« kolesa ter deset raznih vrst koles, najboljši produkt svetovno znanih nemških in francoskih tovarn. Ugodna odplačila na obroke. JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR, XXIII Tattenbachova ul. 14. ■aBBHaBBaasai Prodajalko, zmožno slovenščine in nemščine z lepo pisavo, sprejmem. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo Večernika. 2292 Samostojen gospod išče perfektno kuharico, staro 25—35 let, ki je zmožna voditi gospodinjstvo. Reflektantinje naj se zglasijo v trgovini Sikošek na Koroški cesti št. 102. 2322 Eiektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tlchy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni XII Dijaka srednješolca, sprejme na stanovanje in hrano učiteljska rodbina v Mariboru, v neposredni bližini srednjih šol. Naslov v upravi »Večernika«. 2336 Pletenine, vse vrste po meri in okusu ter vsa popravila izvršuje hitro in točno po najnižji ceni mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2, Maribor. XXIV Perfektna v italijanski in slovenski korespondenci, stenografiji, knjigovodstvu, strojepisju in pisarniških delih iščem primernega name-ščenja. Ponudbe pod »perfektna«, na upravo »Večernika«. 2331 Štirisobno stanovanje, kopalnica, soba za služkinjo z vsemi pritiklinami, v sredini mesta oddam v najem s 1. septembrom. Vprašati v upravi lista. 2330 Pisarniško moč, žensko, s trgovskim tečajem, ki je dobra računarka in strojepiska, sprejmem takoj. Ponudbe pod: »Brzo in lično* na upravo. 2328 Fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku. Ca 200 aparatov stalno na zalogi. Izgotovljenje slik v 6 urah. Fotomeyer, Gosposka 39. 2182 Šofer, trezen in zanesljiv, išče službe. Prime tudi za vsako drugo delo. Naslov v u-pravi »Večernika«. 2335 Nova hiša z velikim vrtom na prodaj. Gozdna ulica 74, Pobrežje. 2327 ,Griffon' motorik 350 cm’ športna tipa. »Koni2s' vvelle«, luksuzna tipa. Vse tipe >l!’ ugodna odplačila na obroke. JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR-XXIII Tattenbachova ul. 14. Gramofone popravlja precizno le n)#' hanična delavnica JUSTIN Gu' STINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira tj™' boljših gramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. XVOK12l< KARIBOR I Koncert na vrtu v nedeljo 24. avgusta v gostilni Tomše v Pekrah Pojedina prekajenih in pečenih klobgs ■Hiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij!!!!! Juristi pozor! IzSia sta Zbirke zakonov snopič 40 in 41: Konkurzni zakon ...... Din 36’—, vezan v platno .... Din 48’—• Zakon o ustroju vojske . I II . Din 50*—, vezan v platno .... Din 62— Naročite jih takoj pri u Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova 13. Iadala Konzorcij »Jutra« % Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: FRAN BRO ZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETEL* s Maribora.