P Mtnen« ItevDk** landae Dta ■■■% ob nedeljah Din
jt»BOR*
n«M« im pranOm, «*> *8- »n m 2 naslednjega dom te* rine pa poiti D >*>*—, M ino-D Ur—, iluri«fa paekn BH-i a» imkmimio« D»7V j
iiimrii po Jugoma.-.,^-,-Naroča mm eri oprari .TABORA" MARIBOR Jv&mmftca itet«.
^T P6ftBiHa plačana v
šEa/,75
Peaauezne Stevllket
Havana e Din	'*7^
ob nedeljah Din 1<U|
UREDNIŠTVO me mahajo v Mari* boru, Jurčičeva aL M. 4, U nad* etropie. Telefon intararb* A 274. UPRAVA me amhaja v JurSčevj oliei št. 4, pritličje, demo* Telo* ton št. 24. - SHS poštaoddcovaf račun štev. 11.787.
Na naročila brea denarja me M aninu — Rakoplmi la aa vračajo.
x Naslov	m
Tit-
Rublji
Maribor, sobota 15. novembra 1924.
Leto: V. — Številka: 262.
TTJB,
ltl#JURIH, 14. noV. r(Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 27.50, Beograd 745, London 24.70, Praga 15.45, Milan 22.50, Newyork 519, Dunatf 0.007325.
' ZAGREB, 14. nov. Pariz 365—370, Švica 13.35—13.45, London 320323, Dunaj 0.0967—(U)978, Praga 200—209, Milan 299.75—302.75, Newyorfc 68.68—69.68.	\
Tišina pred nevihtami.
tfcs položaj v znamenju prvih volilnih priprav. — Konference pri Pašiču. —
Razdelitev kandidatur.
dolič. Izročili so miinistrsketora predsed-
BEOGRAD, 14. novembra. Danes dopoldne se je dr. Korošec vrnil iz Su'boti-68 in je imel kratek sestanek z Davidovi čem. Davidovi^ je delj časa konferiral * znanim protičevcenn dr. Ivani čem* o volilni kooperaciji v Srbiji.
Ministrski predsednik Pašič je bil že Zgodaj v uradu in opravljal tekoče pošle. Pozneje so se oglasili pri njemPri-Ibioevič, Maksimovič, Luki nič in državni podtajnik Wilder, ki so se posvetovali z njim do 13. ure. Razen njih se je nekaj časa mudil pri Pašieu minister Miletič, Iti se je posvetoval o volilni agitaciji v ^ajeoaa-ju, kamor se bo podal danes pozidne. Oglasili bo se nadalje vojvodinski radikali, ki jih je privedel posl Ea-
niku in strankinemu šefu resolucije novosadskega zborovanja NRS.
Dopoldtne je v radikalskem klubu zboroval izvršilni odibor, ki mu načeluje Ljuba Jovanovič. Razpravljali so o volilnem boju radiikalske stranke, o upravnih volilnih zadevah ter o nesoglasjih, ki, so se pojavila pri razdelitvi kandidatur. Diskusija o kandidatnih listah se bo jutri nadaljevala.
BEOGRAD, 14. novemibra. Pravosodi-ni minister Lukinič je imel danes daljše posvetovanje z državnimi podtajnikom \Vilderjem' in z načelniki:	posameznih
sekcij v pravosodnem! ministrstvu.
Neuspeh beneških pogalanl?
»Trgovinski glasnik« zahteva več jasnosti — Italija nami žuga z novimi konflikti.
BEOGRAD, 14. novembra. Danes se je oglasil pri pravosodnem! ministru dr. Lukiniču šef naše delegacije za pogajanja z Italijo v Benetkah dr. Ryba? ter Poročal ntjemKi in pa trgovinskemu ministru, ki se j© tudi mudil pri pravosodnem ministru, o pravnih vprašanjih, ki 6o Prišla v pretres na beneški konferenci. Pogajanja vzbujajo pozornost. Današnji »Trgovski glasnik« prinaša ostro Pisan članek o konferenci in izvaja, da Cohena vlada — ne prejšnja ne sedanja
.Vrnitev kralja in kraljice v Beograd.
BEOGRAD, 14 novembra. Danes ob 11. uiri se je 'kraljeva dvojica vrnila v Beograd- Na postaji so jo pričakovali Eeneral Zečevič, admiral Priča in prometni minister Slanic, Kor je v Južni Srbiji zavladalo zelo mrzlo, in slabo Vreme, je moral kralj potovanje pred Nameravanim časom zaključiti. Ce ne bo Preveč utrujen, bo sprejel še drevi ministrskega predsednika in notranjega kiinistra, da mu referirala o notranjem holožaju. Kralj si je na potovanju zabeležil zadeve, ki potrebujejo nujne rešitve bi pomoči ter bo v Beogradu storil vse Potrebno, da pridejo takoj na dnevni »ed.
Vprašanje stanovanjskega zakona.
BEOGRAD, 14. nov. »Vreme« prinaša, daljše izvajanje o vprašanju zaščite na-ttemtndkov in naglasa, da je vprašanje tovega stanovanjskega zakona vedno bolj akutno, kajti s 1. januarjem! stopi dosedanji zakon iz veljave. 0 vprašanju So že govorili v mimistrskem svetu, odločitve pa še ni nobene. Ugotovili so sarno dejstvo, da se vlada nahaja radi tega v nepriličnem položaju. Izhod bo treba najti. Morebiti bo sedanji zakon j
— ne pove nič jaisnega in konkretnega o beneški konferenci. Šele iz italijanskih listov je lahko naša javnost posnela, kakšno važnost tonajo tarifna, železniška in carinska vprašanja, ki jih je sprožila Italija šele potem', iko so se bile delegacije že sestale. Italijani hočejo, da bi nam z ene strani popolnoma odtujili Reko, z diruge strani pa si na naš račun gospodarsko opomogli. Namesto da bi se rimska pogodba natančno izvedla, nami grozi Italija z novimi konflikti.
za nekaj mesecev podaljšan, nakar b'o nova skupščina meritorno odločila v u-redbi stanovanjskih odnošajev.
Ostavka trcli ministrov na Poljskem.
VARŠAVA, 13. novembra. Ministrski predsednik je sprejel demisijo notranjega, pravosodnega in delavskega ministra. Novi ministri bodo imenovani tekom jutrišnjega dno.
Italijanske polemike z revolverji.
RIM, 13. novembra. V Castello mare pri Napol ju je včeraj bivši poslanec in fašist ImperatJore med političnim prerekanjem! z nek inv občinskim! svetnikom izdrl revolver iz žepa in svetnika sredi ulice ustrelil. Napadeni nasprotnik je bil takoj mirtev. morilec pa je pobegnil.
Definitiven Izid angleških volitev.
LONDON, 14 novemibra* Po veeraj1-šnjdh volitvah v škotskih vseučiliščih je definitivno zaključeno štetje volilnih glasov. Na podlagi končnih rezultatov imajo stranke sledeče število mandatov: konzervativni 413, delavska stranka 151, liberalci 44, neodvisni in drugi 7. Ker je poslanec Mor el v volilnem okrožju Dun-dey medtem umrl, se 'bodo vršile tamkaj naknadne volitve.
Doma in po svetu.
— Lepa gesta. Na banketu v počast Pesniku Mešku v Ptuju je njegov prijali g. Janko Arnuš prinesel slavljencu preden pozdrav. Omenjajoč, da naši kulturni delavci ne potrebujejo samo lepih ®esed, amlpak tudi materijiailne opore, htu je poklonil večjo svoto, zbrano med ?hw. inteligenco, da si bo pesnik mesto knjižnice, ki jo je izgubil na Koroškem,
j® moral zbežati pred razdivjano ma-'ijo, mogel nabaviti novih knjig. Ginjen *® je slavljenec zahvalil.
— Avtonomija — polomija! Mislili ^Wo, da bodo klerikalci za tokratne vo-^tve iznašli kakšen nov šlager mesto ^rtonomije, katero so pri volitvah pred
letoma gonili kakor invalid lajno Bve leti so imeli dovolj časa, da bi bili
košček te avtonomije iztojevalj.
Namesto tega pa so se najprej vdinjali radikalom, pozneje pa Radiču — seveda pri tem pozabili na avtonomijo in doživeli grdo polomiijo. Prijatelji, stari »šili« ne vleče več, treba bo nekaj novega, ali pa vsaj — prepleskano!!
— Redni občni zbor kmetijske družbe za Slovenijo, ki ga je sklical klerikalni komisar prof. Jaro za 17. tm., jo odgo-den.
— Otvoritve železniške proge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož dne 22. tm. se v imenu vlade udeležita min. saobračaja Andra Stanič in miin. dr. Žerjav.
— Železniški promet med Sušakom in Reko. Italijanski poslanik v Beogradu g. Bordrero je izjavil, da so pogajanja o žetlezn. prometu med Reko in Sušakom končana in da bo te dpi ppdpisa-jja tozadevna konvencija.
“ Zažgal in se obesil. la Ormoža smo prejeli: Dne 11. te. je ob 6. uri zvečer začelo goreti gospodarsko poslopje tukajšnje vdove Hrga. Ogenj je hitro segel na hišo, ter v eni uri popolnoma v.pepelil vse imetje. Ker je z največ jo hitrostjo gorelo več vozov sena in slame ter suha bukova drva, »e je rešilna akcija ormoških, hardeških' in frankovskih gasilcev morala prenesti tudi na obvarovanje sosednih objektov, ki so biliradii neposredne bližine v najveeji nevarnosti. K sreči ni bilo vetra. — Hrgova, ki je prišla talkorekoč ob vse, je Imela rta stanovanju ženo tukajšnjega mizarja Hržiča, ta žena je zapustila svojega moža, kar je tega bolelo, ter je večkrat nagovarjal ženo, naj se vrne k njemu. Par dni pred ognjem! je Hržič pisal svoji ženi in1 'jo prosili, naj! pride domu, ter ji zagrozil storiti nekaj »strašnega«. Ko je toraj sedaj začelo goreti, je padel sumi takoj na Hržiča. Šli so ga takoj iskat na njegovo stanovanje, katero pa so našli zaprto; vdrli so skozi okno, in našli že viseti Hržiča, ter so ga raVuo še v zadnjem trenutku rešili. Na glavi ima tndii rame, katere si je sam1 prizadjal s sekiro, vstati ne miore. Hržič je pijanec, ter glede poštenosti ma slabem' glasu.
— Na »Dinarski dan« se je nabralo v Gornji Radgoni 812 din.
— Angleški labouristi ne marajo komunistov. Izvršilni odbor angleške delavske stranke ne mara imeti v svojih vrstah pristaše drugih strank. Komuniste naj se izključi posebno radi tega, ker ne uravnavajo svoje politike po angleških racamcrah, ampak slepo ubogajo povelja iz Moskve.
— Nova angleška vlada ne, prizna Macdonaldove pogodbe z Rusijo. Berlinski »Vorwarts« javlja iz Londona, da je konservativna vlada edina v sklepu, da ne ratificira pogodbe, ki jo je Maodo-nald sklenil z Rusijo. Cim bo Baldwin uredil zavoženo Zinovjevo zadevo, bo Rusomi izjavil, da pogodba ne bo ratificirana, da pa je Anglija pripravljena, skleniti z Rusijo na novi podlagi pogodbeno razmerje.
— Z. R. III. v poštni službi? Iz Wa-shinigtoma poročajo: V vprašanju uporabe Z. R. III. je nastal preokret. izrekla se je želja, naj bi se zrakoplov porabljal za redno poštno službo med New-yorkom' in Londonom1.
— Poljski pisatelj dobil Noblovo nagrado. Kakor poročajo iz Stockholma, je bila letošnja Noblova nagrada podeljena poljskemu pisatelju VladislavuJRey-montu in sicer za njegov roman »Kmetje«.
— Propadanje ruskega plemstva. —
Pastorek amirala kneza Trubeckega Aleksander Trubecfoi je bil v Schone-burgu obsojen na tri leta ječe radi goljufije in tatvine v nočnih vlakih.
— Ustanove za obrtnike In vdove o-brtuikov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za L 1924: a,) deset ustanov za onemogle uboge obrtnike ali trgovce in sicer pet po 100 din. in pet po 50 din., b) pet ustanov po 45 din. za onemogle uboge vdove obrtnikov ali trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 27. novemibra 1924. Priloži naj se jim cd občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati iii da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
— Koliko popuši Varšava na dan? Statistično jo dognano, da se v Varšavi popuši na dan 4,600.000 cigaret v vrednosti 140.000 poljskih zlatov ali nad 2Ji milijona dinarjev.
— Komunisti na Češkoslovaškem. — Kongres komunistične stranke v Holc-šovicah (Praga), ki. je bil zaključen minule dni, je potekel v znamenju težkega spopada med levim in desnim krilom. Zmernejšo desnico, ki je do neke mere priznavala tudi češke narodnostne interese, so vodili dr. Šmeral, dr. Kreibich in drugi, levičarja pa Ncuratli, Burian, Yerčok in dr. Znano je, da so na kongre-
su TTT. Mtemacijonale v Moiskvi brali češkim komunistom hude levite i*n so zahtevali, da morajo svojo narodnostno politiko uravnati tako, da ne bodo imeli nič skupnega socialisti z meščanskimi strankami. Na kongresu je tedaj šlo za boj med desnico, ki je bila proti moskovskim' resoluci jam1 in med levico^ ki je smatrala diktat iz Moskve kot svojo dolžnost. Citate! jem še bo v spominu, da so v Moskvi zahtevali odcepitev Podkar-patske Rusi je od Češkoslovaške, široko federacijo države in1 druge reči, ki pomenijo negacijo sedanje češkoslov. republike. Dr. šmeral je imel hude ure, ker pa je že izza prejšnjih časov vajen pripogibati, hrbet, je končno dosegel! kompromis, s katerimi mitu je ostala dosedanja pozicija v stranki, zato pa je vrgel v vodo zadnje ostanke češkoslov. patriotizma in se je popolnoma vdinjal Moskvi, ki — kot znano — skuša izigrati velike kapitalistične države s tem!, da razbije male in zaneti v njih revolheijo-narne zmede. Kongres je sklenil, da bo ■posvetil vso pozornost boljše vizacijt m'as kot pogoju, da dozori »diktatura pro-letarijaita« na Češkem. Zdi se, da Šmeral ^ ne bo učakal zadnjega in dolgo za-željeuega konca svoje kari j ere: da bi postal češki Len j in ali — morda nehote — grob okop mlade republike. Daši ko* munisfei na Češkem številčno napredujejo, je vendar izključeno, da bi Moskva! uspela s svojimi načrti, ki so negacija) slovanske misli in najboljša usluga gor* tmian6ikemu inperijalizmu, ki min vea boljševizem1 ne more do živega.
— Ruski problem je treba rešiti. —« Ameriški senator Borah, ki bo [naslednik pokojnega senatorja Lodgeja, je izjavil, da je obnova Evrope edinole tedajl mogoča, alko bo Amerika priznala rusko vlado in ji dala finančno pomoč. Dokler, ne bo rešen ruski problemi, je gospodarsko ozdravljenje zapadue Evrope malo verjetno. Tudi razorožitev bo brez večjega efekta, če ne bo Rusija zavzela S! Evropi tistega mesta, ki ji gre po ujesti! gospodarski in .politični moči. —- AR pa! bo Amerika priznala sovjetsko vlado, tega senator Borah ni povedal. Zdi se, dial je tudi tu nesrečni Ziuovjev zmešal stre* no s svojim' pismom' ameriškimi kotouiSi!-stom. Brez ameriškega denarja Pa se ruski boljševizem ne bo mogel držati, la to je tisti paradoks ruske revolucije, pred katerim' bo utihnilo celo mogočno grmenje bogov IH. initeraacijonaile...
— Procvit ameriškega kapitalizma. »Daily Mail« javlja iz Newyorka, da j« zmaga republikanske stranke, vi kateri' sedijo zastopniki težke industrije in velikih kartelov, vplivala* ua javno življenje v »ugodnem« smislu. Namreč tako, da so se borze silno razcvete, dočimi so se cene žita in sploh vseh življenjskih potrebščin povišale. Tako jo vse zopet »v redu« in »zadovoljno«. List pristavlja, da se je od I. 3914 premoženje Zedinjenih držav za toliko povišalo, kolikor znaša vse narodno premoženje Francije in Anglije.
— Mac Donald pojde na oddih. Znani
angleški politik, nedavni ministrski presednik Mac Donald pojde na trimesečni dopust v Južno Ameriko.
— Gospodarska revija »Ital-Jug«. Y
Milanu izhaja mesečna revija »Ital-Jug«, ki je odlične važnosti za poglobitev gospodarskih stikov med našo državo in Italijo. Revijo, ki je pisana v italijanskem in našem jeziku, urejuje gosp. dr. Anton Filipič, trgovski ekspert pri nar šem konzulatu v Milanu.
Dopisi.
Ormož. Vsem darovalcem, ki so pripomogli k lepemu uspehu dinarskega dneva v Ormožu, se podružnica Jugosloven-ske matice v Ormožu tern' potom iskreno zahvaljuje. — Predsedstvo.
Središče. O priliki izročitve odlikovanja velezaslužneauu tržanu Jakobu Zadravcu, parami in ar ju v Središču, se je med vabljenimi gosti nabralo na dinarski dan 1405.50 D za Jugoslovansko matico, od katerega zneska je 1000 D poklonil g. Jakob Zadravec sam. Podružnica Ju-Soslov, matice y Ormožu, ki je zbrani
Btr^n 2.
A' A B O It«
V Mannom, ano i;>. novcnrrnM r;:ji
znesek spre/jela, se vsem darovalcem, posebno pa Jakobu Zadravcn za velikodušni dar tem potom iskreno zahvaljuje.
Ptuj. »U-druženje jugoslovanskih narodnih železničarjev, podružnica Ptuj«, priredi družaben večer v soboto dne 15. novembra ob 18. uri in pil, v čast upokojenemu tovarišu Andreju Tla la.de a, svojemu večletnemu, marljivemu predsedniku. Koncertne točke bode Izvajalo »Narodno železničarsko glasbeno društvo Drava« iz Maribora. Priredilo bo v Narod, domu pri pogrnjenih mizah, brez vstopnine tako, da bo omogočen dostop k izvanrednemu glasbenemu užitku tudi najbolj ubogemu. Začetek prireditve je le radi tega tako zgodaj, ker se udeleže tudi mnogi tovariši iz proge in je tako vrnitev na obe smeri z vlaki po 22. uri zajamčena. Predvsem upravičeno pričakujemo, da bo zavedno slovensko občinstvo te redke prireditve se zanesljivo u-deležilo ter s svojim obiskom počastilo mož a-domači n a, ki je skoraj pol stoletja marljivo in nesebično deloval ne samo pri strokovnih, temveč tudi pri mnogih narodnih društvih v Ptuju in okolici. — To naj velja vsakomur kot direktno vabilo, kdor zna ceniti zasluge narodnih mož.
Mariborske w@sfa8
Maribor. 14. novembra 19:14 VOLILCI!
Zadnji rok za vlaganje reklamacij je do 24. tm. Imeniki so pri nas na vpogledi Vsakdo se naj zanima, če je vpisan, — Strankin cdbor ne more vedeti za vsa-
TAJNIŠTVO JUS, Maribor, Cankarjeva ul. 1.
•
m Za Gregorčičev večer, ki ga priredi Sok. društvo v Mariboru v nedeljo, 16. tm., z začetkom ob 20. uri v restavracijskih prostorih Nar. doma, je prevzel recitacijo nekaterih Gregorčičevih pesmi iz prijaznosti g. Kovič, režimi- Nar. gledišča.
m Reklamacijski rok. Mestni magistrat objavlja do poteče reklamacijski rok v smislu člena 12. zakona o volilnih imenikih dne 24. novembra tl. Koki a .nacije, ki bi se vložile po tem dnevu, ne morejo več uplivati na sestavo volilnih imenkov, po katerih se bodo vršile že razpisane volitve.
m Ljudska univerza. V pirndol.iek dne 17. t. m. bo predaval g. A. Skala- »O duševno zaostalih otrocih*. (Nadaljevanje in konec). Začetek ob pol 20. uri.
m Predavanje »Bistvo sokolske misli«, ki je obvezno za vse v mescih februar-november 1924 na novo sprejete člane Sok. društva v Mariboru, je obenem prvo iizmed onih 10 predavanj, ki se morajo nbsolvirati po naročilu Ju gostov. Sok. Saveza tekom letošnje zime v vsakem Sok. društvu. Predavanje je zamišljeno tako, da bo izzvalo debato in bo zaito zanimivo in koristno tudi za člane in članice, sprejete že pred gori omenjenim terminom. Vrši pa se prednvanie v mali dvorani Nar. doma. Začetek ob 20. uri. Zdravo! Načelnik kult.-prosv. odseka..
m Mestni proračuni o dohodkih in stroških za leto 1925 in sicer: mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestnega vodovoda, mestne klavnice, mestno plinarne, mestnega električnega podjetja, mestnega pogrebnega zavoda ter ustanov, s<> že sestavljeni in razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni id 12. la 25. novembra tl. javno občanom na vpogled, da vsakdo lahko naredi svoje opazke o njih.
m Čuden samomorilec. Dne 9. tm. je našel neki Hočan v Scherbaumcvem gozdu v Rogozi kakih 30 korakov od občinske ceste hlapca na posestvu dr. Frica Schermbaumn 35 letnega .Takooa Irgoliča. Mož je bil ves krvav in je imel na trebuhu dokaz veliko ramo. Stoka;« je povedal, da ga je neki moški napadel, mu z britvijo prerezal trebuh in zbežal.
Mimogredoči vaščan je dal takoj pokli-catiTrgoličevega poslednja!ca dr. Scher-bauima, ki se je mudil v Rogozi. Tudi njemu je hlapec povedal zgodbo o napadu. Stvar pa se je zdela neverjetna, zlasti še, ker je Irgolič nekoliko omejen. Dr. Sch. je kmalu opazil, da leži +ri korake od Irgoliča krvava britev, v kateri so sohlapci spoznali Irgoličevo britev. Tudi ni bilo nobenih znamenj o kakem nasilnem napadu, pač Pa je imel hlapec obleko normalno odpeto, kar je pričalo, da ni bilo sile, ampak je roka lepo počasi odpela gumb za gumbom. Irgoliča je dal njegov poslodajalec takoj prepeljati v bolnico. Poizvedovanja so dognala, da je hotel Irgolič storiti samomor. Že delj časa se mu je misel, da se sam spravi s sveta, zdela simpatična in jo je tudi rad razlagal sohlapcem in vaščanom. Bal se je namreč starosti in da bi ga občina redila. Tudi pri zaslišanju v bolnici je vztrajal pri štoriji o napadu, ko pa so ga prepričevali, da to ni mogoče, je bruhnil v jok in rekel: »Saj to
ni nič «
m Cercle framjais. — Danes, v soboto 15. nov., ob šestih zvečer bo v mali kazinski dvorani francosko predavanje s slikami o starem in modernem Parizu. Vstop tudi za nečlane prost.	N	80
m Velika tatvina. Posestniku Kolber-gerju v Soverju je služkinja Marija Kovač izmaknila 35.000 din. in izginila kot kafra. Dekle je močne postave, prijetne zunanjosti in govori štajersko-prekmur-sko narečje. Policijska oblast je že izdala tiralico.
m Mestni kino. »Njen hišni prijatelj«, krasna filmska drama v 5 činih od Hen-ry Duvernoisa, v glavni vlogi France Dhelia, se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek.
m Tiskarski škrat je v svoji hudomušnosti v naši zadnji notici o Martinovem večeru Sokola Studenci izpustil datum. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja, se naznanja, da se ta prireditev vrši v soboto dne 15. nov. ob 20. uri v Sokolskem domu v Studencih.
m Prodaja vojaških barak »Dunaj« v Stamostanski ulici v Mariboru. Dne 1. dec. tl. ob 10. uri sev rši pri finančnem okr. ravnateljstvu v Mariboru v sobi 27-28 prodaja vojaških barak »Dunaj« v Samostanski ulici v Mariboru potom javne ustmene dražbe. Natančni dražbe-ni pogoji so v pogled pri zgorajšnjem ravnateljstvu dnevno od 10.—12. ure.
m V renovirani restavraciji »Punti gam, Mlinska ulica 23, se dobe danes v soboto, dne 15. tm. ocvrte klobase in zmeraj prvovrstno vino. 2582 m Dnevno vojaški koncert v kavarni »BRISTOL«. Prvovrstna vina. Zmerne cene. Priljubljeni zabavni lokal mosta.
Lože, separeji.	25^9
►       .......................
Marod^o sSedaSišče.
REPERTOAR.
Petek. 14, nov. Zaprto.
Sobota, 15. nov. ob 19%. »Kajn«. Ab. B. Nedellja, 16. nov. ob 19% »Zrinski«. (Tenorsko pa.rtijo poje g. Živko).
Začaetk predstav. Kakor že javljeno se prično z jutraj.šnjim dnem, v soboto 15. tm. vse predstave ob 19%. uri.
Ustnica uredništva.
Ptuj; ker smo o poteku slavnosti itak imeli poročilo, boš razumel, da radi našega malega obsega ne moremo objaviti. — Zdravo!
^ . -
Gospodarstvo.
g Industrijska številka »Nove Evrope«. Za 1. novembra je izdala znana zagrebška revija »Nova Evropa« naši industriji posvečeno številko, ki prinaša jako bogato vsebino. Številka zasluži pozornost vseh naših gospodarskih krogov, kakor tudi revija sploh, k:i redno prinaša zanimive in vseskozi aktuelne gospodarske članke. Na uvodnem mestu je
Obelodanjen članek o naši gospodarski krizi (C. in V. B.), nakar slede prispevki splošne vsebine: O moguenostima razvoja naše industrije (M. Lazarevič); Načelo socialnog oplimuma (D. Jovanovič); Klasna organizacija naše industrije (V. Lunaček); Radničiko pitanje i naša industrija (Gj. Curčin); Uticaj državnih finansija na jačinu carinske zaštite (M Todorovič): Industrija i neposredni poreži (Cv. Gregorič); Finansiranje naše industrije (J. Belin). Specialnim vprašanjem naše industrije pa so posvečeni nastopni članki: Naša poljeprivredna industrija (O. Frangeš), Naša kemijska industrija (VI. Njegovain); InduStfije drva u Jugoslaviji (G. Dalma); Industrija portland cementa u Jugoslaviji (J. Joha); k problemu jugcslov. industrije željeza i Čelika (K. Not). »Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Prerado-vičev trg 9 II.
Voditelj Jugoslov. ko-muntetov w — blaznki.
Eden najtipičnejših voditeljev jugoslovanskih komunistov je dr. Vukašin Markovič. Ni globok ideolog kot dr. Sima Markovič, ni človek teorije. V njem se je vtelesila revolucijonaraa volja, ki ne pozna kompromisa z ničemer in ki vidi v razumu samo pripomoček, ne pa kriterij za presojanje življenjskih resnic. Dr. Vukašin Markovič je boljševik od glave do pet: boljševizem pa znači večno revoltiranje, revolučno strast, nenormalno mero mržnje ali nesreče.
Zanimivo bo podati nekoč duševni profil tega zares originalnega jugoslov. intelektualca. Po rodu je Srb, živel pa je delj časa v Rusiji, kjer se je tudi izšolal. Študiral je veterino in položil kar sneje doktorat celokupne medicine. Kot človek, ki je imel že od prirode silno sensibilno naturo, je zgodaj zašel v ruska revckucijonarna društva, ki so delovala »pod zemljo« in čijih brezzkompro-misen komunizem je silno učinkoval na mlade, neuravnotežene ljudi. Tu se je Vukašin Markovič vzgojil za revolucionarja Po profesiji, za boljše vika orien-talsko-balkanskega kova. Bil je tudi Le-njinov ožji prijatelj. Učakal se je ruske boljševiške revolucije in se je ves plameneč vrnil v domovino, da podžge mase in jih navduši za sovjetski paradiž.
Toda ob Markovičem prihodu v Jugoslavijo se je že ustalil pri nas režim, ki se je držal načela, da je treba mase brzdati in da v Jugoslaviji ni tal za komunizem. Priola je obznana in dr. Vukaši-na Markoviča, ki je pustil v Rusiji svojo družino in je bil tudi sicer brez strehe in prijateljskega ognjišča, je čakala mrzla ječa. Pobegnil je v Črno goro in se nekaj časa potikal po gozdovih. Družil se jo s tolovaji, od.metniki, kačaki, ki so baje zelo čislali učenega tovariša, ker jim je zacelil marsikako rano. Po večletnem odmetniškem potikanju po gorah so ga nedavno aretirali in zaprli. Bil je silno zanemarjen, da so ga prijatelji je-dva spoznali. Njegovo vedenje se je zdelo čudno; kasal je znake bolezni. Tako so ga poslali v splitsko bolnico.
V pondeljek • poroča neki list — so prepeljali dT. Vukašin a Markoviča v ši-beniško blaznico. Ležal je na krovu skladišča, vklenjen v železne verige in zastražen po dveh žandarjih. Njegova zunanjost je bila jadna: raztrgana obleka, gosta črna brada, poiinba kačaka. Star je okoli 50 let.
»Glejte, peljejo me v blaznico, ker mislijo, da sem zblaznel,« je dejal dr. Markovič nekemu sopotuiiku. Ali je res zblaznel: Je-li njegovo čudno življenje v gorah znak blaznosti, ali pa zgolj neizmerna požrtvovalnost za idejo, ki je vzplamtela v njegovem umu! Genij ali noreči Mogoče je, da se je samo ponovil sujet povesti A. P. Čehova: »Palata No. 6«. Mogoče pa je tudi, da bo za mrežami blaznice žalostno končal eden naj tipič-nejših predstavite!jev razredno-revolu-cijonarnega pokreta v naši rasi!
Navier de Montepinf
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja. 9
Nečakinja moje žene je priredila za-jutrek; veliko tega je seve manjkalo. Tako ni bilo niti vina. Naročili somi tedaj, da naj ga kupim. Ko sem se vrnil z desetimi steklenicami po 30 sou-ov in ponudil gospodu pet preostalih frankov, mi je dejal:
— Naj vam ostane za trud.'
Tako mi je. gospod iz Pariza v treh dneh podani! 45 frankov. No, recite: ali ni Tmel ta gospod zares finega vedenjal j... j Prav llo sem se hotel zahvaliti, je stopila v sobo mlada gospa. Snela je klobuk in pajčolan. Ah, gospoda, kako zal je bil njen obraz! Ne bom ga pozabil, tudi če bom živel tisoč let. Opisati ga, kajpa, ne morem, sicer pa visi v hiši njena slika, ki je dobro zadeta. Ko jo vidite, se boste preverili, da je bila izredna lepotica, dasi mrtva slika nikoli ne more podati resničnega čara živega bitja. — Obraz ji je bil bel in bled, oči prelepe in blesteče, da ne najdete takih; v pogleda ji je ležalo nekaj blagega in otožnega. Skratka, bo si jo pogledal, se ti je zdelo, da moraš poklekniti pred njo in moliti. Uboga mlada gospa!
Ona se je nasmehnila in rekla soprogu:
— Tu je pa lepo, uprav očarljivo!
Oh, ko se spomnim teh besed me zaboli v srcu. Da, lepo in očarljivo Uboga mlada gospa!
Dominik je na hip prekinil pripovedovanje in se je dotaknil s pr6ti čela, ko da bi si bil hotel obrisati solze.
Ne vem, dragi čitatelj, kakšen vtis je napravilo na te to pripovedovanje; mene je globoko dojmilo. Res je nekoliko predolgo in ima marsikaj od višnoga. Spretnejši pripovednik nego je vrtui pazili’ bi razložil dogodke veliko krajše in omara tudi mikavnejše. Vzlic temu Pa me je njegovo pripovedovanje sila nimalo.
Tudi Pavel, ki ni povsod iskal začetka kake povesti ali drame, je pozorno poslušal Dominika.
Patand se je malce pomiril in Dominik je nadaljeval:
— Mlada dvojica je živela morno, enolično, da ni mogoče reči kaj posebnega o njih življenju. Rosina mi je pripovedovala vse, kar se je dogaljalo v rdeči hiši.
Tako mA je predvsem povedala, da mlada zakonca ne sprejemata obiskov in da tudi nihče ne zahaja k njima. Mladi gospej je bilo ime Margerita, gospoda pa Henry. Njegovega priimka se ne spominjam več. Videl sem naslove nečastni kih: »Gospod Henry, MaAsons — Lafitte, rdeča hiša«. Pisem nista dobivala. Vi dveh letih ni prispelo ne eno pismo; tako je vsaj trdila nečakinja moje žene, ki je vsako jutro sprejemala pošto od pismonoše.
Gospej Margeritd so minevali dnevi ob čitanju, vezenju in gojenju cvetlic na vrtu. Sicer je prihajal tudi vrtnar, ki pa je samo snažil drevorede in obrezoval drevje. S cvetličnimi gredami se je pečala gospa sama. TuAmtam sta se z gospodom napotila na sprehod po vrtu; značilno je, da se je vedno zakrila s tistim gostim pajčolanom, v katerem je bila dopotovala iz Pariza.
Marsikdo je mislil, da se je bala pokazati obraz, o njen obraz je bil nebeško lep!
Sredii poletja je kupil Henry majhno ladjico z jadrom; z njo je ravnal vešče kot mornar.
Coln je bifl siv in črn, nosil pa je ime »LaStaviea«, ki je bilo zapisano nanj z zlatiimi črkami. Coln je bil zasidran nasproti hiši, ki stoji ondi na drugi obali Seine.
Vsak večer sta se Henry in gospa vo^
zsila Po Seini in se vračala domov dokaj pozno, ko je bila že mesečina.
Uda oznanita.
Po!tSšftro
lastnih izdelkov za spalne in jedilne soba naiceneje v zalog Šercer in drug Maribor, Vetriniska nlica stev 2.	106
Kompletna spalnica iz mehkega lesa po ceni na nrodj. VpraSati: Usnjarska uiica 23. 2561 4—4
Glasovlr, otomnna. divan s fotelji postelje, žifniki, madrace na piodaj Rotovški trg St 8. I. nadstiopje. levo. 2581
irna za onca iščeta opremljeno sobo z vporaho ku hinje, kolikor mnpoie v bližini kolodvoia. Ponudbe pod „R. R.“ na upravo lista. 268)
Na prodal ima Konrad Vernik v Ormožu fino Hidravlično stiskalnico za vs kovrstno ol e, malo rabljeno z vodno pumpo, na dva cilindra ki se naenkrat st ska. Cilindra imata 350 mm širokosti. Proda se tudi valika s porcelanast m: valji 400X350 mm in stioj za izdelovanje prosene knse po nizki ceni.	2574	3—2
Pristopajte CMD \
V Hoi)oto IS novembra 1924-
ISOMCBR.T’
in
JJ8D1L_____________
K obilni udeležbi vabi	2577
Terezija PauHč, gostilna, Stolna ulica 10.
Upravitellslvo šk. posestva Betnava
aaznaaja tuino vo»t, da j« njega dolgoletni logar
Jurij Verlič
včeraj ob •/, 15. uri previden s sv. rakramenti umrl Pogreb se vril v sobote 15. novembra 1924 ob 14. uri iz hlie žalosti na Radvanjsko pokopališee.
Betnava, dne 14. novembra, 1924.	2582
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. Glavni in odgovj.-ai arednik: Vekoslav Špindler. Tiska Mariborska tiskarna d- d.