InseratI ie sprejemajo in velji tristopna vrnta : H kr., če no tiska lkrat, 1 - II II m n £ »i ii ii n n 3 i, Pri večkratnem tiskanji ne cena primerno zmanjša. Rokopisi te ne vračajo, iiefr/tiikovaiiN pisma se ne sprejemajo. N iročnlno prejema opravniStvo (adn uistracija) in eks^edieija nn H arem trgu Ji. St. IG. PolititBB lisi za sloreas^i liarofl. Po poŠti prejeman velja : Za eelo leto . . 10 gl. — kr za pol leta . . 6 )( _ na četrt leta . , 2 . 50 n wu 1, V administraciji velja: Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta 3 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljali veljA 60 kr. več na leto. VredniStvo jo v Kravji dolini štev. 28. Izhaja po trikrat, na teden in sieer v torek, četrtek in soboto. Cesar Viljem obstreljen! Sodnijska preiskava proti Ilodelnu, ki je nedavno streljal na nemškega cesarja Viljema, Se ni dognana in že nam telegraf poroča, da je bil stari Viljem 2. t. m. v Berlinu zopet napaden in ranjeni Zločinec pa, k i je to storil , ni kak lačen in malopriden postopač ali nezadovoljen delavec, ampak doktor filozofije, Nobiling, je streljal na svojega cesarskega gospoda in ga ranil. Je li ta rana nevarna, ali ne, tega telegraf ne po v 6, vendar pa smemo reči, da bode imelo to za cesarja hude, morebiti smrtne nasledke, če tudi rana sama na sebi ni nevarna. Pri starem človeku je namreč vsaka razdražba čutnic jako škodljiva; naravno pa je, da taki napadi silno pretresejo vsakega tudi najbolj hladnokrvnega človeka. Kako je moral tedaj ta napad pretresti še le Hlletnega Viljema, ki se Se ni čisto opočil strahu vsled napada llii-deluovega, in ki sme pač reči, kakor nekdaj rimski Cezar, ko jo zagledal svojega ljubljenca Bruta med svojimi mor.lei: „Tudi ti, moj sin I" Žrtvoval se je za Nemčijo, dostikrat je moral celo zadušiti čute svojega srca in glas svoje vesti, samo da bi državi nemški pridobil svil in slavo, in zdaj, ko je srtčno dovršil vse to, ko je Nemčiji prisvojil toliko veljavo, da je prva med državami in se v.ie poteguje za njeno prijateljstvo, zdaj njeni mogočni vladar Se v lastni stolici ni varen in ga hočejo šiloma spraviti iz življenja, kakor da bi ne mogli str-peti, da 81 letnemu Viljemu smrt toliko časa prizanaša. Že uuidan, ko smo govorili o Ilddelnovem napadu, smo odločno obsodili tako hudodelstvo, in še odločneji povdarjamo sed«j, da je za-vratni umor, zlasti politični umor, eno naj hujših in najgrših zločinov , ki si jih človek misliti more; pa kar smo zadnjič opomnili in kar je „Tagblatt" tako zbodlo, da je spisal poseben članek ,.farizeji" zoper nas, to po vdarjamo zopet, da taka hudodelstva so namreč le posledice ali konsekvence tistih naukov, ktere dandanes novošegni liburalci trosijo po svetu, In po kterih se ljudem jemlje vera, ter vsiluje namesto uje brezverni liberalizem. Kaj da je bil vzrok tega novega napada na cesarja Viljema, tega zdaj še ne vemo, tudi nečemo ugibati , ter bodemo o tej reči obširneje govorili, ko postane bolj jasna. Kongres se snide. Od vseh strani se poroča, da je evropski kongres, najbrže v Berlinu, zagotovljen. Stvari se pravilno razvijajo: Angleži so se vstrašili ruske sile in se še na morji niso več varne čutili, da ne govorimo od suhe zemlje, in tako so jo vkrenili na mirno pot, kolikor bi bili tudi radi ltusijo ponižali. Listi mnogo govore, da se je Rusija v vsem vdala. Toda kakšni da so bili dogovori, tega nihče ne ve, le toliko se zna, da je Rusija privolila v to, d« se sme na kongresu o vseh točkah svetoštefanskega miru razgovarjati. Nekteri časniki se boje, da se bo porazumljenje med Rusijo in Anglijo konečno na škodo Avstrije obrnilo; vendar ta strah ni opravičen, ker Kusjja miru želi m potrebuje, in bi bila z Anglijo boj pričela, če bi jej ne bilo toliko na miru ležeče. Kaj se bo na kongresu sklenilo? Mi bo pripeljal do miru? to so vprašanja, ki bodo ud zdaj zanaprej podlaga političnim kombinacijam. Nam se tako zdi, da je vse od tega odvisno , s kakošno mislijo pridejo zastopniki velesil na kongres. Če želijo vsi mir, potem ga bodo našli, če pa želijo boj, ga tudi lahko najdejo. Če bodo hoteli Rusijo ponižati in vzeti jej vse, kar si je priborila, potem ni misliti na miren izid. Tega se pa menda ni bati, ker velikansko oboroževanje na Ruskem celej Evropi imponira. V tem so Rusi pač pametno ravnali, da so se držali prislovice „si vis pacem, para bellura — če hočeš mir imeti, pripravljaj se za vojsko." Oborožena pride Rusija na kougres, in to je pogoj miru ; oborožena pride jia tudi Anglija, in v tem leži zopet nevarnost, kdor ima meč na strani, rad ob meč trka, in kouečno ga tudi iz nožnic potegne. Na zadnje se bodo vprašali: „Čemu smo toliko potrosili za vojne priprave, če nemajo nobenega namena V" Zato še davno ni vsa nevarnost odstranjena, če se prav kongres snide. Vendar smo miru mnogo bliže, nego smo bili nedavno. Živi pa mnogo ljudi v Evropi, ki jim to ni všeč, da pride do porazumka. Mnogi narodni Rusi se srde nad rusko vlado, posebno nad Suvalovotn, ker jih peče v sred , da bi Rusija Angležem v najmanjši stvari odjenjala. To je preterano, zakaj mir je več vreden, nego par podrtih turških mest, ki jih bodo morali Rusi morda nazaj dati. Nasprotno pa je veliko zagrizenih sovražnikov Rusije, kateri zdaj veselja vriskajo, ker je Rusija nekoliko odjenjala, in gonijo evropsko diplomacijo vnovič v ogenj zoper njo, da bi si nabrali še več lavorik. Zdaj ue vedo o čim družim govoriti, nego o slabosti Rusije, in mislijo, da bi se dalo z grožnjami še več doseči. Ti ljudje ne bodo mirovali, ter bodo hujskati in ščuvali, kar se bo dalo. samo da podkurijo kako rabuko (hrup). Ue se tedaj prav mir naredi na kongresu, pošten in stalen mir to vendar ne bo : nezadovoljni še bolj pa bodo sovražniki Rusije, ki jim zmirom misel po glavi roji, da se Rusija O neposvečevanji nedelj, („Čeeli" st. 118 23. maja.) V državnem zboru — v Berlinu se je 18. p. m. sprejel zakon, vsled katerega se v nedeljo dalavec „ne sme siliti k delu." Pravimo razločno v Berlinu, da bi se kdo ne motil in mislil, da bi se moglo kaj tacega tudi na Dunaji zgoditi. Mnogi cislajtanski katoliki se pri samem potnišljenji na Prusko, kjer vlada neomejeno mož „železa in krvi," kar stresejo pred grozovitostmi kulturnega boja, kateri divja dosednj v držilvi strahu božjega in atentatov. Če primerjamo vse evropske države jedno z drugo in sicer oziroma na svobodo, kakoršno vživa v njih katoliška cerkev, moramo dostikrat z nemalim zatajevanjem samega sebe priznati, da je na Nemškem in magari tudi na Pruskem v nekaterih stvareh, tičečih se katoliških interesov pravi eldorado proti drugim. Poglejmo danes nekoliko na stvar, katera je v tesnej zvezi s socijalnim vprašanjem ljud- ske množice t. j. posvečevanje nedelj pri nas in drugod. Pri nas se skoraj o posvečevanji nedelj govoriti ne more in imelo bi se po vsej pravici pisati : neposvt čevanje nedelj. Če se tudi ne ozremo na versko stališče in če premišljujemo to samo z gmotne strani, vidimo strašne reči. V delavnicah in tovarnah ropota v nedeljo tako kakor v delavnike. 1/, tovarniških dimnikov se vali dim v nedeljo kakor drugekrati. Na ulicah se dela tlak, tesarji sekajo, zidarji in drugi se spenjajo po hišah in strehah, kakor bi šlo za stavo, hlapci vozijo po ulicah glino in gnoj ali s kratka, ni morebiti ne jednega hlapčevskega dela, katero bi se ne opravljalo v nedeljo kakor v delavnike. Ootovo se mora marsikteri po našej katoliškej državi potujoči Anglež čuditi tudi temu mrzličnemu napenjanju, in če hi ga novine ne podučile nasprotnega bi moral zaklicati: „Tam v Avstriji morajo biti zlati časi, ker ima revno ljudstvo toliko dela, da morn še v nedeljo de- lati." Tovarne ne vedo kam z izdelki in vendar se dela povsod v nedeljo ! Nedeljno delanje je ekstraavstrijski izdelek in morebiti jedini, ki se od nas ne izvaža, zato ker ne-čejo drugod nič vedeti o njem in kjer je bil do sedaj, tam se ga radi znebljujejo s primernimi zakoni. V nemškej državi na Pruskem se ne sme nijeden delavec siliti v nedeljo k delu. Je pa pri nas še druga vrsta delavcev, kateri težko zdihujejo pod bremenom nedeljskega dela in kateri si srčno žele, da bi se tudi za nje kdo potegnil tako očitno in odločno, kakor za delavce s predpasnikom, da bi se tudi oni ne silili v nedeljo k delu. Ta vrsta delavcev ne dela z motiko teinuč s peresom. V advokatskih in notarskih pisarnah pišo kakor stene bledi delavci v nedeljo, v c. kr. uradih se praska in škrta v nedeljo, kakor bi bil državni blagor odvisen od nekoliko tisuč jeklenih peres. A tega šc ni dosti. Vsako nedeljo vidimo odhajati iz c. kr. uradov, odhajati zgr- ostrašiti da. Tako obžaluje „N. fr. Presse", da ni Avstrija Rusom korajže vzela, kakor je to storila Anglija, ker bi si bila s tem lahko pridobila dober kup mnogo slave; in ob enem govori o ruski nemoči. Iz tega se vidi, da je res nehvaležno početje, da Rusija zavoljo miru popušča in odjenjuje, ker se jej to vedno le v Blabost šteje, in jej donaša sramoto in ponižanje. S takimi ljudmi, kakor so judovski či-foti, se res ne da. drugače govoriti, nego s kanoni. Vendar pride gotovo še čas, ko bodo do tal ponižani, zato Slovani lahko še nekaj let potrpimo. Govor slovenskega poslanca grofa llohemvarta v državnem zboru. Pri vseh dolgih razgovorih o tistih vladnih predlogih, ki se skupno imenujejo „nagodba z Ogersko", zdrževal sem se besede; ne da bi bil s temi predlogi zadovoljen — moje glasovanje nasprotno priča, — ampak ker sem bil od početka prepričan, da se na tej podlagi in na tej poti ne more do povoljnega konca priti. Prav rad, gospodje, bi bil videl, da sem se motil, in da se je stvar dobro razmo-tala, danes pa, ko vsi vidijo, kaj se je po Bko-raj triletnih dogovorih doseglo, spoznam jaz in spozna ves svet, da sem prav sodil, in da ta nagodba ne vBtreza našim najskromnejšim željam. ne naj bolj opravičenim nadam. Če je prav državni zbor vladne predloge nekoliko skrčil in olajšal za nas, in naše žrtve nekaj zmanjšal, nevarnosti in žrtev nam vendar še toliko ostane, da ga ni človeka v celi državi, ga ni, pravim, v obeh polovicah, ki bi se mu ta nagodba dopadala. Celo pokrovitelji nagodbe nam je ne priporočajo, ker je dobra, ampak akoravno je slaba, ne iz vzrokov v nagodbi zapopadenih, ampak iz takih izven nagodbe ležečih, med katerimi vzroki najdem po dobrem premotrenji kot glavnega ono popolno apatijo in vtrujenost, ki je nastala v vseh krogih po teh poltretjeletnih dogovorih. Prej so rekli: ,,Ne krajcarja ne plačamo več", zdaj je pa to pozabljeno, in zdaj pravijo ,,rajši največe žrtve, samo da se temu moril-nemu in dvomljivemu stanju konec stori." Ne bom vam našteval naših žrtev v bankini postavi, v postavi o 80 miljonnem dolgu, o colnem tarifu s svojo visoko colnino , da tudi o kvoti po nasvetu odsekove manjšine. bančene, shujšane in kašljave postave z velikim paketom spisov pod pazduho in v žepih v dokaz, da mora gotovo ubogi delavec s peresom še popoldne in morebiti tudi zvečer delati za blagor države. V celej avstrijskej državi ni morebiti ni jednega urada, ki bi bil praviloma v nedeljo zaprt. V davkarskih uradih se vplačuje in izplačuje tudi v nedeljo , da, tudi to smo doživeli, da poživljajo gospodje Bodniki krščanske stranke tudi v nedeljo. C, kr. okrajni glavarji vrše komisije s svojimi tajniki in komisarji tudi v nedeljo in marsikateri katoliški plemič je na kakšnem shodu ves proti neposvečevanji nedelj, a njegovi uradniki na posestvu imajo v nedeljah svoje uradne dni in silijo, da se seje in orje. V prodajal-nicah dvore dvorljivi delavci tudi v nedeljah, najbrž same krahe. Delavci v uradih nemajo celo leto nijedne nedelje, njih teden šteje 7 in leto 365 delavnikov in to v temnih, smrdljivih prostorih , kjer se po dnevu in po noči sveti z otrovajočim plinom. (Konec sledi.) O tem se je že dosti govorilo, posebno je Btvar jasno in prepričalno razjasnil čestiti poslauec Hebske trgovinske zbornice (Plener), tako da menda ni uda te visoke zbornice , ki bi ne bil o tej reči zadosti podučen. Pa tudi posamezne točke nagodbe obsodili so taki go spodje, ki smo jih v vseh važnih vprašanjih vedno na vladni strani videti navajeni bili, tako ojstro, da smem vprašati :Kaj ostane še opoziciji, da bi karala? Pa kolikor očividne in težke škode nam nagodba donaša, vendar bi je ne obsodil, nasprotno pripravljen bi bil, sprejeti jo z denarno škodo , ko bi si kupili s tem kak dobiček enake vrednosti, če bi nam s tem za celoto, za monarhijo kaka korist vzrastla. ['a zastonj pregledujete brezštevilne paragrafe te nagodbe, ne najdete med njimi takega bisera, da bi nas v nekoliko potolažil. Mi naj vse žrtvujemo za nič, le zato, da se postavi na mesto tri, dva ali jednome-sečnega prehoda (provizorija) še slabej i desetletni prehod. Vse napake in nevarnosti, ki leže v nagodbi od leta 1867 naj odobravamo in vnovič za deset let potrdimo. Ko nam je leta 1867 Ogerska nagodba diktirala, tačas smo jo sprejeli prisiljeni k temu po ministerstvu , katero je, rahlo rečeno, navidezen priboljšek više cenilo, nego vso prihodnost države. Naša polovica pa je v tisto nagodbo le privolila s tem pristavkom, da je s tem naših žrtev konec, in da se ne smejo do nas nobeue terjatve več staviti; upalo pa se je tudi, da se bodo dale v desetih letih napake tedanje nagodbe odpraviti, in da se bo dala Ogerska zopet bolj trdo k državi prikleniti, ker se jej je po prenagljeni nagodbi preveč samostojnosti dalo. Zdaj, ko je prišel tisti trenotek, ko smo upali prevrata k boljemu, zdaj nas odlašajo za novih deset let, ter nam prigovarjajo: le še to privolite, potem pa nič več! In kedar zopet pride tisti trenotek, da naj pokažemo svojo stauovituost, potem pride zopet tisto domoljubje strahu (veselost), in nam vse podere, kar je domoljubje prepričanja zidalo. Ni potem čuda, daje za nas zmerom sla-beje; pa tudi v drugem oziru je za nas od leta 1867 sim mnogo slabeje. Obe polovici hirate na posledicah one nagodbe, ki zavira tako celoto, kakor posamezne dele. Oba dela, vtru jena, obupana, se težko borita vsak za svoje bitje in življenje, in to tem bolj, ker je prišel nad nas oni glasoviti denarni polom, in tako ste si odtujile se Avstrija in Ogerska, da iščejo zdravila za obe v popolni ločitvi in ue v tesnejši zvezi, Pred nami ue leži nagodba dveh strank z enako skrbjo in navdušenostjo za celoto vnetih, ampak nagodba dveh nasprotnikov. To je žalostno, pa nič čudno; vsaj mi od naše (desne) strani smo to naprej videli, če so v poslednjih letih dualizem vedno poveličevali, in celoto države prezirali, potem ni čudno, da si polovici tuji postanete, in kot nasprotnici v dogovore stopite. Ne napake, ki so se morda pri nagodbe-nih razgovorih storile, ampak slaba politika prejšnjih let je kriva nesrečnega izida. Deset let naprej se je vedelo, da pride dan obnov-ljenja nagodbe, in ker se v teh desetih letih ni nič pripravilo za nagodbeni boj, zato je bila stvar že zanaprej zgubljena. Važno je, da se v tem ne motimo, in ravno zato bom nekaj omenil, kar so moji predgo-vorniki omeniti pozabili. Poklical bom besedo v spomin , ki jo je zapisal imeniten avstrijsk državnik ob važni priliki. GoBpodal Ko je leta 1812 avstrijski kau-celar grof Metternich pričel ono veliko delo, ci je rešilo Evropo nadsilstva prvega Napoleona , storil je ta pričetek z depešo na gospoda pl. Floreta v Parizu, pisano dne 9. grudna 1812. Depeša se tako pričenja: „11 est des epoques et des evenements, qui decident du sort des Empires comme des individus. Cest alors, qui toute illusion devi-ent mortelle, c'est alors qu'il faut se mettre en face des verites quelque peaibles qu'elles puissent paraltre." (So dobe in dogodki, ki odločujejo osodo držav kakor posameznih ljudi. Vsaka slopotija tedaj postane smrtna, in treba je resnici v obraz pogledati, če Be to še tako težavno dozdeva.) Zdaj, gospodje, živimo v takem času, sto-liino pred dogodki, ki bodo odločili osodo monarhije. Tukaj hvalisanje ni na mestu , treba je resnici odkrito v oči pogledati, če je še tako grda, ker bi vsako nespoznanje zdalo smrtno nevarnost. (Klici ne desni: prav dobro!) Dovolite mi tedaj, gospoda, da natančneje razjasnim, kako je politika prejšnjih let zakrivila slabi izid nagodbenih razprav. Pri tem me ni želja, nasprotovati sedanjemu ministerstvu. Jaz sem mu nasprotoval, ko je še na čelu velike strauke orožje trdno v rokah držalo ; popustil sem pa to borbo skoraj popolnoma, odkar sem izvedel iz njegovih lastnih ust, da ni voditelj, ampak le sluga svoje stranke, (na desni: prav dobro!) iu ne da mi vest, da bi umirajočemu zadnje ure grenil. (Veselost.) (Konec sledi.) Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani, 3. junija V (lržttvncm zboru je vlada pri glasovanju o najvažnejši točki pogodbe med Cislo in Translo, to je gledd povračila davkov, zmagala z večino 43 glasov: 165 poslancev je namreč glasovalo za vlado, 122 pa zoper njo. Glavna skrb je zdaj pri kraju, vendar pa čaka ministerstvo še jako sitna reč, ko se bode obravnaval grofu Andrassy-u od delegacij dovoljeni kredit 60 milj. gld. — Avstrijski delegaciji je grof Andrassy razodel ravno tiste reči kakor prej oger-ski delegaciji. Glede Nemčije je rekel , da pošteno posreduje ne samo med Rusijo in Anglijo, ampak sploh glede vseh zadev, in da razmere med Avstrijo in Nemčijo so prav dobre. Na očitanje Giskrovo, da bode Avstrija ostala sama ter se med dvema stolama kakor 1. 1854 vsedla na tla, odgovoril je minister, da to je pesimizem, da se pa on za trdno od kongresa nadeja ugodnega vspeha. Več ue sme in ne more povedati; Avstrija ne bode na kongresu osamljena, bi pa poslanci li bili zadovoljni, če bi jim naznanil zaveznike? Drugi državniki pa nimajo tako velikega zaupanja kakor grof Andrassy, in sodijo, da je minister le zarad tega tako pomirljivo govoril, da bi mu državni zbor tem bolj gotovo privolil 60 milj. gld. Če bi mu jih namreč odrekel, bi bil to zanj velik propad, ki bi ga primoral odstopiti. I\a (»orisUcm se je 30. maja, kakor poroča „Soča", prebivalcem desnega brega Soče slovesno naznanil odgovor Nj. Veličanstva na adreso, v kteri so presvitlemu cesarju sporočili svojo vdanost in zvestobo do Avstrije iu Habsburške rodbine. Posebno sijajno se je vršila ta slavnost v Podgori in Števerjanu. V Podgori so baron Ritter-jeve papirnice mirovale, vse hiše so bile z avstrijskimi in slovanskimi zastavami okinčane; ljudstvo praznično oblečeno, med kterim je bil tudi dvorni sve- tovalec baron Rechbach in mladi baron Ritter z rodbino svojo, je vrelo proti cerkvi, kjer se je vršila slovesnost v cerkvi in zunaj cerkve. Deželni poslanec Andrej Kocjančič je javno prebral pismo ces. namestnika, ki obsega odgovor cesarjev na adreso, in ljudstvo je odgovarjalo z navdušenimi živio-klici na cesarja, med tem ko so možnarji pokali in je godba svirala cesarsko pesem. Občinski zastopniki ao sklenili izreči najiskrenejšo zahvalo za cesarjeve tolažilne besede, ktere so najbolje poroštvo, da se noben del goriške grofije ne odstopi sosednemu kraljestvu. Armado 30.000 mož hoče Avstrija boje zbrati pri Orsovi. Rusi se pa na Rumunskem tudi jako živahno gibljejo ter zbirajo močuejša krdela pri Červeni veži (Rothenthurm - Pass) in so se obrnili tudi proti Aluti, kjer jih do-zdaj ni bilo (Glej tudi naš dopis od avstrijsko rumunske meje. Vred.) Iz Trsta se piše ,,Soči", da vlada pošilja velikanske množine živeža , streliva , ka-nonov in druzega vojnega orodja v Dalmacijo, očividno se delajo prirave za kakšno osvojitev in častniki v Trstu govoriš o zasedanji Bosne, kot o dognani zadevi. 28 maja je došel črnogorski vojvoda Petrovič z Llojdovim parnikom v Trst in se je precej peljal na Duuaj. Važni dovgovori neki švigajo po telegrafu med Dunajem in Cetinjem. črnogora hoče dežele, pri-poznane ji v Sanštefanskej mirovnej pogodbi, če bi bilo treba, braniti celo z orožjem. Vnanje države. IVciilškl cesar se je v nedeljo ob 2s/2. uri popoludne peljal na sprehod, pa ,,pod lipami" je neki Kari Edvard Nobiling, dr. filozofije, nanj dvakrat ustrelil in ga ranil na roki in v obrazu. Okoli 30 šreteljnov je zadelo cesarja, ki je zgubil veliko krvi in trpi hude bolečine, dasi rane same na sebi niso nevarne. Nekaj šreteljnov so cesarju že izvlekli, ki ni zgubil zavesti in se počuti zopet nekoliko bolje. Mo rivec se je hotel potem sam sebe ustreliti in je bil ranjen prenešen v jetniško bolnišnico, kjer bo mati in zdravniki pri njem. Govorica, da je Nobiling vradnik pri ministerstvu kmetijstva, ni resnična. Dr. Nobiling, ki je bil rojen I. 1848 v Kolnu pri Birnbauinu, ter od novega leta sim stanoval v Berlinu pod lipami, je ob iskoval boje social-demokratična društva in shode. <1 kongresu piše ,.Globe," da je zagotovljen. Vabila so se že razposlala, in kongres se ima 11. iu 15. t. m. sniditi v Berlinu , potem pa preseliti se v Baden-Baden. „Globe" tudi našteva točke razgovorov, med kterimi se Bosna in Hercegovina ne omenjate Grof Andrassy je v delegaciji o teh točkah rekel, da so morda prave , vendar pa ne veruje , da bi angleška vlada med zborovanjem parlamenta po časnikih razglasila predloge, preden jih naznani parlamentu. Pruski listi poročajo, da je grof Stolberg postal podpredsednik državnega mi nisterstva. Oddelku nemškega brodovja, ktero v treh najboljših in najmočnejših oklepnikih na svetu je v sredo izjadralo iz Vilhelmsha vena, da se požene v srednjo morje, primerila se je 31. pr. m. zjutraj ob osmih na angleški južni strani pri Folkestene o lepem vremenu in mirnem morju huda nezgoda. Da se umakne trgovski ladiji, udari pa ladija „Konig Wilhelm" ob ladijo „Grosser Kurfurst'. Ta še 1. 1875 izdelana oklepa s turni ovarvana ladija potone v malo trenutkih , dokler se je ladija „Konig Wilhelm" hudo oškodvana potegnila v Portsmouth. Potonilo jih je Čez 300. Izvirni dopisi. I® lifiifiljaiic, 31. maja. („Tagblatt") Česa še ni ta list grdil, koga še ni i blatom ometaval? Kaj mu je bilo presveto, da bi ne bil z umazanostjo svojo onečastil? Toda osebe, katere „Tagblatt" napada, so večidel osebe spoštovanja in časti vredne. Spoštovanja vreden je tudi preč. duhovnik v V., katerega je ta umazanec Bmešil v št. 101, kjer kvasi, da je račun za pogreb sobrata z dvojno kredo pisal, kakor da bi bil preč. gospod župnik, denarja hlepen, res preveč računil, ko bi bil vendar pri natančnem računu imel pravico skoraj še toliko tirjati. Je-li dopisun tagblatovski imel vzrok to čenčati? Da samogoltna dobičkarija, zarad katere edino bi se omenjeni račun prevelik dozdeval, pri preč. župniku ne velja, priča njegovo življenje. Gotovo tagblatovski dopisun nima toliko prič in dokazov radodarnosti, dobrodelnosti ter usmiljenja do reveža in ubozega kakor duhovnik, katerega surovo napada. V svojem zagrizenem svetohlinstvu ga imenuje sicer „der ehrenvverte Amtsbruder'; da, to je tudi, toda v veliko lepšem pomenu, kakor dopisun misli. Pa ne samo „ein ehrenvverter Amtsbruder", on je tudi ,,ein guter Vater", dober oče svojih faranov ne le v dušnih, ampak tudi v telesnih zadevah. Tega priče so farani du-hovnij, kjer je dosedaj pastiroval. Se ve da, dokler svet pozna iu poželi hudo, bo sovražil tudi duhovne. Kristus sam je to povedal in ravno tako grdenje in preganjanje je znamenje pravega duhovna. Zato bi tudi jaz ne ugovarjal ,,Tagblattu', posebno še zato ne, ker taki dopisun ne zasluži besedice. Da pa ne bo mislil, da je pravo izblekuil, naj zadostijo te vrstice. avstrijsko riiiiiuiiskc meje, 28. maja. (Prihod Rusov.) Ravno prijahalo je 40 ruskih Čerkesov v Novoselico, 4 ure hoda od tod , kvartir naročit za tisoč drugih, ki dojdejo jutri ob 11. uri dopoludne. Pravijo, da bodo obsedli rumunsko mejo, ki se tukej veže tudi z avstrijsko. V Novoselici je tako zvani ,.triplex confiuium" — trojna meja, namreč avstrijska, rumunska in ruska. 'Av. ff"rajj«»i stvu) Zdi se, da V neki viši realki bila je pretekli teden kon-ferencija profesorska, v kteri se je posvetovalo o načinu, po kterem bi se naboženskemu pod-učevanju v viših razredih moglo dati spet več vpliva. Ako pomislimo, s koliko paznostjo gospod e ravnatelji enačili vstavov vladajo in to posebno, kedar je v obravnavi tako tenek predmet kakor veroznanstvo, tedaj po vsej pravici smemo reči, da je dotični gospod ravnatelj storil to le po višem nagibu ali povelji. Odkod pa je došel ta viši nagib? Gotovo po povelji najvišega, in tu se mora slušati. Prav res je skrajni čas, da gospodje realisti , kteri so že tako brez močnega olikujočega momenta t. j. brez klasičnih študij, poprimejo se v viših razredih vsaj te trohice verozakona in krščanske kazni ali discipline. Pač res niso lepe reči, ki se pripovedujejo o mladičih po viših realkah iu tehnikah. Tudi je v praktičnem živ Ijenji kaj lahko spoznati mladenča, kteri ima oliko klasiško, mimo mladenča, kteri ima oliko le realistično — gmotno. In zato več veroza konskega nauka pa življenja v šole! (,,čech1 X, 124). 31. maja, (Nekaj o šol-z Dunaja veje drugi veter. Domače novice. V Ljubljani, 4. junija. (F komisijo za obdelovanje ljubljanskega [mahu) bilje od deželnega odbora izbran stav beni svetovalec Franc Potočnik, ki je spisat pred par leti posebno brošuro, kako da bi se dalo posušiti in obdelovati ljubljansko močvirje. (Cerkveni Glasbenik) I, 2 ima v Bebi začetek spisa: „Petje prvih kristjanov" in konec: „Kakih misli je mnogoterno še katoliška duhovščina zastran cerkvene glasbe." Kronika društvena t. j. sklep o I. občnem zboru. Dopisi a) z Breznice na Gorenjskem, kjer se vrlo goji že cecilijansko petje; b) iz Kranja; c) iz Novomesta, da so v frančiškanski cerkvi pevci gimnazijalci sprejeli knezoškofa. Missa in honorem s. Caeciliae, zložil Foerster, presodil Sattner. Naše priloge. Razne reči, v kte-rih se veselo omenja, da se naročniki nanj precej pridno oglašajo, in (da naj pošlje list nazaj , kdor ne misli ga plačevati (do konec leta stane za družnike 1 gld., za nedružnike 1 gld. 50 sld.) z muzikalno prilogo , ktera v št. 2 ima štiri razne „Tantumergo" (Foerster, Nedved, Hribar); „Veni s. Spiritus" (Fajgelj) itd. — (Vozički za otroke) so prišli v poslednji dobi močno v navado. Pestema ali dekla rine voziček tako pred seboj, da dete sedi dostikrat obrnjeno k njej z obrazom in s hrbtom na vnanjo stran. Zdravniki svarijo pred takim vožeujem, kajti potem, da so oči otrokom vbrane na eu predmet, ne morejo se prav razvijati in škodljivo je za veliki mozeg ali možgane. Tako vsaj sporoča „Našinec". Jeli so pri nas kteri zdravniki že premišljali to reč? (G. Jos. Nolli) se je poslovil od mesta Zagreba, da odide na novo mesto v Milan, ter se mudi medpotoma v Ljubljani. „Obzor' se poslovi od njega imenovaje ga: ,,simpatični trogodišnji baritonista naše opere in slovenski rodoljub." („lh-ence/j" Št. 9. in 10.,) ki je včeraj prišel na svitlo, ima na 7 straneh veliko različnega in dobro izbranega gradiva tako, ta ga bo vsak, če se peča s politiko ali ne, vesel. Tako mnogovrsten in osoljeu kakor ta pot, je bil še malokdaj. Na zadnji strani ima pod napisom „Strel na nemškega cesarja" dve podobi. Prva kaže, kako so se na Pruskem duhovni pregaujali, Bismark in nemški cesar pa se vid ta na oknu, in gledata izganjanje; druga podoba kaže nasledek tega, namreč prizor, ko brezversk človek streli na cesarja. — Prepričani smo, da bo vsak z veseljem bral ti številki in spoznal, da je „Brencelj" res vreden priporočanja in obilne podpore. (Posebni ŽelezniSni vlaki) bodo šli binko-štne praznike na Dunaj in z Dunaja v Ljubljano , Postojno, Reko, Trst in Benedke. Iz Ljubljane se vlak na Dunaj odpelje v soboto 8. junija ob 1 uri 7 minut popoludue ter/.naša vožnina tje in nazaj v II. razredu 18, v III. razredu pa 12 gld. Vrniti se je treba v 14 dneh. Vlak z Dunaja dojde v nedeljo ob 1. uri v Ljubljano in se drugi dan ob 0. uri dopoludne odpelje v Postojno. Ob 10. gre v pon-deljek iz Ljubljane v Postojno še drug vlak, ki se zvečer ob 0. uri zopet povrne v Ljubljano. Vožnina za tje in nazaj znaša v I razredu 7 gld. 20 kr., v II. razredu 5 gld. 45 kr., v III. razredu 3 gld. 60 kr. Veselica v postojnski jami se bode vršila v pondeljek od 3, do 6. ure popoludne. (Vabilo k občnemu zboru društva c. k- 11. n. poštnih predstojnikov in odpravnikov) na Kraujskem, Primorskem in Dalmatinskem, ki bode dne 8. junija 1879 ob 10. uri predpolu-dne v Trstu, Hotel „Delorme" na „Velikem trgu". Dnevni red. I. Poročilo predsednikovo o pretečenem društvenem letu. 2. Poročilo blngnjnikovo o denarnem »t,»nji in številu udov. 3. Posamezni niiHvtftje. 4. Volitev vseh društvenih odbornikov. Nu Fužinah dn. maja 1878. Predsedništvo. Opomba. Znižano vožnjo po železnici ste. dovolili južna in Uudolfova (gorenjska) železnica, a to samo proti temu, da dotičnik pokaže društveno karto in poterdilni listek o »nižanej vožnji. Vsi oni p. n. udje, ki se žele občnega zbora vdeležiti, naj si društveno karto (ako je Se nimajo) in poterdilni listek o znižane) vožnji prej ko mogoče preskrbe pri društvenem predstojništvu. Znižana vožnja traja od ak vršila se je veselica le v notranjih prostorih. Slišimo, da bo „Sokol" med letom napravil več takih veselic. Razne reči. — Dve štipendiji po 00 gld. ste na (Jonskem razpisani za učence, ki bi hoteli obiskovati svilorejski kurz, kteri se prične 17. t. m. Prošnje naj se oddajo do 10 t. m. c. k kmetijski družbi v Gorici. Palestina za Jude. Madjarski zastopnik Istvery hoče po Duhovem v Peštu staviti v imenu svojem in več svojih družnikov nasvest, naj se v zvezi z vzhodnjim vprašanjem reši stvar židovska tako, da hii vstanovi zo-pet država izraelska bodisi kot samovpravna pod vrhovnim gospodstvom Porte (uukrat pogorele I), bodmi kot siimoslalna judovska država v Palestini , ktera bi se v to svrho primerno morala povečati! Na zilravje vsem judom, kteri naj Hcboj poben> če ne vseli, vsaj dokaj naših liberaluhov, iu naj se jim država povekša proti vzhodu dokler že koli t — Kar lovec na Hrvatskem je včeraj pogoril. Kakor seje govorilo v Ljubljani, je včeraj popoludne gorelo že I.'! hiš, in sporočil: ho v Uradne, da so jim hiteli na pomoč h svojimi gasi loicu m i. Škot L i t o m e r i S k i ima postati dunajski kanonik dr. Ant. llorny, bivši profesor bogoslovni v Olomucu, rojen Rtražničan rin Mornvskem, 4H let star in sploh priljubljen. — Premem bo pri učiteljstvu trn Kranjskem (i. A. Bartol postal je defmitiven učitelj v Mehovom. Na Stajarskem pa je v razpiBnnn poduč. služba na '! razredni ljudski šoli pri sv. Miklavžu pri Orinužii h :t;i() gld. I. plača in Htonovanjem. Prošnje naj se oddajo okrajnemu šolskemu svetu v Ormožu. Na v i n o - i n s a d j e r e j s k i šoli no Slapu pri Vipavi se prične Ki. t. in. brezplačni nedeljski kur/, pudučevanja odraslih v umni trtoreji in umnem kleturstvu. Podu čevalo se bo vHiiko nedeljo od H. do l<>. ure dopolnilne. Kdor želi k poduku dohajat.', naj se Oglasi do omenjenega dne pri vodji šole. — Toča, ki je '21. milja pobila med Loč-nikoin in Pulumnovo na Goriškem, je napravila, Hilno veliko škode. Kakor poroča „Soču", je /.daj vse golo in kmetje zopet orjejo za tur-fiieo. Svilne črviče so morali večinoma zavreči ker jih nemajo s Čim prereditl. Deželni odbor Izdajatelj in odgovorni vr« dmk : Filij i I Indi- je dovolil najhuje zadetim občinam 6000 gld. podpore. Spred porotnega sodišča. (Konec.) 2!). maja stala sta pred porotniki Matija Zevnik i/. Drulovka okolice kranjske in njegov oče Blaž Zevnik. Prvega dolže, da je ubil svojo ženo Marjeto, druzega pa, da mu je k temu prigovarjal. 26. marca šla je žena Matija Zev nika z nekterimi fanti v krčmo Knedelnovo v Drulovku ter jo popivala od I. do 5. ure popoludne; potem pa se je skrila z Jernejem Zevnikom na podu, da bi je. njeni možne na šel. Pa Matiju Zevnik jo je ob 5. uri vendar le zasledil, ter jo je peljul domu, kjer jo je od f>. do II. ure tako dolgo tepel, da je umrla. Matija Zevnik no taji, da je tepel ženo , ker je bil zarad pijančevanja in slabega življenju njenega silno razsrjen. Blaž Zevnik pa trdi, da sinu ni prigovarjal tepsti žene iu se izgovarja, da je omenjenega dne pijan iz Kranja prišel domu. Zevnikova dekla Oecilija IJrbanija priča, da je Matija Zevnik pretepal ženo ter jo hotel vdariti s sekiro, ktero mu je pa dekla iztrgala iz rok. Vrgel je potem ženo na tla ter jo pretepal s kolcem , kterega mu je podal Blaž Zevnik z besedami.- Le udri jo, saj druzega ne zasluži. Dekla je poklicala sosede na pomoč, ki so Matiju prigovarjali, da naj odjenja. To jim je sicer obljubil, pu komaj so odnesli pete, začel jo je zopet pretepati, dokler okoli 11. ure ni bila mrtva. Marjeta Zevnik je bila slaba in zanikertin gospodinja, Iu je prodajala žito in druge reči , potem pa po več dni popivala po krčmah. Zevinkov lila pec (Vgnur je tudi videl, kako je mož pretepal ženo in slišal Blaža Zevniku reči: „Le pobij jo I" Kavno lo je slišal m videl tudi Jernej Drakslcr. Jakob Juvan, cerkovnik, pripoveduje, tla so ga klicali na pomoč, iu ko je prišel, ležala je žena na tleli m Matija /rvmk mu je rekel: Kar sem hotel Htoriti, sem storil. Krčmar Franc (legnar je pri preiskavi pričal, da je Matija Zevnik svojo ženo našel na podu z nekim mladim fantom. Zdravnika Mali in Stemni? t/. pričata, daje. ituclu žena veliko vdarcev, kterih noben ni bil mcer smrten, vendar je žena umrla, ker ju bila zarad pijnnče vanj«, jako fdnha. Občinsko predstojništvo za tožencema daje dobro spričevalo in ju popisuje kot poštena iu mirna moža. Porotniki so z t) glasovi proti :i Matija Zevniku uboja spoznali za krivega, Blaža Zevniku pu zarad prigovarjanju za sokrivega in sodnija je odmemlu prvemu H let, drugemu pa <1 leta težke s postom poostrene ječe. S to obravnavo bile so porotne sodnije za zdaj sklenjene, Poslanim. Častiti gospod vrednik I V poslednjej šte vilki čislanega Vušega lista pritožuje se dopisnik „z (iorenjskegft" zaradi lega, ker banka „Slaviju" dolžne proipije sodnij^ko izterjava, češ, da „na ta način utegne človek zavoljo tega , ker se je zavaroval, priti ob vse premoženje. Da bi ne. mislil kdo, da se s to proceduro, Bog si ga vedi, kaka krivica zuvnrovuncem godi, naj mi bode dovoljeno opozoriti, da se banka „Nlnvija" tožbo poprime le kot naj skru)iiijega sredstva, namreč fte le potem , ko je za premijo Štiri mesece čakala ter zavarovanca dvakrat na nasledke, ki mu utegnejo nastati, opozorila. Kdor ve , kaj je zavaro valna pogodba ali polica, in kake dolžnosti na Hup. podlagi njenej zavarovalno di ušivo preucuia ne le do zavarovanca, ampak tudi do pozavarovalnih društev, spoznal bo tuli, da je čisto naravno, uko banka tirja, da jej členi premije plačujejo. Tožarenje morebiti nikomur m tako neprijetno kakor banki, kajti ona nima od tega nikakoršnega dobička , pač pa ga imajo odvetniki, ki tožbe izdelujejo. Sicer pa morem zagotoviti, da so — kolikor je meni znano malokdaj toži kdo, ki mu revščina brani plačati; ampak navadno le taki zavarovanci, ki po potovalnih zastopnikih pregovorjeni ali vsled padcu banke „Slo-vciiijc" oplašeni - prestopijo k diugim zavarovalnicam , ne da bi bili zavarovanje pri „Slaviji" prej odpovedali. Da so si pi velicih tožbenih in rubežni-škili stroškov ljudje sumi krivi, razvidi se najbolje i/, miHlednega slučaia: Necegu znvaro-vnneii, ki je premijo več ko pol leta na dolgu ostal, opomnila je banka dvakrat k plačilu ter mu s posledii|im opominom ob enem sporočilu, du ga bode, ako ne plača, tožila. Nu vse to ni nič odgovoril, tornj je bila tožba vložena m Hodnik ga je pri obravnavi obsodil, dn plača banki premijo, odvetniku pu stroške v znesku gld. 70 kr. Namestil , da bi bil pa plačal, pridušil se je pred sodnikom, da ne plača niti krajcarja, iu ko bi se tudi „cela rihtn" na glnvo post avila. I lil je toruj znrubljen iu namestil :i gl. 70 kr. plačal je odvetniku 25 gl. H(! kr. Takova trm«, mislim, da se ne du opravičiti. Sprejmite, častili gospod vrednik! i/.ra/. odločilnega Hpošlovunju , s katerim nu je čast hiljcžiti hi' uiliiui Vam li. Ilrll»ir, glavni zuidnpiiik banke ,,Slavijo." V Ljubljani, dne I. junija 1H7H. Eksokutivnu dražbe. I. junija: 3. Av^.ee h 1'otllaza, .'I. KraSovie t. Vrlinike, oba v Ijoiu. .'I. ZnidarAit' i/. Hintrico H, (Jralior iz Minerja, .'I Anilirovtič iz Stiit-t ja, ,'l, ttcllcii i/, lire, Hroiifi iz Janini, vni v Ilinlrici. .'1. /,olez-nik iz (loroign Knnane, II. Saliee iz Solc, II. Žili daritn1 iz llnj, ,'l. Zelo iz Trnja, vHi v 1'onlnjni. .'I. Znvnili i/, Zapit/ v Novem meniti, .'I. /npančiiS z I •(lrttčogii vrlia, v Mokronogu. .'I. ('orno ir. Mont v Kamniku. '.!. Kontur iz VirmaHov v l,oki. It. Kra&ovic iz flunt, .'I, l*riliodiit*. iz Vitima, I. Juro-iie iz ('reimiee, vni v Krnketn. I. tjcgun iz Korit, I. l''lorijunčio iz Kiltpovcu vni v Trebnjem. I. Selmller ir. Hintrico v Hudobci. Umrli n«: Od 2fi, (lo 31. maja: Ford. Poronla, ino«. o' 7 d., za eoljnnlniin krčoin. Karotina l'ock , tiifi. pon. li. '.!.1 '/4 I., za jotilui. I.tidmila Valjavee, vrati, ll. 2;i/4 I., za vodeno glavo. Filip Zupančič , Hlav. mojittra o. .'I I., za oftpicaini. Alojzij Zajec, »lati. prod. o. II. <1., za eolj. kreorn. Ana (lorui-, tlel. 36 1., Martin Moliar, gniilitč Ii7 I., .lanez KoJlnli, knmno-nek :i7 I., vhi za Jotilin. Malija AAmiin, gOHtilft li'.! I., za vnctico mnJig. ini-onleo. Miliu Petan, goni., n. 7 I., zil Kkrofeljni. Marija (llavifl, kaj*. <11 t., Kranc Olinrlhaler, innlar 20 I., Martin HorSo, gonlae. f>.| I., |''r, ,lnkn|ii(\ gonlu£ -IH I., vni za j dti k n v bolui&nlci. Nofcu Knliin, liiii. po«. 7T> I., za vodmiico. Kari Klitlor, v ponilni delnvnit-i 31 I, za jntlko. Karnlina lligernperger, inJSen. li. K!'/,, I., za vnetleo m, SO. V rtnideu: H7, l.r>, 21), 7H, II!. TeleitiHlIčiK-