VPEDNljTVO IN VPRAVA
v včiteluki tiskarni/
POKOPlSl SE NE VRA-CAlO/ANONlMNl DO-i PI$l$ENEPRIOBČV-
Ieio/poJtnina* pla-
S& XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
LETO IV.
LJUBLJANA, 11. DECEMBRA 1926.
STEV. 53.
NAROČNINA ZA JVOOSLA' VIlO ČETRTLETNO DIN 15 CELOLETNO DIN 6o/ZA SNOZEMSTVO IE DODATI
poJtHino/oclAJipo
CENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIN I 50>
POŠT. ČEK. RAČ 13.188
Po albanskem polomu.
»G. predsednik! Jaz sem vodil politiko, o kateri sem smatral, da je najugodnejše za mojo domovino. Teh medsebojno utrjenih temeljev sem se od svoje strani ves čas vodstva poverjenega mi ministrstva lojalno držal, Zadnje dni pa se je dogodilo nekaj, kar je omajalo zaupanje, na katerem sem zasnoval svojo politiko. Zato mi je čast, g. predsednik, obvestiti Vas, da podajam ostavko na položaj ministra zunanjih del. — Dr. Momčilo Ninčie.«
Minister in najsposobnejši iugo-slovenski diplomat dr. Momčilo Nin-čič ip, z zgoraj citiranim nismotu začel svoi labudii snev in se skoro za vedno odrekel nretenziiam do-stati iueoslovenski Chamberlain. S svojo politiko. ki io ie vodil dolga leta Droti volii celokumicea iueo-slovenskeea naroda, v sramoto tradicij male Srbiio in v zasmeh Jugoslavije kaimakčalanskih borcev ie doživel oolom tako strašne narave. kakor s/a še ni skoro minister v Dovestnici našega rodn. Oriunaši smo ta katastrofalni ooiom napovedovali od Drve mr o zaončetka mi-roliubne in oasievdano nonižnosti nanram Italiii imperialistov in mil- ^ čilcev našega rodu. Za naše na no- ( vedi srno želi naiodločneišo oroti-akcHo eksministra dr. Ninčiča. ki se ni pomišljal uporabiti oroti nam vseli sredstev od strogih odločb tisknvneira zakona na do razpusta nieeovi oolitiki »utrievania inedseboinih temeliev« z Italiio — katerega se ie on kot diplomat strastno držal — tako nevarne Or-rimo v liuhlianski oblasti. Ostali krosi. katere smo ob teh iznadih večnega zunanjega ministra SHS ooetovano ooozariali na posledice niepovp politike. na so molče nre-liaiali nreko teli naših svaril in se istovetili s smernicami zimami p nolitike dr. Momčila Ninčiča. katere-m« so sieoo zaunali !« odbiiali nas. kot nemirno in pesimistično razpoložene nrotiitaHianske elemente Danes doživiiaio i ti krogi bridke ure. ko bife nest ardita malo da ne že na vrata samp nredvoine Srbiie. v katere meiah so se nekateri, ki ivm ie bil Soh’" izhodišče vseh želi in nehani. počutili tako vame nred italijansko hnneriallistično in vazi io, Oriunaši ta hio, ko se io izpolnila do zadnte točk« sleherna beseda i»’ših težkih ororokb ne rekri-mlniramo niH no trhimfirame. **‘?o samo konstatiramo. da ie sedai v onasnoSti naš državni in nacionalni obSfoJ za katerega se bo morda oo-treba že v doglednem času iroosta-viti z vsemi raznoložliivimi sredstvi.
Italila ie s podpisom albanske 0o?odbp> izrekla iasno in odkrito, da
med Jugoslavijo in nio n i moeoče iskreno in mirno sožitie. dokler ena izmed obeh nrizadetih držav milosti nroseča no klekne na kolena v krvi svotega naroda. To priznanje ie kruto in strašno. Treba Da se ie z niim breznoeoino sprijazniti. ako ne maramo doživeti, da nas bo doletela v kratkem času usoda nove in strašne albanske Golgote. do kateri skoro tip bo poveličanja in vstaienja. Zagotovila dinlomatov. mirovnih konferenc in /veze narodov so lene stvari /a male in šibke narode. Narodu caDoretskih herojev na se hoče zemlie in kruha, ki ga ie volian Doizkusiti iztrgati iz naših rok tudi 7 orožjem. Krfski slučai ni še nozablten.
Napoleonsko leto velikega ka-oroln se naeiblie k zatonu. Izeleda do vseh znameniih. da ie izvlekel iz svoip torbe maršalsko oalico na albanskih tleh in da hoče zanočeti tam. kier ie nehala ranilka Avstrija. Drine Wied in Orlando. Aibaniia ie dane« boli ItalHanska kolonija. nesro ie TriPolitaniia s Cirinaiko. ker se tam narod še no štirinajstletnem robovanin nnira in orizadeva itali-ianskim kolonizatorjem težke skrbi Vprašanje najkrajšega razdobia ie le še hio. ko se bo ob T>rimu in na vzhodnih meinikih Škipetariie pokazala fašistovska milica in nričela z iero izzivani ter incidentov, kakor io iera že danes ob stotini kilometrov iuFoslovenskp zanadne meje. od Roke Da do Rateč. Kai se bo izcimilo iz teh obmeinih naročenih incidentov ni težko nredvidevati v zavesti, da si hoče novi Cezar za sleherno ceno podjarmiti Balkan kot skakalno desko za naskok M a le Aziie, ker se dobro zaveda, da mu v Italiii uenetenih in konfinira-nih ?ore tla nod notrami.
čas beži in v interesu našega obstoia ie. da ta. udarec proti srcu naše države takoi naralizira-mo 7 zunanip nolitično kombinacijo, ki bo omogočila usDešno obrambo nanram nasilnemu osvaianiu Balkana no črnosraičniških zemlielačne-žili. Zamuieneea ie. bilo že dovolj. Ako se ie posrečilo neklenskemu mojstru evropske reakcije skovati okoli naše zemlie železni obroč od Albaniie nreko Grčije. Bolgarije in Madžarske, se mora DOtem enako tudi nam istega zdrobiti in naiti novih kombinacii. v katerih bodo udeleženi narodi Dri katerih velia dana beseda nad vse in ki ne no-zuaio nri nodoisovaniu nriiateliikih in zavezniških noeodb tako cestno-razboiniških običajev, kakor ?o-soodie v Dalači Chiei. Naiti ie tre-
ba nazai Dot v ono staro preizkušeno in v opniu vrtinih vihariev oo-trieno zavezništvo z bratsko Fran-ciio in nolep nio nodatl roko šestde-setmiliioiiskemu narodu ooštenia-kov, ki 7 deianii dokaznie da obračunava s temno nreteklostfn In išče novih smernic za svoi razvoi. Iz-eovori in nomišliania v tem shičain ne drže. ker ie danes zemlia v ooas. nosti in ker ni leoše nrilike. nepo ie danes, da se ri«flnltlvnn razkrstimo 7 vodeniem naše zunanie nolitike v dosedani! smeri, ki nam ie donašala sam« sramoto, noraze in neorecen-liivo škodo. NHva ie zorana* Čaka Ie samo seialcev. da vržeio v niene
brazde seme. ki bo v kratkem Dognalo setev, katere žetev bo oriza-deiala vsem tistim ki strežejo no živlieniu noštenih in delavolinih narodov. težke uro sooznania. dq so no krvavih izkušnjah svetovne morite minuli čas! zakulisnih iziera-vani v škodo teh narodov. Ako ni danes med našo naivno diplomacijo mož ki bi bili zmožni teea selania. Dotem nai se umafkneio in nreouste dolie drmrim sDosobnefšim, katerih obzorie ne bn seealo samo do horizontov oredvoi-'* Srbiio in no voinl sklenienlh famillamih zvez.
A. V.
Naša diplomacija.
In zooet ie javkanje. Oioi. zu-nanii minister ea ie oolomil. zunanji minister ni zanič, zunanii minister mora odstopiti. In ie res odstooil. Še skorai čudili smo se. da ie. ker Se ie o n?em zdelo, da ima tako trdo kožo. da se ea ni? ne Prime! In celo izoreiroVorH ie. On. ki ie bil eden naibPli molčečih zunanjih ministrov na svetu. Izoreeovoril ie skora« nediplomatsko. Priznal ie. da ie bil — ooteenien. Biti potegnjen
— ie 7a diolomata slkorai sramota, kajti diolomat mora s tem računati, da ^a bodo drusri ooteenili — če s.o bo dal. In naš se ie dal. Izgovor ie sicer izeovor. a skorai blamaža. Kaiti če se eni ieziio na Italijane, da ne držo besede (z drugimi besedami da so nas noteemili!). se dru-v\ jeze nad tem da «mo kai dali na N^njarisko besodo in da .smo se dali
— nrevariti. Sfcer nriznamo. da le dinlomatska spretnost redka lastnost in d« ie državniška umetnost stvar nosebne^a talenta, ki pa nam
— žalibog — zelo primanjkuje. Že fovor diplomatov ie nenavaden. Tudi naš 7.unanii minister ie hotel tovoriti na tak nenavaden način. N. nr. še v torkovih listih smo či-tali. da ie rekel:	»Vznemiri«noSt med našim svetom novodom te stvari (namreč italijansko - albanske nosrodbe) ni treba ooimovati kot kako nevarnost, knr ni nobene nevarnosti za našo državo.« Prosim vas. kdo nai to razume. Ko bi ne bilo nevarnosti, bi ne bilo vzne-mirienia in eosnod minister bi ne bil odstonil. komai da ie iznrego-voril te besede. Nai bi bil raiši rekel: »Kako nai delam iaz ekvbro zu-nanio nolitiko. ako delato vi slabo!« To bi bilo boM razumljivo. Ali na: »Kako nai delam iaz nrav za državo ko imamo samo Rade-te in Radiče. ki nič ne »radiio«, kvečiemu za-radiio ali k-radeio.« Pa bi bilo tndi boli iasno ker en sam minister
ne more reševati države, ki io drugi uničuieio.
Med tem na so vsi ministri od-stonili da si zameniain svoie stolčke. če se iim kai nerodno sod' Snomnili so nas na Krvlovo basen »Koncert«, kier so lisica, medved, kozel in osel »vzdumali« igrati kvartet. In so začeli. Da ni šlo. Mislili so da zato ne ere kernanačno sediio. Pa so se nresedli. In zopet ni šlo. Pa so se zonet oresedli Dokler iim ni nevec-slavec novedal. da zato ne PTe. ker so zanič muzikanti. In bo tudi ori nas tako. Pa sai smo niihove muzike že navajeni. Naša~nublika ie DotrDežliiva.
Nekateri so se vznemirjali na tem- da ie o italiiansko-albanski pogodbi ves svet ved H i>rei ne^o mi. To ie res čudno, a nri nas ne. Pri nas ni nič več. čudnega, čudno bi bilo če bi bilo narobe prav Vse. nosebno nove malp države: so se po voini zavedale, kakšne važnosti ie zunanie 7.astonstvo. Zato so no-staništva in konzulato zasedli z nai-bolf«imi silami. In ml? V Trstu smo imeli konzula, ki ie defravdiral ogromno vsoto dennria in nobe^njl. Poslaniki in konzuli niso samo za oaradoi za naslove in rodove — sai staneio ogromne denarie — amoak z.a to. da vrše državno in kulturno nmnapando no tuiih državah. In se-vedo tudi za to. da malo pledaio kail se ^odi v dinlomatskom svetn. Pri nas na misliio naši dinlomati. da so 7ato nastavlieni da zacovar-jaio tuie državnike nred našo nacionalno iavnostio. Ta iavbost ne sme niti protestirati, kadar io di-olomatie nolomiio. Priti mora že kai nrav hudega, da se mkaže kdo ie imel nrav. ko je že skorai ore-Dozno! Takrat se umakneio! In država oziroma državliani nai trne škodo, ki so io zakrivili.
Res leno vodijo našo milo Jugoslavijo naši diplomati.
SAVA:
Pravda o »Praviti kladiva".
O	naših očetih frančiškanih smo
bili mnenia. da so boli narodni in m^ni Dolitičnl nego naša nosvetna duhovščina. Vsai zdelo se nam ie. da se ne vmešavaio v politiko in da hoče.io biti v tem zvesti sinov1 svoiega ustanovitelja. Posebno na iueru naše domovine uživajo Fra-nievci slove« poštene, skromne narodne duhovščine. Red ki ie dal lz svoie srede Kašič-Mirošiča. oevca »Razgovora ugodnega« in Fra Grga Martiča, pesnika »Osvetnikov« in Vodnika, pevca »Iliriie« bi mogel biti ponosen na te glasnike narodne zavesti. Tudi iz vrst naših frančiškanov imamo nekai sooštovama vrednih imen. ki so delali za narodno kulturo na tem ali onem noliu. n. pr. p. Škrabca. o. Ladislava Hrovata. d. Angelika Hrlbaria in Hug. Sattneria. Itd. Zdaj Da se ie oglasil iz frančiškanskih vrst neki d. Roman Tomineci 'ki si ie nadel nehvaležno nalogo zagovornika naše oo-svetne duhovščine ored voino in med vojno. Zato se ie zaietel v Levstikovo Dovest »Pravico kladiva«. kier skuša dokazati da ie Di-sateli storil krivico slovenski duhovščini in ie zato nazval to povest »šund«. Ker ie povest do ori-čevamu vsega Došteneea naroda pravičen odmev naših resničnih nredvoinih in medvojnih razmer. Dado psovka seveda na patra nazai in so »šund« tisti, ki «o v resnici novziročali take novesti in nisatell ie s« i občudovanja vredno rezerviranostjo in '^miščaniem očiščeval »»rošniko niih ore^reh. da ie mo-pel na ta način dat! svoiemn deli primerno umetniško vrednost. 0 ten. se ie razvila debata, in misimo, da ie bi:V> od dveh strani dovoli iasno povedano, kdo ima nrav. Pri svoii kritiki oa se ie Dater R. Tominec obregnil tudi ob »Preporod« in ie mnenia. da so že davno nred »Preporodom« naši pesniki politiki i. dr. trovorili o Jmros^ovenstvu in da ie sam naš Hublianski škof v svoiih mladih letih napisal »Slaviio«. ob kateri so bate navdušeni Slovenci prelivali svoie solze, čast komur čast! Res je v »Letopisu Mat*ce Slovenske« izšla »Slavlia«. kar ni bila nikaka nova iznaidba, ker ie bila ta ideia živa že za Prešernovih pasov in mi smo nred nedavnim v članku »OdpadnSki«. kakor tudi dr. Lenart zbrali cHo vrsto dokazov, da so vsi naši ^ifšovni in narodni v odi teli' — od Vodnika na-nrei — novdariali slovanstvo posebno immslovenstvo. To vse ie res. zato ie na tudi tem ho^i žalos^-
LISTEK.
T. JEDRLINIČ:
Verulmo!
(Reč održana u društvu »Soča« u nroslavu 1. dec. dne 4. decembra 1926 v LiubManskem dvoru).
Ove godine slavimo osmu godiš-niicu našega državnog i narodnog uiedinienia. Dve su eodine u našoi narodnoi novesti. koie su svaka za sebe vrlo zmačame: Godina Kosova. godina nronastl sr d. države i robovania sro. dela našega naroda, i Godina 1918. — godina uskrsnuča mfoslavensikora naroda. Nišam na-kanio. da Vam o torne držim Dre-davanie. ali SDomenuti mi ie nešto. što bi treba da svi mi usadimo du-bPko u naša srca. šedna reč ie. iedno sveta dnboka i nokretna reč. reč: Verulte! Vemite čvrsto i od-hično. verujte mmom snaorom svo ga biča. voruite — I naše če nacio-naW žel»« hiti ismmiene! Sn>sVi ie deo našega naToda net vekova ve-rovao 11 konafnu nobedn svoira nrava *a mu ie vera davila snare ' pravda ie došla! Pet vekova slep-
ci guslari idahu cxl sela do sela. od zbora do zbora i svoiom su nesmom budili i nodržavaH n narodu svest. bodrili pa da ne klone, da iistraje da se nada, da — veruie! Pet vekova paiila se u srcu svakoma Sr-bina osveta dušmanima svoiiml Pet vekova nrelazila ie od oca na sina. od maike na kčerku na sva nokole-nia iedna iedina misao i vera — n Os'obodenje! Pet vekova učili su ocevl Svoiu decn brusiti sablie i noževe. baratati nuškom i ši'Hti ho-dove! Pet vekova stvarao ie i gaiio srnski d’eo našega naroda svoiu kultiiru. uobličavao ie svoip iedin-stveno srce i iedinstvenu dušu! Pet vekova sav ie narodni život išao n pravcu osvete i oslobodenje. sve ie radiio: dom. škola i ekva. zborovi. nesmo i mrtMtve. iere i zabave obi-čaii i nošnie. celo narodno društvo svp. ie to morilo iednom želiom. sve ie to imalo iedinstvenu misao i iedinstvenu veru! Ta ie vera stvarala i stvorila čudesa! I došlo ie vreme^ pdo se je. kako reče vp'iki Skerlič »u rici tooova i u rumeni noža ra od-lorravao nosledn?! čin voM^anstvenfl istoriiske drame:	borbe Evrone i
AzjV civilizaciip i varvarsva.« Tal se čin. i alko bez rike tooova. ioš
niie odierao. ali ia vruiem a ve-rnimo to svi. da če doči skoro vreme i tai noslednii čin ove drame čin notpunog našeg oslobodenja i uiedinienia. svršit če se!
Prvi se čin odigrao na Kosovu. Doslednii odigrat če se na Seči i — veruimo! — mi čemo biti svedoci bratskog zagrHaia u naručjn iugo-Slavenske zastave na iumslaven-skoi Soči! To če biti treča i nai-S'ainiia podina n celoi našoi histo-rtii!
Za tai čin bračo i sestre sore-maimo se svi. svi. n sv?»koi nrilici u domu; n školl. u crkvi. u ooliu — sva»»de! Dan Uiedinienia neka nas istinski niedini II oSečatima mislima i žeJiama.	j
Veruimo i — radimo!
Vojvoda Putnik.
(Dalie)
Voivoda Putnik te bil izlrazite voiafko narave. Zaničeval ie mehkužce. lenoho in neznalice. O sobi to so mu bili odvratni nevoiaki v oficirski uniformi.
Nekoč se ie vrnil voivoda iz inozemstva. kier ie zastoDal vlado kot
delegat na neki važni konferenci. Potoval ie v civilu. da ni zbuial do-zornosti. Ko se ie vrnil domov med svoie oriiatelie. iim ie z zaničevanjem nrmovedoval. kar ie videl nri tamošniih oficirjih.
Kosil sem v naiverii restavraciii niihove Drestolice. Okoli mene ie bilo nrecei miz. nri katerih so sedeli oficirji. Bili so naliŠDani kot ženske in nrevzetni. Opazoval sem iih in skoro da nisem nadel raz stola, ko ooazim. da vlačivo iz žepov ogledala in da sp ondiraV) Dri mizi.
»Fuj,« ie zaključil voivoda. »to snloh ne more biti. to snloh niso oficirji, niti voiska.«
* *
Bil ie pravičen in skromen, a nreti dimnim velikodušen. Nikdar ni delal na to. h*. Pribori sebi slavo in čast.
Po zmagoviti Kolubar«ki bitki so prišli v Vrhovno komando oukov-niki Lešjanin. Ostojič. Boškovič in major Kovačevič, da obiščeio svoie nriiatelie in »im častitaio k usoehu in zmagi.
RazgovariaH so sp V neki Disar-ni. Nenadoma vston1 Vriiv da nri-Drosto oblečen kot ie bila vedno
nie^ova navada. Predeni Stoni nri-lmblieni pukovnik Lešianin:	»Do-
volite gosnod voivoda da Vam v imenu moiih dru^ov častitam k veliki zmagi, katera ie ovenčala našo domovino s slavo.«
Vojvoda se lepo zahvali in dostavi:
»Lena ip stvar veliki usoeh. Alt za nie^a neka ie hvala našoi vo'sc.1 i njenim starešinama. A u koliko za tai uspeh nrionda zasluga Vrhovnoi komandi nplovina od tih zaslntra oriDada mome vrednomp. noma^a-ču gosnodinu Dukovniku Živku Pavloviču.«
*
Po orvih sijajnih uspehih srbske voiske ie nrišel v Vrhovno .komando francoski novinar Barhu. Med pogovorom ie vnrašal voivo-do kakšni občutji so fa obdaiali. ko ie bil sovražnik tako daleč prodrl na srbsko pzemlie.
—	»Šta sam osečan? Nišam ose-čao ništa. Nišam onda n» ?mao vremen^ za osečante. ier te trebalo misliti i raditi.«
*
NaiznačilneiŠa vrlina njegovega karakteria. ki dokazuie njegovo ve-
nii, notem io oa zataiili. Vse. kar ie bilo nrei. ie bilo navdušenje in nre-rokovanje. To bi nas ne bilo odrešilo. Prišel ie čas. ko fe bilo treba deiani. Mi smo bili nekako vztroieni v tistem večnem tarnaniu in to se nas še danes drži. Preoorodovci so vzrastli iz »Slavenskeea iuea«. ki .ie učil do srbsiko: če si rob. če se ti eodi krivica, tie tarnai. amPak pripravljal delal, bor! se!! Mi smo vedno oomilovali Srbe. Dosebno Bosance in Hercegovce zaradi turškega iarma — svojega švabskega suženistva na nismn videli. In vendar ie kulturno suženistvo za narode skorai nevarnejše od telesneea — ker telesni rob čuti sužnost — duševni Da ne — Drvi sp bori. druei na nropada. In to ie bilo. kar so zahtevali Preporodovci: da spi zavem« svoieea suženistva v nravem pomenu besede — da se ne borimo za pravico več do zakonu, ki ie nam dati ne more. amoak prot! zakonu. ker s tem Dokažemo, da no ori-znavamo države. Vedeli so. da ie za to treba žrtev in so bili nanfe nrinravlieni. Preporodovska gene-laciia torei c preteklimi nima nič skupnega — prelomila ie z njimi zvezo z eeslom: Ne več profiti, ne neti. ne vzdihovati — zahtevati, delati — biti se na življenje in smrt. Srbiia Da ie bila nad a teh borečih se. Srbske zmaee so nroslavliali 1. 1912. tudi druei naši liudie s Desnimi in DODivaniem. Deli so: »Što čutiš«. sebe oa niso vorašali: »Kai misliš?« Penorodovccm ip bila ta Srbiia niih država, krali Peter niih krali. srbska kultura niih kultura, več vredna od vse tuie. Pa nai bi tak Preoorodovec stoni! Dred ka-keea pesnika »Slaviie« in rekel: »mi verujemo talko, ini smo zato. da se Slovenci združimo s Srbi. da nridemo nod kralia Petra ...« na bi bil videl, da nesnik »Slaviie« ni ml-s’il tako. d« ie le oel... In mož te-ea kova ie tudi kovač Andrei — sai iih ni bilo mnoeo. a Levstik ea ie
izkoval naravno in resnično iz naše slovenske duše. In ta kovač Andrei. ki s svoio kovaško pesmiio odtehta vso tisto papirnato slovanstvo. ki hi sp bilo ookazatn kot nič, kakor hitro bi zahtevalo nrvo žrtev — ie iunak Dovesti, ki si io uDa »brat« Kašiča-Mirošiča. fra Grga Martiča in Valentina Vodnika — na-zvati »šund«.
Zato smo se kot nacionalisti nrftrlasili za besedo ik temu sooru. Stvar ie itak iasna. Obsodba ni izšla iz resnice — amoak iz fanatizma in če D. Tominec obsoia nacionalni fanatizem — ki ea Levstikova Dovest nikier ne oovdaria. ker boi za nravico ne more biti nroti božjemu zakonu — ip. tem boli obsodbe vreden verski fanatizem, ki ie nred vnino. med voino in tudi žp rv> voini nanravil nri na« toliko zla in v nieeovem imenu se ip oelasil n. Tominec nroti »Pravici kladiva« in Droti »Vodnikovi družbi«.
Kakor cn se včasih te vrst« liu-dl« borili oroti romanom, ki iih da-hp« lahko dobiš že v vsakem farov-škem prosvetnem društvu — ravno tako se zdai hrre oroti nacionalni literaturi — žal da ie imamo še zelo malo. Le poeleite drugod. kako sikrbe zato. da oodafo velikp do-eodke zadnie dobe v nravi luči širokim vrstam. A »Pravica k»adiva« \a zmagala vkliuh Suhemu baieriu in bo zmaeala vkliub inkvizitorskemu autodafe. ki io ip nanl obsodi' e. n. Tominec. Danes žal še vladalo Aleši in skušaio s svoiim »imio-slovanstvom« slepiti Javnost. tzeini-li bodo za drugim in prišle hod« hesprfe pokolienia. ki ie učiln misliti kovača Andreja in ono. ki ea bo vzeoiva nie<»ova Luciia.
Takrat ho konec laži in hinavščine. s katero sp krHeio dane« orl-iatelvi eospoda Volske 5« bo zaco-scodovala oravica kladiva. Takrat bo morda tudi n. Tominec spoznal, da io imčl kovač nrav.	I*
Zamjenica kave
Enrilo
spiosno pril|«iM/ess
Kavni nadomesten,
oleusen i cenen.
Siohiva se v vsefi
dobro asorliranlO HoionifalniO iroovinafr.
Sodišče
no. da se leta 1919. niti pesnik »Sla-vlie«. niti druei voditelii SLS, ki so vendar iz šole noznali te ideie in ki se zdai sklicuieio na dr. Kreka — niso zavedali svoIp dolžnosti in so šli v boi oroti »S4aviii« tn oroti iu-goslovensvu. Ideja meo9'ovenstva ie bila že taJkrat n red voino tako iasna in Drinrosta. da io ie lahko razumel vsak navaden človek, seveda ip bilo zraven treba uooštevati še nekai. da sp namreč velike ideie /ie uresničujem brez bo'a in žrtev Tak nacionalist ie bil n. or. biskuD Strossmayer. ki mu iueoslovenstvo ni bilo samo na ieziku. Kai nomatra solziti se od navdušenja Dri rodoljubnih Desmih. ko Da ie treba Dokazati to navdušenje v deianiih —
Se obrne obšč On vetru in — druei nai se bore. Zato ie bilo nrav nepotrebno, da ie n. Tominec Dri vlekel »Slaviio« kot dokaz, da so na-lodno misliti nri nas celo rnožte, ki so postali nozneie škofie. Mi si imamo celo trditi, da če hi bili vas čas tako mislili, bi naibrže n* bili postali škofje. In tudi dr. Jeelič ni no-stal škof zaradi svoie »Slaviie«. ampak zato. ker ie bil v Bosni desna roka nadškofa Stadlerja, ki ie bil eksponent avstriisko-klerikalne-iezuitsko-švabske kulture, kar te dokazal najlenše leta 1912.. ko ie ob času balkanske voine nisal oroti srbskim zmaeam in se zavzemal za Turke. Znano ie. da ie bil baš zato v Bosni SDOr med franievci in med Stadlerjevimi pristaši, ker so bili franievci narodna duhovščina, oni druei Da avstriislki eksponenti. »Slaviia« bi imela torei glede Bosne ooDolnoma drueačne nazore. »Slavila« se nam nredstavlia kot ljubeča mati. ki objema z enako liubezniio vse svoie rodove, kip. pa ie bila »S'avifa« leta 1914.. trrei v naiodiločilneišem trenutku, ko^ 1» hotela ona orava »Slaviia« iztrgati svoip sinove šiloma Iz snžnih okov? Ko ie leta 1917. ljubljanski škof podpisal deklaraciio. kar ie bila nieeova naisveteiša dolžnost, ker ie to storila že vsaka orinrosta žena. ie narod od hvaležnosti padel na kolena in ea proglasil za »iueoslo-venskeea primasa«. Tako ie odpuščal narod, tisti narod, ki ie moral oroti svoii vesti ix>s\ušati s nožnic klevete oroti Srbom in žrtvovati vse — na višie tudi cerkveno po-v<?lje — za državo, ki ea ie zatirala in se bojevala — oroti »Slavili«. Tako la odpuščat narod, tako s« odpuščati naclonaHsti! In kai so dobili za to svoie odpuščanje? Le Doelelmo okro<? v cerkveno in oolt-tično žlvliente. oa bomo vidoM. koliko le bilo vredno tisto trenutno izpreobrnienie. Sicer ie neko nismo ooiasnilo tudi tedanii škofov korak 7. dTuee strani, a recimo, da ip ori-haialo iz srca. ni bila to nJkaka zasluga — ampak Drav navadna narodna dolžnost. Sai ie narod prvič, odkar se zaveda svoie^a živlienia d roki el tiste, ki niso šli ž niim. In če se kdo sklieuie na »Slaviio«. kako more ootem « »šundom« krstiti delo. ki ima isto idein In isti namen?
P. Tominec se čudi. zakai izhaja vse z).o od žuonika Vofskp in zakai ie torei nisateli vse erehe (notabe-ne: samo lavne politične erehe!) naprtil duhovščini. Odeovor ie kratek: zato. ker ie. ona vodila narod in se ie ona edina smatrala ookii-cano. da ea vodi. Pa ea ni vodila v smislu »Slavite«, amnak v smislu SLS. In ta SLS ie zanesla v zadnjo eorsfko vas sovraštvo (prav nevred"
no cerkve in nienih služabnikov), zbirala okoli sebe Hudi. hulskata oroti vsem. ki so si UDali imeti svoie DreDričanie. Itd. Vse. kakor niše naš Levstik v svoii Dovesti. Sai te dovoli žalostno, da nri nas mora biti vsak duhovnik tudi oo'itik. To Ip začetek vseea zla na Slovenskem. A. če ni delal (in še zdai čc ne dela) za SLS. ie bil od škofu slabo zaoisan. Kdo ie bil torei kriv. da ie bil Voisk* takšen in od kod ie izviralo vse zlo. Celi letniki »Slovenca« in »Pastirskih listov« eo-vore o tem. zato nai d. Tominec dovoli, da bo že zeodovina oreso-dila to delo slovenske duhovščine. Resnica io bo sodila in obsodila (razven seveda tistih maloštevilnih znanih iziem. ki iih vsi Doznamo). Pisatelj lahko eradi svoio novest na tinih ali na nosameznih slučaiih. Levstik io ie gradil na Udu. ki ea ie skušal ce^o očistiti, da bi da! zadoščenja oravici. ki i^ mnoei niso oriznavaii. Lahko Da bi bil vzel tudi posamezen slučai: Če bi bil hotel — in bi bila povest še vedno — resnična. A zdai ie zato tem boli splošno resnična ker ie oeledalo slovenskih nredvoinih in medvojnih razmer. Kot nacionalisti smo posebno ton1 o nozdravili to novest ker je Dotom Vodnikove družbe šla v zadnio slovensko va«; in ie v nii kreoko izražena nacionalna ideolo-s^iia: to ie bila oot našeea osvobo-jenia. AH »p to šund? To ie resnica, ki se ie ne da zavijati. Kdor hoče v celokupnosti podati naš boi — ne more oisati drueače — kp<* bi laeal, Tu so deistva. ki se ne daio zanikati. Lalrko še kdo druci napiše ■medvoino novest. lahko vzame na or. žimnika. ki kot kristian obsoia voino. skrbi za svoie oodložniike ob času nomanikama. sp briea za voi-np vdove in sirote itd., lahko no-oiše tudi tako iziemo — a ne smo se ori tem dotikati «nlošnih dogodkov, kpir Sn tl Preveč znani, da bi iih rnceel notvoriti v korist SLS in nienih oristašev. katerih voditelii so bili — duhovniki. To so dejstva, ki se ne daio zbrisati in komai oora-vičiti. ako se skllicuiemo na »Slavilo« in na vsp drueo. kar ie kdai eovorila slovenska duhovščina v
\iKros\oveusko.m smislu. In z>dat ori-
demo k Preporodovcem. Levstik ie nrav lepo vpletel našo tedanio mladino v povest. Bilo ie res talko. Kovač Andrei. ki ie bil samosvoja ela-va. ie spoštoval srbsko junaštvo, a sam ni moeel priti do končnih zsi-kliučkov. vseh doeodkov okoli leta 1912. Preoorodovci so mu to do-iasnili. In ie bilo res tako. da so naši diialki tedai znali ooiskati svoie-ffa človeka v zadnii eorski koči; Bilo ie neverjetno, kako so imeli nrenreženo svoio oreanizaciio križem domovine. Povsod — tudi v bolnici — so imeli svoje agitatorje. Sai so vedeli, da ne moreio računati na inteligenco, ki so se ii zdele take prevratne misli — neumne. Že s stališča komodnosti. In v tem ie ravno razlika med Preoorodovci in med Desniki »Slaviie«^ itd., »fe« se Preoorodovci niso solziti oh milih nesmih. amoak so kakor kova? Andrei svoio — »kar ie krivo zravnai. kar .ie zlo pokončaj« — tudi oni prepevali Župančičevo pesem: »Kar nas ie kovačev ... bomo kovali ___ da vstane, plane kladivar
silni i/. nas!«...
In v tem ie b-ila ravno ■razlika med niimi in oreišmimi p-eneraciia-mi, da so oni mislili in delali za »Sla-
Našim čitateliem bo še v spominu notica. Driobčena v »Oriuni«. češ. da govore v Beogradu, da ie bila liublianska Or luna razpuščena n» intervenciio italiianskeea poslanika Bodrera ter da bo morda general Bodrero imenovan za komi-saria razpuščene Oriune. pa pride v oeštev tudi kandidatura m. Gavottiia. Po nalogu Ministrstva zunaniih ooslov in Ministrstva orav-dp ie vložilo Državno oravdništvo radi tega članka tiskovno tožbo nroti našemu odeovornemu uredniku. ki ie bil s sodbo Deželnega sodišča v Liubliani ort 10. seot. t. 1. opreščeu. Deželno sodišče ip utemeljilo svcio sodbo « tem. d<i članek ni žalflv ra eenerala Bodrera oziroma
je sodilo.
konzula Gavottiia. marveč kvečjemu *a našo vlado kateri očita preveliko pooustliivost n a o r a m 11 a 1 i j i.
Državno nravdništvo ie vložilo ničnostno oritožbo in sp ie vršila 3. decembra t. 1. raDrava ori Stolu sedmoricp v Zaerebu. Stol sedmo-ricp ip potrdil liublians-ko sodbo z utemeliitviio. da članek in nieeo-va vsebina nista naneriena oroti Doslaniku oziroma konzulu Italije, marveč le oroti naši vladi, ki na tli vlnvila tožbe.
S tem ie rešen nroces. ki sam na sebi nič oosebueea. ki Da ie Domenil Cen v verigi iskreneea in elobokeea »oriiatelistva« med dr. Ninčičem in Italijo. Danes eotovo tudi dr. Ninčič sam uvideva. da so bile vse nieeovp žrtve, rta ip bilo vse nieeovo noniževanie in samo-zataievanip brezplodno. Iker ie s tem le bodril laško prenanetost in meealomaniio. Zlasti na ie škodovalo dr. Ninčičevo stališče, da spada tudi laški konzul v Liu-bliani markeze Oavotti med diplomatske nredstavniko in da Ima tudi ta konzularni zastopnik pravico d« zastopstva oo našem državnem nravd-ništvu. S tem fe priznal (konzulu Oavottiiu stališče, ki ea nima noben drue konzularni predstavnik in dosegel. da si baš ta konzul lasti eo-tove nravice, ki prese^aio n?eeov službeni Helokroe. Nai ho naslednik dr. Ninčičev kdorkoli, o enem smo prepričani: Nastopiti bo moral samozavestno in od'očno naorani vsem zastopnikom ftdlh drf-av m Skrbeti, da bodo ti zastoomki vrših Ip svflin dolžnost- da oa np bodo PO-seeals v interne zadeve suverene lu^oslavlie in s Svoilm nastoPanlsm Izzivliali vse nre^e kakor ueodni do3'm nrri narodu m-~d katerepa iih ip poslala niihova država. T. C.
Ali saj Jugoslavija prizna mW
V svoiem članku v oredzadnii številki smo seznanili svoie čitatelie z de ianskimi razmerami v »dični« Zvezi socialističnih sovjetskih re-nublik in izrazili obenem svoie trdno Drenričanie. da zatone boliševi-ški režim Drav kmalu v večnost.
Naša država sc uahaia med onimi redkimi državami, ki še do da-našnieea dne ni priznala sovietov. Mnoeo se ip že nrei Dišalo o tem. danes Da. ko nam ie zadala Italija na način, ki ie lasten samo tako visoko kulturnemu narodu kot so ti »iunaški« notomci Rimljanov, t. i. y prijateljskem obiemu silovit sunek’ v hrbet, se snet Doiavliaio elasovi. da ie nuina Dotreba da Driznamo sovjete, in si iih s tem pridobimo za zaveznike.
Glavni argument ie ta. da nam bo S. S. S. R. kot slovanska drža-; va eotovo stala ob strani in nam pomaeala v našem SDoni z Italijo.
ProDaeatorii te ideie so ali zavestni (olačani in neolačani) orista-ši sovietov in širitelii njihovih ide) ali na idealni in realnih razmer ne poznavajoči naivneži.
V Drvi vrsti nai novdarimo. da nima sovietski režim niti sence ka-keea slovanstva na sebi in da so mn slovanska stremljenja ne samo tnia. amoak da iih celo pobiia kolikor nar. more. Sovictsiki moeotci so in ostaneio samo internacionalisti. ki streme za tem. da bi v S. S. S. R. utrdili svoi noložai in da bi izvedli svoie ideie, na katarih sloni boliševiški ustroi v tem konelom^-ratu reDublik. tildi v dnieih državah ter tako zavladali vsemu svetu. Naihuiši mihov nasorotnik ori izva-janiii niihovih načrtov Pa ie baš nacionalizem bodisi slovanski bodisi katerikoli druei.
V druei vrsti oa ie treba Domisliti. da bi imeli od oriznama koristi samo in edino sovieti. mi Da
. škodo. Dali bi iim možnost, da ood nlaščem svodih diolomatičnih in tr-eovskih zastopnikov zonet intenzivnejše razDredeio svo!o oo^ubno Dronaeando. ki smo io pred nedavnim časom s tako težavo, ako ne nonolnoma zatrli, na<' na vsai izdatno omeiill. Na kake nosebne tr-eovske zveze pač ni misliti, ker boHiševiki iščeio samo kapital, ki ea mi nimamo.
Pa še nekai! Ali nai tudi mi sledimo Italliancm hi zadamo bratskemu ruskemu narodu, ki se Pripravila da vrža ra t sebe sramotni boliševiški larem. sunek ■» bodalom v hrbet' haš v tem odločilnem času « da nriznatno sovietp In iih tako moralno oodoremo? Ne, nikoli! lueosloven tak« oodlosti n? nete nroti svražniku. kai šel« nroti bratu*	K*
Dopisi.
Kranj. Naš predzadnji doniš v zadevi Zeeneria ie vzbudili med prizadetimi veliko začudenje in mnogo komeriftrama. čuti na do-slei še ni. da bi imenovanemu odpovedali službo. Orfmia ima vso zadevo te vedno v evidenci in bo zanio toliko časa vestno skrbela, da bo našemu narodnemu čutu »rini etno likvidirana! 'Nadomestilo za gospoda Zegnaria na spoštovani firmi pri kateri služi v teh časih obče brezposelnosti tudi ne. bo bas težko naiti.
Iz Noveea mesta. Malokdaj se oelasimo iz našega kraia. Pa tudi nimam poročati posebnih novic. Snlošna slika živlienia Novomešča-nov ie taka. kot no drueih krajih. Kar se na tiče. nacionalna zavednosti smo	na	ori nas	dosti	na	slabšem kot	so	drueic. V tem	oziru niso naši	meščani ne	kroo	ne	voda.
Malokje	se	dobi kak	krai.	ki	bi bil
za nacionalne 7adcve tako malo dovzeten kot ie Novo mesto.
Narbolie se ie nač. videla malomarnost in brezbrižnost naših meščanov nedavno, ko ie orirecum lu-goslovenska Matica zhorovanip ob priliki raoallske obletnice. Na tem zborovanlu ni bilo videti niti enega onih-	drugih orilikah. ka-
da^ 'rfy več iioania. da bodo ooaženl. tako radi izorsmeio. — Seveda v tem slučaiu ni bila dana prilika in tudi ni bil čas nrimeren. da bi Dokazale naše damp svoie nainoveiše toalete tudi ni bilo no zborovanju olesa in zabave, končno tudi sedeži niso bili rezervirani- na se lahko nrioeti. da bi moral kak odličen nredstavnik naše družbe sedeti no-lee kakeea oreorosteea človeka. Ie
viio« zares, ne da bi naiprel neti o
Iičino, ie:	idealno	ooštenie. brez-
mejna liubezen do domovine — nieeovo siromaštvo.
Vojvoda Putnik ie bil večkrat minister. Za časa ministrovanja so se izvršile velike nabave za voi-sko. zlasti za onremo motlerne artilerije. Vsled svoie Doštenosti ie bil primoran preživeti ooslednia leta svoieea živlienia v velikem pomanjkanju. Umrl ie Dozablien in. siromašen.
*
Pred voino naoovedio leta 1914. so Avstrijci zaplenili srbsko ladjo »DeUgrad«. kateri ie oovelieval sin Vojvode, ki ie bil istočasno uiet. Stari. Dlemeniti in ljubeči oče ie mesečno iz svoie plače Skrbel _ v nrvi vrsti za sina in mu oošilial izdatno oomoč. Ostalo ie bilo namenjeno družini in le malenkostno vsotico si ie pridržal za svoie osebne. izdatke, kaiti živel ie. skromno, zadovolien 7 vsako malenkostjo.
*
V balkanski vojni, ko so e. ofi-cirii preiemali mesto hrane dnevnico v denarju, ie velitki Vojvoda odredili, da se nietnu kot naimlaiše-mu ootporučniku' izolača enako dnevnico, to ie tri dinarie dnevno. Njegovi prijatelji so ea začudeno izpraševali, čemu ima on kot eene-ralisim tako ničle dohodke. Vedno ie smeie odgovarjal: »E. ali ie zato potooručniški stomak zdTaviii od moea. te traži više. U ostalom svi smo mi siromaci. I zemlia 'nam je siromašna. Treba svuda štediti. Neka ostane kako sam rekao.«
Medtem oa so bolgarski oficirji preiemali višje plače in dnevnice. *
Ob svoii smrti ni veliki sin domovine zapustil nikomur niti Dare. Ne samo našemu, temveč, slehernemu narodu se mora zameriti, da ie tako hitro fozabil tudi sv ovce nai-večiega voivode. tako da ie hčerka blaeeea pokojnika nrimorana živeti ' v zimi v nezalkurienii sobi in celo
brez zadostnih sredstev za nošteno oblačilo.
Zelo težko iu sramotno ie ta.ke žalostne dokaze nehvaležnosti iiz-našati javno, težko zlasji vsled te-ea. ker vemo s kakšno stoično mirnostio prenaša ona tako »hvaležnost« domovine...
Oorosti nai natn. da smo iznesli eolo resnico, ki bode enkrat leela kot blagoslov na duše vseh onih zaouščenih in nonižanih. ki so skupno z njenim blaeoDOkoMm očetom oriDomoeli ustvarjati državo. a sedai iih ie bridka usoda dovedla do teea. da orosiačiio do ulicah in se tako borno Drežjvliaio. Edina tolažba za te neznane velikane. da bodo lažie orenašali nezasluženo usodo bo. da zvedo, da je mihovo bedo skupno z niimi delil tudi nelkdanii niihov komialndaut. voivoda Putnik.
Adicijski stroji.
THE REX CO., Ljubljana.
res riskantno udeleževati sp talkih
prireditev.
Pa nai eniie kar ie že začelo suiti. Narod zunai Ip zdrav in v niein ie naša bodočnost. In ker ste
mlačni, vas bo narod izoliunil. ko bo prišel niegov čas. Izbrisal vas bo [7, spomina. da np bodo vedeli naši potomci v kako sramotni dobi smo živeli, ko ste eledali s nrekrižanimi rokami trnlieinV in nmiranie rodne-tra brata.
Dolenia Lendava. Proslava uie-dinienia se ie izvršila nri nas kar naibolie. Na predvečer praznika ie UDrizoril dramatični odsek »Sokola« iero »PosJednii mož«, ki ie uspela razmeroma dobro. Obisk ori ieri ie bil to not stiaien. tako da so morali prinesti v dvorano še novih stolic. Tudi cerkveneca oolravila drueeea dne se ie udeležilo dosti državnih nameščencev. Bilo ie tudi
uekai domačinov, .čudno ie le. da so nekako hote izostali nri tei nro-slavi gotovi gosoodie. ki so sicer na Vidovo paradirali zelo oatriio-tično. Naše .uiedimenie peče gospode. ki pa se razviia in dobro utr-iuie tudi nre^o takih nestrpnežev. Na mestu so tu besede or. škofa Karlina, ki iih ie izrekel ob priliki birmama v Murski Soboti nekako tako-le:	»Poidimo nreko teh In
oklenimo «<* našo mladine, v nlei ie naša bodočnost. z nio dosežemo kar želimo!« In res. če si trledal obširno cerkev polno mJadlne in 00-zneie meno igro »Krali Matjaž«, si uvidel, da so eorme besede na mestu. Treba oa ie to deco, ki ie no večini kmetskih staršev, ki iim ie politika ie borba za vsakdanii kruh. rlati v rok#» narodnim in resnim vzeoiiteliem. da bo dobra lit narodna!
f Nikola P. Pašič. ]
Sredi borbe, za vlast ip nenadoma izdilmil danoi; 10. decembra
1926 ob 8.30 neograničeni gospodar radikalnih mas sedi premier Nikola Pašič. Oriuna ie imela v niem svojega naiodločnoišega sovražnika. ki ie v odkriti borbi proti Jueoslovenstvu Doseeel tudi no nasilnih sredstvih in oostal predsednik Srnaovcevi ki so si stavili za nalogo uničiti Jugoslovenstvo in niegove Drooovednike. Ob mrtvaških odrih se navadno ne rekrimi-nira in obtožuie. zato orihrarviamo ostre besede naše sodbe za drugič. Vožd in svetiteli radikaiiie ip bil siv starec in zavolio tega ip razumljivo. da ie noiral svoie oči stalno proti vzhodu in da ni mo^el razumeti revolucionarnega iitgosV>ven-ske<ra ookreta. ki ie zrastlo 7.a nie-sroviin hrbtom med potlačenimi in zasužnjenimi avstrijskimi Jugoslo-veni. Radikali bodo truolo svoiega patriarha pokopali v Panteon, hi-storiia na bo oskrbela za niegovo čisto in popolno slilko brez onih megla. v katere, ip vedno skrival svo-ip namere.
Pašič ie bil nri vseh poslih vedno prvo radikal. V stranki pa vrhunec in inkarnaciia radikalne stranke same. ki bo nod težo udarca, katerega ii ie nrizadeiala smrt nie-
nega železnega vodic oričeln razpadati. kakor stavba i/. cestnega blata. Razpoke in frakcije so že danes več kakor vidne. Morda bo spričo koristoliubia radikalna dru-hal še za čas ostala nri državnem koritu. Gotovo Da ie. da bo ta odlog samo vDrašame kraiše dobe. ker ea nima danes radikaliia moža. ki bi bil kos zaustaviti borbo za Dretnoč med nrvaki oartiie. ki se bodo Doklali med seboi. kakor rdeče mravlie.
Na ta moment oa moramo hiti orioravlieni ž*» danes. k»r bo s nad-cern radikaliie nastalo veliko vora-šanie nienePa nasledstva ori kr-marieniu države, katera ne sme na-sti v absolutno vlado seoaraHstov in liudfe. ki so io ored Dar leti skušali » vsemi silami razrušiti. Na vseh Tueos’ovenih noštenih Iti č;stih roke tdr blatv volle ie. da na nevarnost enodušno adeovore in doka-žeio rfa so razumeli historični trenutek nastooa »voie misiie in zavreli vse malenkostno razliko, ki iih lečiio danes do imenu niihovih vcditeMev.
Dane« ne ere več <satno /a neled in nrestifl Svetozaria Pribičeviča ali Liube Davidovlča, nev* 7* »sodo države in TugoslovenstVa.
A. V.
Naš pokret.
Živelo neodvisno sodišče. Okoli
1. iuliia ie tožilo državno pravdni-štvo oderovorneera urednica oose-strime »Pobede«, ker je zelo ostro kritizirala politiko našega zunanjega ministra. Okrožno sodišče v Splitu ie zbog formalnih in stvarnih ozirov odbilo to obtožbo in ugotovilo v inkriminiranem članku le odločim kritiko. Državni oravdnik se ie 00 tei razsodbi pritožil in vložil priziv na Stol scdmorice v Zagrebu. ikier se ie 24. pr. m. vršila razprava. pri kateri ie Stol sedmorice uptrdil razsodbo splitskega sodišča. Odgovornega urednika »Pobede« ie osebno zagovarjal predsednik Direktoriia br. dr. l.iuba Le-ontič.
Italiianski fašistovskl šoiioni se
liočeio na oodlaei nekeea soeciel-neea sklena vriniti v posamezne naše oreanizaeie. odnosno noedine oriunaške družbe. Ti šoiioni nriha-iaio med nas v formah 00 katerih
bi bilo moči soditi o niih vse nreie neeo da vohunilo v prid smrtne sovražnice Oriune. Zato ie naiveč-ia orevidnost na mestu naoram vsakomur, ki se ip v nosledniih časih približal naši organizaciji. Imamo striktne dokaze, da so c« nekateri tovrstni šoiioni že vrinili med nas in nrerl oar dnevi smo tudi nekatero izmed niih odkrili ki so že in ki š» bodo oreiell zashižetm olačiio. Torei oonovno:	Orlu naši 00-
zor! Bodimo hrabri kot levi. a ore-vidni kot kače. ker snričo sredstev s katerimi razoolaea oroti nam se boreča Italiia. ni zauoati nikier in nikomur naših želia. del In načrtov. <*«■ hočem« do dobra Izvršiti veliko mislro katero smo nrostovofino nrevzeli.
Oriuna ie zaledno z ostalimi narodnimi organizacijami priredila manifestaciiski obhod no Solit 11 v proslavo osemletniep vkorakiania srbske vojske v Solit. Enodušnc
manifestacije Kralju. Voislki in Jugoslaviji niso našle ugodnega odziva nri vladaioči pospocM. ki ie potom državne policiie razeaniata manifestantp in prisilila baria|ktaria z državno zastavo, da se ie moral skriti v prvo bližnio vežo.
Oriunaške- filme oredvaiaio v dalmatinskih mestih posamezne mestne Oriune. Obisk teh predstav ie zelo številen in priča o zanimanju Dalmatincev za Oritino.
Razorava proti bratu dr. Bere Audielinovieu še ni zaključena in bo proglašena razsodba v ponedeljek. Cim bo razsodba izrečena, prinesemo v nrihodnii številki sn-marni oreeled poteka te razprave obravnavaioče ono dobo. ko so se-danii monarhisti strehah in napadali iuposlbvenske nacionaliste, ki so brez nomišljania žrtvovali svoio mladost, kri in živlienip /a zmago Jueoslovenstva.
Orinna Novi sad se ie udeležila 7. dvema četama uniformiranih četnikov slovesne službe božip na praznik Ujedirnenia. Ob tei priliki je obšel fronto oostroienih Oriunašev rriliirblieni • in tudi med Slovenci dobro poznani armiiski ireneral Do-kič in iih pozdravil s prooisnim: »Pomo7 Bop iunaci!« čete so mu oduševliene odgovorile z gromkim: »Boe Ti pomogo!«
Brat oredsediiik Direktoriia in Glavnega odbora Orjune dr. Liuba Leontlč ie odpotoval v Beograd, kier se bo mudil več dni.
Orama Dubrovnik ie na praznik Uiedintenia priredila veličastno manifestacijo. katere sc ie udeležila tisočelava množica. V manifestacii-slki povorki ie nastooH tudi nrviČ uniformrani Lastovski batahou in orfttnaška četniška godba. Po obhodu ie imel br. Bartulovič. predsednik Oriune Dubrovnik odušev-lipn fovor. ki ip raznalil mase naroda. da so pozno v noč manifesti-
rale po GunduJičevem in Vojnovičevem mestu, ki ie in ostane v jedru iugoslovensko.
Razpuščene Oriune Hublianske oblasti so tiKli praznovale praznile ^stanovitvp naše države in to več ^li mani iavno. Nekatere Sn se tudi i^deležile slovesnih cerkvenih opravil z delegacijami v kroHh.
Bratje, ki so bili obsoieni na za-norno ali denarno kazen zavolio nošnie kalnakov ori okrainem glavarstvu v Radovljici, so bili glasom odlofka velikega župana rešeni te kazni, kar 7 zadovoljstvom konstatiramo. Izeleda. da ie navzlio vsemu sedanjemu po tetneliitem prečiščeniu kričečih razmerah še vedno nekai mož poleg naših vrlih neodvisnih sodnikov, ki sodiio in delaio pošteno., da se iim mora to upravičeno priznati.
Veliki zbor Orhrne se le vršil na Narodni Draznik 1. decembra v Novem Sadu. kier ie dosilei Maksimo-vičeva policija dosledno prepovedovala oriunaškp shode. Zbor sp ie vršil ood milim nebom in so mu prisostvovale znatne, množice naroda. Zborovanie ie otvoril predsednik oblastnega odbora Novi Sad. veleindustriialec br. Dušan Kovačevič. ki ie podal besedo br. oblastnemu čelniku vojvodinskih Oriun Dobroslavu .Tevdievlču. (kateri ie v dališem govoru očrtal neznosne prilike, daveče voivodinske iugo-slovenske privrednike. Z ozirom na bližaioče se ob'astn<* volitve ie zahteval tudi imenom iugosJoven-skili nacionalistov, da se združiio proti anacionalnim in separatističnim strankam pripadniki vseh iugo-slovenskih orup. kar so zbrani z velikim zadovoljstvom odobravali.
Shod sam ie potekel zelo lepo in v natleošem redu. da ni imela koncentrirana Doliciia Dovoda nrav nič nastopati.
Kronika,
lino srosDoda tfralievega ministra Ivana Puclla se blešči kot prvo na poznanem proglasu za. postavitev spomenika Kraliu Osufoboditeliu v Ljubljani. Ta gospod ima ooleg drugih iunkcii tudi ime. oredstavitelia Konzorciia »Kmetskeira lista«, glasila Slovenske, kmetske stranke. Z ozirom na to smo bili trdno uver-ieni. da bo objavil dični »Kmetski list« na prvem mestu imenovani manifest in <; tem zanespl misel postavitve spomenika Kraliu sehaku v naiširše olasti kmetskega naroda, ki stoii za niim. V našem oričako-vatiin pa smo se do dobra varali, ker ni v zadniem »Kmetskem listu« niti besedice o nameri postavitve spomenika Velikemu Kraliu, kai šele manifest. Or-iunaši nismo Bizantinci. vendar moramo to deistvo konstatirati in opozoriti r\ani oristoi-ne kroee. ki radi oporekajo našim dokazom z loialno radičevščino. Za vse ie. bilo dovoli prostora od »dveh čevliev debele toče v Braziliji, podgane. ki ie nmorila dojenčka, opisovanja Leninove grobnice, ukinitve nasiega kontuniaca. Da do Tu-tankamnovega groba.« le o postavitvi spomenika hvaležneea sloven-skeea ljudstva. Kraliu Mučeniku ni besedice, četudi bi bil brez niega marsikdo šp vedno neDOznan in neznan nisarčič ali organizator slovenskega socialistieneea delavstva, ki bi umrl v takem ookjžaiu. ka-Žcor so umirali nrvi zasnovateMi slovenskesra socializma.
Gosocd dr. Gregor Krek. c. kr. univerzitetni orofesor se uriiazno priporoča 7a obisk. Natančnejše informacije na vratih nlefovega sta-novania, kier se v devetem let.11 no osvoboieniu blešči c. kr. univerzi-telni orofesor.
UsDeh- Naš narodni poslanec in brat dr. Pivko ip interveniral v Beogradu, da se v državni železniški delavnici v Mariboru delo no možnosti zveča in vsebinsko izboljša. Med drueim ie naelasil na nekatera de.istva. katera smo v našem glasilu svoičas priobčili. Nadejamo se. da se bo tozade^-ri ori naši železnici še veliko na bolic obrnilo.
Poročil SR ie v torek, dne 7. t. m. bivši batalionski komandant ljubljanskega baona br. Slavo Švaleer s sestro Milko Bloudkovo. Novoooročenima iskreno čestitamo.
Ni vse z’ato kar se sveti. V zadniem času se ie nisalo o neki konmchski aferi ori nabavi oremo-ea za zagrebško železniško direk-cifo, Bate ie ta afera dvignila mno-
go prahu v neki naši državotvorni stranki. Na dan da ie. spravil celo zadevo neiki dobro ooznani Ljub liančan: govori se. da ip ta Ljubljančan član iste državotvorne stranke. Vsled vseea tega gre o tem Ljubljančanu na okoli orecei hvalna govorica.
Slučaino ere oa o tem Liublian čanu istočasno naokolu eovorica. da ie imel sam tudi neke koruDcii-ske afere. Govori se namreč, da ie taisti eosDod Dred nedavnim, kot stareišina državnega urada i7 nekakih sebičnih namenov nagovarjal niemu nodreiene organe k vstoon k isti državotvorni stranki in to v službenih orostorih: zbiral da ie tozadevne podoise in delil odnosno pustil deliti tozadevne legitimacije. Vse to bi bilo v nasorotstvu 7. zakonom o državnem prometnem osobiu. člen 77.. kateri veli, da se taka zloraba stareišinske oblasti kaznuie disciolinsko in še celo z odpustom iz službe.
Za danes toliko, da ne bo ore več enostranskega hVaUsania. Po potrebi bomo celo zadevo še boli detailirali. da se bo celotna vrednot? hvalisane gospode docela dognala.
Nacionalna zavednost vzeoilte-liev mladine na naši severni meii
ie dokai neznatna. Zato napravi skraino slab vtis na naše IJudi. ki imaio slučaino opravka v Št. liju in okolici, ko čuieio. da iih šolski otroci pozdravljajo z »Griiss’ Gott« mesto z običajnim domačim pozdravom. In kai si moreio misliti Nemci, ki često prihajalo čez meio iz Avstriip in ne opažaio nikake razlike med svoio domovino in našo državo ter sp oočutiio na naših tleh kakor doma. pa iim radi teea lahko še boli raste greben, kar se zadnie čase vedno boli opaža. Tudi splošno sp čuie v šentiliski okolici več nemške govorice, kaikor na našega domačega jezika. Če oač ne bodo posvečali merodajni faktorii dovoli nažnie za oovzdisro narodne zavednosti, posebno ori mladini, kako nai to oričalkuiemo od starejših Jiudi. v katerih ie na iti še precejšnjo sled nemškega in avstrijskega duha. Zato polagamo iskreno mišljene besede in opozorilo merodajni šolski gosoodi prav toplo na srce. Kdo se čuti orizadeteea ve sam. a nam naj ne zameri, nač na nai se ravna do našem nasvet« ter nai oosnema dlrm»e stanovske kolege, ki vedo kakšna vzgoja ie ootrebna v današnjih prilikah v lu-eoslavill!
Prvo hrvatsko štedionico. podružnico v Liubliani vliudno vprašamo. ali ii smemo brezplačno priobčiti oglas, da išče bančnega slugo z mož ne ea državneea 5ez:lfa. Nekateri trgovci so se pritožili na-pratn nam. da iim nošilia banka nameščenca, ki ne razume našega jezika, in da bodo odslei odklanjali vsako ooslovanie Dotom te osebe. Čudimo se uelednemu zavodu, da nastavila v svovi Podružnici take Hudi. Prioominiamo še. da ie vsled likvidacito. Sla venske banke več slug brez oosla in hi tore! lahko dobili nadomestilo.
»Kmetski list«, glasilo slovenskih radičcvcev, katereea lastnik ie med ostalimi i e. minister in nrvi nodoisnik na manifestu za postavitev spomenika Kraliu Osvoboditelju: ni prinesel ob priliki praznovanja 1. decembra, to ie ustanovitve one države, v kateri lahko danes ministrujejo I Radiči i Puclji, niti ene vrstice v oroslavo tega velikega dne. brez katerega bi še Stioica naibrže kuiige orodaial in lantSE novele Dišal In vole. oobiial.
V	orožnike se indirektno zaletava zadtiii ^Kmetski Ust« in iih slSca svojim čitateliem. kot nekake »cesarske^ ljudi, ki bodo na višii ukaz malo i>oŠDiionirali med narodom in ga morda celo navajali tako med štirimi stenami k žalieniu kralia. Ker ie v tradiciji radičev-cev zadirkovanie v orožnike, se temu sicer leoo prikritemu pisariemu ne čudimo. Razumeti Da ne moremo. kdo nai bi dal orožnikom na-lovo aeitirati za volitve če ne vlada R. R.. v kateri sedi tudi reprezentant lastnikov zelenega »Kmetskega lista«. Kdor pozna vestnost naših orožnikov, ta ve. da ti saini na svoio roko oar ne bodo agitirali do hišah, ker iih zadene i do praksi i do novih oredoisih kazen za politično nastonanie. ki iih sme nič zanimati! Da bi pa slov. orož-ooslal korteširat železni kancler Boža. zopet ne verutemo, ker ie vendar kadil topo miru in iedel ribio iuho s
POSLANO!
VSE gospodinje, katere dosedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače KOLINSKE CIKORIJE,
PROSIMO, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo KOLINSKO CIKORIJO in gotovo bodo zadovoljne. — Pri nakupovanju
PAZITE, da dobite pravo našo KOLINSKO CIKORIJO, katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvežbani domačini in ki zato zasluži, da se uporablja v vsaki slovenski rodbini.
se stare navade
in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus : • ludi k žihj spada r^pbhpdno Pravi,Tranck.
V	letu 1926. se še drzneio ofici-elni predstavniki današnje Italiie liktorske batine psovati Jugoslove-Ke z barbarskim narodom in svinjskimi Dastirii. ki ne bodo nikoli zmožni soreieti civilizacijo in 'kulturo.
Leta 1840. pa ie potoval križem Balkana slavnoznani francoski potnik’Arni Bone in v svojih znanstvenih delih obravnavaiočih Balkan svdril pred drugim Evropo tudi Dred podcenjevanjem Jueoslovenov na Balkanu in. primerjanju mih z barbari. Francozi so nas že leta 1840. pravilno ocenjevali, vitezi ricinusovega olia na še danes v sto-letm radia in aeronavtike tavam v Doimih poznavanja narodov malo da ne pred Kristovim roistvom.'
Odkrito nriznanie. Med »Slovencem« in »Jutrom« se vrši ostra polemika zavolio davkov. V tei po-lemilki stoii na strani blagega »Slovenca« poznani Hinko Lebinger. ki v svojem odgovoru.na naslov »Jutra« navaia tudi sledeči , za našo politiko in samostojno misleče delanje slovenoborskih laiikov prekarakte-ristično iziavo:
I*	•	•
»Soloh oa ugotavljam. da le takrat. ko ste hoteli z menoi skleniti tn kravio kuočiio. za vsak moi korak vedel litiiski žunnik e. Krati.«
Navzlic talkim točnim ugotovitvam enega voditeljev SLS na se še dobe lahkoverne dušice, ki veruie-io v zatrievania zaščitnikov slovenskega ljudstva, da nima na stranko borbe za slovenske pravice nrav nikakeea vpliva naša prečastita duhovščina in orevzvišeni, brez katerega tudi ni mogoč niti en nien samostojen Ikorak.
Les v železničarski službi in Nettunske konvencije. Letni konti-gent za naše železnice potrebnega lesa ie približno sledeči: Za vzdrževanje Približno 50.000 vozov, ki jih ie treba vsakih šest let obnoviti, rabimo okoli 24.00 m3 lesa. Na vsak voz odpade I m3 na pod. 1 m3 na srrod in 1 m3 na stranice, vrata in streho. Ta les ie hrast, bor, smreka. ielovina v raznih oblikah, debelinah. širinah in dolžinah. Za ves ta les ce troši okoli 15 milijonov dinarjev. Dalie se troši za vzdrževanje pragov na progah letno okoli 1 milijon pragov n 30 Din. to ie 30 miliionov dinariev. V.celi državni mreži ie namreč, vloženih okoli .15 milijonov pragov. Če še hoče imeti dobre in zanesljive proge. ie potrebno izmeniati vsak prag na Drogi in v glavnih tirih noštai na 10 do 15 let. Za nove proge se mora, seve. še posebei nabaviti in to za vsak kilometer dolžine nekai čez tisoč pragov. Pri letni izeradnii 1% novih nrog znaša to okoli 100 km. za kar potrebujemo nadaliniih 100.000 nragov.
če se nriračuna k vsemu navedenemu še drugo potrebno lesovie za razne stavbene, mostovne in druge potrebe, se more reči. da se troši na leto za naše železnice okoli 50 miliionov dinariev za razno lesovie.	,	.	■	■
Na srečo ostane ta denar doma. Poleg tega zaiuoremo še to blago dobavljati za iste svrhe v inozemstvo. ' v., _	^
V	informacijo nai služi, da rabi n. ur. Italiia za iste svrhe okoli trikrat toliko lesa kot mi. Vsega tega
nresvitlo lučjo seliaške demokracije' in nieea vrednimi drugovi. ki se menda talko malo še vedno spo-miniaio oniji dni. ko so šteli korake za rešetkami arestov po oklicu obznane.
V	sporazumu in izmirieniu Rajiča v državnem interesu nam neprestano govore, razni gospodje, radar jim na podlagi’ deistev dokažemo. kako ialova ie vsa uiihova na, izmirieniu z radičevci sloneča politika. Dokaz te jalovosti ie bilo posebno praznovanie 1. decembra, ki. ie bilo brez izieme povsod izvršeno brez radičevskih novopečenih monarhistov in republikanskih dr-žavotvorcev. Pomen l. decembra za našo državo ie dovoli poznan in vendar ga ni bilo separatista, ki bi tn dan ustanovitve naše države praznoval, kakor ga oraznuieio razpuščeni Orjunaši in zaničevani Jueosloveni, katerim ie danes no zaslugi vlade država mačeha.
lesa pa nima Italija doma. vsled česar ie primorana uvažati istega. Zaradi tega Italija tudi tako pritiska za sprejem Nettunskih konven-cii. ki ii nmrfgočaio ustvaritev italijansko lesne iiidnstriie v lugoslaviii. v katero bi vložila svoi kanital. zaposlila svoie uradmštvo in svoie delavstvo. Ve« dobiček in skuoiček bi ostal Italiii. .lugosloveni bi na le smeli gledati kako sekam gozdove in širilo svoio ku’turo notom svoiih društev in šol. lueoslovenski ža-garii in lesni trgovci bi Da lahko zaorli svoia oodietia in tarnal« o naši gospodarski krizi, v katero bi zašli oo svoii neumnosti in italijanski prefriganosti.
Tuini glasi
Orjunaški koledar
Teror v Ajdovščini V Ajdovščini vlada zadnii Čas nravi teror. Ljudie. k? nrideio v večernih urah do Ajdovščine, se ne upajo skozi trg. ker fašisti ustavljalo vsakogar, ga preiščeio in pretepejo, če iim lice ni po volii. Na čelu teroristov sta neki Mazzocco in neki Cicco.
Trgovca Ivana Kobala iz Ajdovščine so prišli iskat v gostilno kier ie mirno sedel in so ga odpeliali na orožniško nostaio, kier so ga do nagega slekli in pretepli. Držali so ga zaprtega vso noč. Ko ie prosil, da bi rad na stran, so mu veleli, nai opravi svoio potrebo v kotu. naslednje iutro da bo itak moral vse polizati.
Iz vseh krajev pa nrihaiaio vesti. kako zapiralo' naše Hudi radi neutemeljenih ovadb razniti barab. Naiveč iih urihaia s Tolminskega.
izide v kratkem.
Orjunaši, naročite ga v upravništvu „Orjune“!
1)1 mt toverii aanmiilli
X Zastopstvo: A. Lampret, Ljubljana,Dunajska 22.
Naša oot ie gotova in odmerie-na. Vsakdo mora dobiti svoi kos kruha in sleherni mora »meti mesto, kamor, bo no težkem delu noložil trudno glavo. Nam ni ootreba niti boliševizm,« niti skraineva kapitalizma. Za vse mora biti orostora nori hožiim solncem ki siie za v se in »"v samo 7,3 izvoljene In orivili-girane.
ZRNA
radi zemlie po agrarni reformi, na tudi to bi tnorali pravilno rešiti, ako bi vam bil narod pri srcu. Mi nismo bili nikdar tvrotl Poštenemu madžarskemu kmetovalcu?
Italijanski pacifizem. Prinašamo odlomek iz huiskaiočeea članka glasila dalmatinskih fašistov »Lito-rlo Dalmatico«. ki dokazuie, kolika je miroljubnost naših zanadtiih sosedov. Odlomek se glasi:
»Širili se bomo. kjerkoli že. Potem nai bo to že v Tunisu. Maroku. Kongu. Siriii ali vraesieavedi kje. Natn ie vseeno. Akoravno bi ne bilo v Dalmaciii Italijanov. ki žive tam že stoletia, čemu bi ne ocenjevali dalmatinskih muiov enako, kakor Tunižane. Berberce. Senegalce. Sirce in Konguičane. Zbog tega sc rhoraio oni i na« upravičeno bati. Wilson ie šel k vragu. Francija tudi ne more dobavliati ničesar več. nego gumiiaste intimne artikle. Anglija Da se itak sploh več ne briga...
Zato se čuvaite vi. ki govorite onkraj meje. Bog fašistov čuva budno, da ne, boste prekoračili svo-
I	ie. meie.«	____________________
Dober govornik. Neki gospod v Dolnji Lendavi so zelo dober govornik. če tudi govore nainezrelei-šetflil liudstvu. ga ne morejo pridobiti, ker oreradi meniaio svoio besedo. Tako so grmeli lanskega 1. decembra no centralizmu za avto1 nomiio Slovenije, da se ie tudi najboljšim SLS pristašem dozdevalo le preevč. Samo »Slovenec« biti ie le Dremalo! Na Vidov dan so nror slavliali centralizem in govorili, kakor da ie edino Beograd zveličaven. Na obletnico 1* decembra so na že na tretii noti. ne slovenstvo ne srbstvo, manišine moraio imeti v tel državi pravico. Jeli mislijo gospod, da ie krivica mogoče v tem, da imaio prekmurski Slovenci slovensko šolo? Mar nam narod ne nove. da ie bil sužensko tlačen nod Madžarsko. Od kod pa toliko blagostanje oblastne gospode, če ne. iz žuliev kmetske mase!
Priznati moram, da ie madžarsko kmetsko ljudstvo na slabšem
80 miliionov dinarjev izdamo letno za popravo našega rečnega parka na Dun^vu. Denar gre ves v inozemstvo, ker nimatno doma primerne delavnice, naisi le naša donavska flota naimočneiša med vsemi prizadetimi državami Pri nas vlada brezposelnost. Kvalificirani delavci se moraio izselievati. Namesto da bi doma popravljali samo svoie ladie. Da daiemo kruha tuierodcem v tuiih državah, od kier naših težkih* izdanih miliionov ni več nazaj.
Uubljana - Mestni trg 15
Dežniki
n^nalo^i^veliko, greobUkejoi^ave. J	Ustanovljeno	1839.
Ant. Krisper
LJUBLJANA Mestni trg 26
Amerikanska strojna olja cilinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za mllarne i. t. d,
hočejo zlatnik, ki se nahaja v
ZALOGA
galanterijskega blaga,
Poskusite tudi Vašo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila!
OLEUM
družba z o. z.
LJUBLJANA
TELEFON STEV. MA
Tovarna čevljev
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica št. 24
GRADBENO PODJETJE
INO. DUK1Č IN DRUG
Odgovorni urednik: Jože Špan.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanio odgovarja France
Za konzorcij lista »Oriuna« odgovarja D r e j č e Verbič.