Kako bomo vozili na Straški vrh?
Trije so trmasti
Cesta na Straški vrh v Ljubljani je ma-kadamska in zelo slaba. Dolga je približno 1200 m, je v začetku zelo ozka, saj je široka komaj 2,60 m kasneje pa je široka 3 do 4 m. Ob tej ulici je 23 stanovanjskih hiš.
Stanovalci ulice na Straški vrh so pred časom zaprosili Krajevno skupnost Podutik, naj bi jim zgradili novo cesto in omogočili boljši dostop do njihovih hiš.
Z željo krajanov Straškega vrha smo se-znanili Standard-Invest v Šiški. 2. februarja 1977 smo foili povabljeni na sestanek k Stan-dard-Investu, na katerem so obravnavali to vprašanje, pri čemer so nas seznanili z vsemi pogoji za izgradnjo nove ceste.
14. februarja 1977 smo sklicali sejo kra-jevne skupnosti Podutik, na katero smo po-vabili stanovalce ulice na Straški vrh ter jih seznanili s podrobnostmi o izgradnji njihove ceste.
Da bi zadevo izvedli čimbolje, smo 18. februarja vsem stanovalcem poslali podpis-nice, na katerih naj bi potrdili, da soglašajo z izgradnjo nove ceste ter s tem, da bodo žrtvovali tudi del vrtov in prestavili ograje,
če bo in kjer bo to potrebno. Vsi stanovalci so odgovorili pozitivno, razen treh (Janez Okorn7 Na Straški vrh 1; Boris-Vida Čotar, Na Straški vrh 2; Lojzka Jerman, Na Stra-ški vrh 24), ki iz nerazumljivih razlogov ne pristanejo na izgradnjo ceste v škodo nji-hovega zemljišča. Odnos teh treh stanoval-cev je nerazumljiv, saj ne kažejo nobenega razumevanja do skupne razrešitve tako po-mem'bnega problema, ikot je za stanovalce Straškqga vrha omenjena cesta. Tak odnos konec koncev paralizira tudi prizadevanje sveta krajevne skupnosti, ki se trudi, da bi probleme krajanov reševali vzajemno in učin-kovito.
Svet krajevne skupnosti Podutik