kSartif®FsZil
Poštnina plačana v gotovih!
Cena 1 Din
Leto I. (Vlil.), štev. 24
Maribor, pondeljek, 30. maja 1927
»
JUTRA«
		
izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri postnem č«k. zav. v Ljubljani St 11.409 Valja mesečna, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din	Telefon: Uredn. 440 Uprava 455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova caata it 19 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani, Prečemova uUe*,lfc4
, KomoromSs glede Makslmo-
vKevega povratka v vlado
Dve senzaci onalni nedeljski konferenci — Rekonstrukcija vlade prihodn I teden — Maksimovič e na sposobnejši za
organizacijo volitev
Beograd, 30. maja. V ospredju političnega zanimanja stojita danes daljši konferenci, ki ju je imel včeraj ministrski predsednik Vukičevič najprej z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, nato pa z bivšim notranjim ministrom Božom Maksimovičem. Prvi razgovor je trajal cele tri ure. drugi pa tudi skoro dve uri. Vsi trije udeleženci odklanjajo vsako izjavo o vsebini in namenu teh sestankov.
Včeraj so se razširile vesti, da se fe tikal razgovor odpora proti razpisu volitev, ki zlasti med radikali vedno bolj narašča. Vladni krogi pa slej ko prej zatrjujejo, da o odgoditvi volitev ne more biti več govora, ker se na tem ne da nič več spreminjati.
Zato se danes govori, da so se vrtel e včerajšnje konference okrog vprašanja rekonstrukcije vlade, ki Ra bo treba rešiti najkasneje do konca prihodnjega tedna.
Ministrski predsednik se toplo zavzema za povratek Bože Maksimoviča v vlado. Svoje stališče utemeljuje s tem da bi Maksimovič tesneje priklenil na vlado uzunovičevce, in pa s tem, da je
Maksimovič najbolj sposoben, da organizira in vodi volitve ter doseže za vlado čim povoljnejši rezultat.
Demokrati se Maksimovičevemu povratku upirajo, češ da je bil on tisti. ki je izvajal proti njim najhujši teror. Na včerajšnjem sestanku je bil baie dosežen kompromis, da se Maksimovič vrne v vlado, ne prevzame pa več notranjega resorta, ampak kakega drugega.
Ukaz o razpustu Narodne skupščine in razpisu novih volitev bo najbrž objavljen kar v »Službenih Novinah«, ne da bi bil prečitan na seji Narodne skupščine, ki bi se morala v ta namen nalašč sestati.
Krvave volitve na Bolgarskem
Vladna koalicija {e nazadovala, a s? še ohranila vežino —
Ostri spopadi po deželi
Sofija, 30. maja. Včeraj so se vršile na Bolgarskem volitve v Narodno sobranje.
Vladna koallcjia »Demokratlče-skl zgovor« ie dobila okrog 60% mandatov. Za njo najmočnelša je skupina agrarcev ln socljalistov. ki je postavila skupne liste. Drugi mandati so razcepljeni na razne manjše stranke.
Pri volitvah je prišlo na deželi na mnogih krajih do krvavih spopadov, ki so se razvili ponekod v prave bit-
ke. Zlasti v Tatar-Pazardžiku so se ostro spoprijeli orožniki in makedon-stvujušči. ki so hoteli prisiliti kmete, da volijo kandidate makedonstvujuš-čih. Boji so zahtevali tudi več človeških žrtev.
Dasi niso znani še končni rezultati ie gotovo že danes, da so volitve prinesle preceišnje ojačenje opozicije.
Točni rezultati bodo znani še le sredi tedna.
Majniška pros5ava v Uubliani
Ljubljana, 30. maja. V narodne zastave odeta Ljubljana je proslavila desetletnico majniške deklaracije z manifestacijskimi zborovanji v soboto večer in nedeljo dopoldne. Višek proslave pa je bil včerajšnji dopoldanski obhod šolske mladine po mestnih ulicah med špalirji večtisočglavih množic. Kljub naletavajočemu dežju so vztrajali odrasli in mladina, dokler se ni sprevod strnil na ogromnem
LmSIesneni trRU< kier se ie P° krat'
Motir.«aR:ov*ru Predsednika Jugoslov. Udi LraZ§ČU V mladinskem spre-in ndrvhrT -3al' sPlošno pozornost
lunJSEtT* t1nevu primerni napisi in \ eliko število prav nosrečenih in originalnih skupin, ki so jih postavili razni šolski zavodi deloma peš de loma na skoro 20 bogato okrašenih vozeh.
Popoldne se je vršila v Tivoliin javna telovadba srednješolske mla dine, pri kateri je sodelovalo okrno-2000 dijakov in dijakinj. Vsi nastopi so napravili mogočen vtis in želi vsestransko odobravanje.
.Tudi iz vseh drugih krajih Slovele, zlasti iz večjih, poročajo o učin-
kovitih in lepih proslavah desete obletnice velikega zgodovinskega dneva.
se
Ponaifiiva z lta!i'0
Beograd. 30. maja. Včeraj sta sestala v Peo-vrHn 7.:nanii minister Merinkavič hi b-m-rskl podanik Bordrero, v Rimu na Mussolini In naš poslanik Pakld. Na oimh sestankih so raz««-av!>H o pačjtv. |foiro bi se obnovi DCgajanL rre(j Italijo In Jugoslavijo.
Undb:r-h v Londonu
L o n d o n, 30. maja. Oceanski letalc I :r Mw" "di je včeraj .po-g’'h1 e priletel iz Bruslja v London, kjer so mu stotisoči.prebivalstva priredili veličastno ovacije. Tudi v Bruslju, kamor je Pri spel v soboto z aeroplanom iz Pariza, je bil Lindbergh predmet oduševljenih manifestacij.
Finančni m ni ste v v avdienci
Beograd. 30. maja. Včeraj je sprejel kralj v avdijcnci v Vrnjački Banji finančnega ministra ter ga obdržal pri sebi na obodu. Kralj ostane v toplicah še nekaj dni.
Manifestacija jugosloven-skega Maribora
Veličastna proslava lOietnice majniške deklaracije
Deset tisoč 1’udi na Glavnem trgu — Orjaški sprevod ma-nifestantov in šolske m adine — Ovacije generalu Maistru
Veličasten sprevod.
Ob pol 11. se je Pričel pomikati sprevod manifestantov z Glavnega trga po Gosposki im Slovenski ulici, Aleksandrovi cesti, Maistrovi ulici mimo stanovanja osvoboditelja Maribora proti parku. Sprevod je otvorila železničarska godba »Dra/va«, sledili so narodni poslanci, oblastni poslanci, odbor Ju-goslovenske Matice, pevci, korporacije, društva, praporji Orjune In Orla, unifor mirana četa Orjunašev, Sokoli in Orli v oivilu z znaki itd. Godbe »Drave«, Sokola in katoliške mladine so na vsej poti igrale koračnice. Manifestanti so vzklikali velilki Jugoslaviji, kralju, Primorju, Koroški. Razvnele pa so se množice z mladino na čelu, ko so karakale pod oknom generala Maistra. »Živio
Maribor, 30. maja.
Včerajšnja nedelja si je vkljub skrajno kislemu vremenu nadela nad vse slovesno zunanje lice. Kakor ostali kraji naše ožje domovine, tako ima zlasti še Maribor dovolj povoda se z veselim srcem spominjati zgodovinskega dejanja, ki je pred desetimi leti kakor goreča grmada vrh planine oznanila celemu svetu in zlasti takratnim tlačiteljem, da je Potrpežljivost Slovencev minula, da hoče naš narod odločati v bodoče sam svoji usodi in kot prvi samostojni korak izvesti ujedinienje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Praznovali smo včeraj jubilej majske deklaracije, ki je bila pred desetimi leti na današnji dan prečrtana v dunajskem državnem zboru-
Po mostnih ulicah, okrašenih z držav nimi in narodnimi trobojnicami, so kmalu po deveti uri zjutraj pričele godbe vabiti občinstvo k velikemu zboru na Glavni trg. Že Pred pol deseto uro so se res pričele zgrinjati pred magistratom množice naroda zlasti mladine, da prisostvujejo taboru Jugoslovenske Matice. Priplapolali so na trg prapori raznih društev in velike trobojnice študentov. Štiri godbe so se postavile na različnih krajih obširnega Glavnega trga. Tik pred mestno hišo pod zelenim in belo-modro-rdeče okrašenim njenjm balkonom je zavzela mesto železničarska godba »Drava«. Zapadna polovica trga je bila vsa pisana'dekliško šolske mladine, vzhodno stran so napolnili dečki in fantje osnovnih in srednjih šol. Med mladino so bila razporejena društva in korporacije ter ostalo občinstvo: Sokol, Orel, Orjuna itd. itd.
Tabor na Glavnem trgu.
Z balkona magistrata je otvoril tabor predsednik Jugoslovensko Matice gosP-Stanko Detela, spominjajoč množice na dobo naše brezpravnosti, na nepozabni dan deklaracije, ki bo ob svojem času združb z nami tudi danes še raztresene ude našega narodnega telesa. Na trgu je z april o navdušenega ploskanja in živijo kbcev 0b koncu Pozdrava g. Detela.
Sledil je slavnostni govor prof. dr. Sušnika, ki je združil skoro desettisočglavo množico poslušalcev v eno srce, eno misel in en sklep, ki se da izraziti v stavku govornikovem: Čujte Podjuna, Zila, Soča, Istra in Jadran: prej ali slej vzcvete tudi za vas pomladanski mejnik, kajti prerokovano je: Slovan_ bo ali pomladil Evropo ali pa jo bo uničil.
Govornik se spominja velikega dola naših narodnih voditeljev in strahovitega trpljenja vsega naroda tekom svetovne moriijo. Posvečb krasne besede padlim junakom za svobodo in vsem velikim možem, ki so razumeli duh časa. Pozdravlja našega generala Maistra, ki nam je dal, da slavimo današnji dan v našom Mariboru.
Polna navdušenja in narodne odločnosti je množica zborovalcev vzklikala in ploskala govorniku, združeni mariborski pevski zbori pa so zapeli sredi trga gromko »Buči, buči, morje adrijansko . . . !#
naš general!« »Živijo Maister!« je pozdravljalo staro in mlado iz pestre povor ke osvoboditelja Maribora, ki je ozdrav ljal v generalski uniformi s svojega okna v prvem nadstropju-
Svečanost v parku.
Dolgo je trajalo, poredno so dospeli vsi manifestanti v park im vi velikanskem krogu obdali v smrekovem gaju prostor, na katerem je Jugoslov- Matica odkrila spominska plošča- Pred spomenikom so sedeli na pripravljenih stolih poslanci in predstavniki oblaste* m velikim županom dr. Schaubachom to ■predsednikom oblastne skupščine de. Leskovarjem na čelu. Praporji dtruStevl pa so se postavili ob visoki granite® skali, v katero je vzidana nova spominska plošča.
Predsednik Jugoslovanske Matice ja Pozdravil predstavnike oblasti in nuno žice ter prosil župana, da prevzame Tl varstvo spomenik, ki naj uči JugosOo1 venski Maribor ceniti veliko svobodo* katero pričetki so v majski deklaraciji
Zastor je Padel in prikazala se je črna kamenita plošča z zlatimi črkami vrezanega spominskega besedila.
Župan g. dr. Leskovar je nato v krajšem govoru sprejel v zaščito mesta to oblasti spomenik, pevci pa so zape® junaško srbohrvatsko pesem-
V	daljših besedah je imel lep nagovor še zastopnik občine, šol. upravitelj g. Skala. Odkrili smo spomenik slovenskemu narodu za veliko nacijonal.no politično delo, ki so ga začeli naši voditelja! skupno z voditelji drugih slovanskih narodov. leta 1848. v Pragi ter ga nadaljevali tiho in uspešno do velikega dogodka bratske sloge in narodnega, edinstva, do majniške deklaracje, na katero nas s pominja ta plošča. Velika, a na vseh koncih okrnjena je granitna skala, pred nami, ki niso spominsko ploščo. Tak je tudi naš narod, mogočen, velik, a na vseh mejah okrnjen. Prihajali bomo zato k spomeniku v dneh veselja in žalosti in se utrjevali za veliko delo končne osvoboditve.
Burno odobravanje občinstva je sledilo govoru, »Drava« je zaigrala našo himno in prapori so se poklonili.Obll.45 so se pričeli razhajati manifestanti z d obok Im prepričanjem: Maribor je in ostane iskreno iugoslovenskil
Usoda mariborske opere
Potreba sporazuma med glasbenimi institucijami — Izčrpa-j nost noše publike — Redna gostovanja ljubljanske opere
Mariborski in dnevni drobil
Ne moremo se pritoževati, da bi imeli v Mariboru premalo glasbenih prireditev. Saj imamo koncerte Glasbene matice, Drave, Jadrana, Maribora in Ljudske univerze. Ni čuda, da v takih razmerah ne uspeva naša opera, ki zahteva največ žrtev. ■Tudi vse druge glasbene institucije se morajo boriti za obstoj in iskati podpore iz javnih sredstev. Publika ne more vsega sama vzdržati, vsaj tista publika ne, ki se v Mariboru za umetnost zanima. Od tod prihaja, da je že pri prvi reprizi »Rigoletta« gledališče prazno. Treba bo mnogo dobre volje, mnogo gospodarskega smisla in čuta za skupnost, da se našim glasbenim institucijam omogoči uspeh eni poleg druge.
Kakor čujemo, namerava razpisati tudi Glasbena matica abonmaje za svoje koncerte. Priznavamo idealna stremljenja, ki jih zasleduje Glasbena matica s to akcijo, in ne moremo ji ugovarjati. Ne smemo si pa prikrivati, da bo z rednimi aboniranimi koncerti škodovala drugim glasbenim prireditvam, zlasti pa gledališču.
Oba zavoda se morata zato točno sporazumeti o skupnem načrtu za celo sezono. V Mariboru nimamo take publike, ki bi se mogla vezati kar na dve strani, zato se bo zgodilo, da bo ostala stvar jia pol pota tu in tam. Glasbena majica bo pač lahko s koncerti prekinila ■kadarkoli, gledališče pa bo moralo obdržati angažirane moči do konca sezone.
Sicer je pa potrebno, da se enkrat odkrito vprašamo, ali zmore Maribor bremena, ki jih zahteva opera. Gledališka uprava je razpisala operni abonma in priglasila se je komaj dobra četrtina potrebnega števila. Res je, s prigovarjanjem in pod moralnim pritiskom bi se to število še precej dvignilo, do zadostne višine pa najbrž ne. Na večjo državno podporo ne moremo misliti, saj se bojimo, da še
sedanje ne bomo trajno obdržali. Ne smemo si delati iluzij, da bi mogla priskočiti v izdatni meri na pomoč oblastna skupščina. Tudi mesto ne bo moglo trajno žrtvovati zneskov, s katerimKbi bilo gledališču v zadostni mcrri pomagano.
Na podlagi državne, oblastne in mestne podpore torej ne moremo računati, da bi rešili naše gledališče iz večnih kriz. Računati smemo le z lastno močjo. Ako dobimo kaj več, naj gre to za plačilo starih in nemalih dolgov, ker je zelo neverjetno, da bi se našla kaka korporacija, ki bi te dolgove prevzela.
Pa vendar hočemo imeti tudi v Mariboru od časa do časa kako opero.
Ljubljansko gledališče bo ostalo gotovo tudi v bodoče v državni upravi z izdatno državno pomočjo. Ta državni prispevek nikakor ni name-
Zopetna deževna nedelja
Z našimi nedeljami in nedeljskimi Prireditvami res nimamo sreče. Med tednom je morda še lepo vreme, ko pa pride praznik ali nedelja, smo imeli doslej skoraj redno dež. Pa na Maribor ima vreme še posebno piko. V četrtek na primer, ko so morali pri nas radi dežja odpovedati motociklistične dirke na Teznu, so imeli v Ljubljani, Zagrebu in drugod po državi še dosti lep dam brez dežja.
Tudi včeraj je vreme zelo neugodno vplivalo na majniško manifestacijo, ki bi bila še mnogo bolj veličastna, ako bi jo obsevalo solnce in se ne bi bilo treba vsak hip s strahom ozirati proti nebu, kdaj bo začelo liti. S tezenskimi dirkami zopet ni bilo nič in z raznimi lepimi načrti za izlete v bližnjo in daljšo okolico tudi ne. Mariborčani so morali ostati zopet enkrat doma in se zadovo
nejen samo Ljubljani. Ljubljana ga do- lwti s kavarnami, gostilnami in kinom, biva v imenu cele Slovenije in ima Kakor v zasmeh se nam je danes za-zato tudi dolžnosti za celo Slovenijo, smejalo z vedrega neba zopet najlepše v prvi vrsti za Maribor, naše drugo pomladansko solnce. Bolj bi nas razve-
oblastno mesto.
Ljubljana mora urediti redna operna gostovanja v Mariboru na račun državne subvencije in ne gle de na to, ali bi se taka gostovanja finančno obnesla ali ne.
V Mariboru pa lahko imamo iz dr žavnih, oblastnih, mestnih in lastnih sredstev dobro dramo in vsaj skromno opereto. To bi bila vsekakor najboljša in najprimernejša rešitev našega gledališkega problema, zlasti v kolikor zadeva opero, ki povzroča zadnje tedne največ skrbi.
Smrt ameriškega miliarderja. Poleg Forda in Rockfellerja je znan kot najbogatejši mož Amerike miljar-der Peyn-Whitney. Ko je predvčerajšnjem igral z vsemi blagodati te ga sveta obdarjeni Peyn-Whitney na svojem posestvu v Manhasset-u s
selilo včeraj, Ines.
a veseli smo ga tudi da-
Smrtna kosa.
Danes zjutraj je umrla ga Marija Jurkovič, roj. Vodopivec, tašča šolskega upravitelja g. Ivana Lukmana. — Pogreb bo v sredo ob 15. iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Bodi pokojnici blag spomin!
Odlikovanje dolgoletnega kmečkega
župana.
V Pamečah pri Slovenjgradcu župa-nuje že nad 40 let kmet Luka Pogač, ki je star danes svojih 72 let pa še vedno stoji na čelu občine. Na Predlog oblasti mu je kralj podelil red Sv. Save V. stopnje, kateri mu je v nedeljo 29- t. m, dopoldne v prostorih srezkega Poglavarja v Slovenjgradcu bil slovesno pripet
prijatelji tenis, ga je nenadno zadela na pr®a- Slavnostnemu aktu so priso-
kap, ki ji je takoj podlegel.
Mariborska mestna klavnica
Ob Dravi stoji tik železniškega mostu velik kompleks zgradb, ki tvorijo mestno klavnico. Največji prostor je namenjen za klanje goveje živine, nekoliko manjši za klanje svinj in prav majhen za klanje konj. Pred leti so bili (vsi ti prostori pretesni in mestna občina je postavila še veliko moderno hladilnico. Danes pa je življenje v klavnici skoro docela zamrlo in izrabljena je komaj tretjina prostorov in naprav.
Vzrok tega nazadovanja je v nazadovanju izvoza klavne živine. Še lani je bilo v klavnici za izvoz zaklanih o-krog 700 komadovi goveje živine, 2111 pvc in 12.727 prašičev. Letos so te številke rapidno Padle in ni upanja, da se skoraj zopet dvignejo. Posledica jo, da ije neizrabljen velik del klavničnih naprav, kar pomenja seveda precejšnjo Škodo za občino, ki je morala v Prejšnjih letih v klavnico izredno mnogo investirati.
Za domačo porabo je bilo 1. 1926 zaklanih 210 bikov, 1462 volov, 3000 krav, nad 6000 telet in nad 3000 svinj. Tudi konj se je zaklalo za domačo porabo '475. Ledenica bi lahko izdelala nad 200 iblokov na dan, a Maribor jih sedaj porabi le kakih 10. Morda bo konzum sedaj narasel, ko je občina sklenila, da bo iflostavljala led na dom. .
Mariborski krajevni šolski svet
Po ministerski uredbi se morajo o-snovati po vseh šolskih okoliših krajevni šolski odbori, ki prevzamejo skrb za potrebe dotičnih šol in ki skrbe tudi za to, da posečajo otroci redno pouk. Tudi v Mariboru se s koncem maja razpusti Mestni šolski svet in se osnuje popolnoma nova korporacija: Krajevni šolski odbor. V Mestnem šolskem svetu je bilo 5 zastopnikov mestnega občinskega sveta, 3 zastopniki Tazličnih veroizpovedi, od v]ade imenovani šolski ogleda in ravnatelj meščanske šole kot
stvovali zastopniki tamošnjih oblasti ter mnogo županov iz celega okraja.
Iz učiteljske službe.
V Beograd na službovanje pri mini' strstvu prosvete sta poklicana kot pomočnika pri referentu za Slovenijo gg Zmago Konečnik in Ivan Šeško. Gosp. Konečnik je učitelj in znani na-cijonalni delavec na Ptujskem polju, g. češko učitelj in Požrtvovalen član narodnih in kulturnih društev v Rušah. — Čestitamo jima k imenova^u in želimo da bi mogla na svojem odgovornem mestu čim več storiti za šolstvo v Sloveniji.
Krajevna organizacija SDS v Krčevini
priredi na rednem sestanku v sredo 1.
zastopnik učiteljstva. V novi Krajevni I junija ob 8. uri zvečer v gostilni Wom-šolski odbor pa pride mestni župan kot bek v Krčevini za svoje člane predava-že po odredbi določeni predsednik, me- nje o davčnih izpremembah, ki bi na-stni fizik, mestni stavbni nadsvetnik, stopile v slučaju priključitve občine Kr-srezki šolski nadzornik, ravnatelj drž. čevina k Mariboru. Predaval bo nad-moškega učiteljišča, ravnateljica dekli- upravitelj g. Meglič- Člani so ep vabljeni ške meščanske šole II. in upraviteljica k polnoštevilni udeležbi. Predsednik.
dekliške osnovne šole IV. Poleg teh pa bo odposlal v to korporacijo še občinski svet 5 zastopnikov občine; izvolitev teh je na dnevnem redu prihodnje občinske seje vi torek zvečer. S 1. junijem prevzame nova korporacija vse posle.
ameriškega
Senzacijonalna aretacija oficirja.
V mestu Chinadoga (Nicaragun) je v neki večji odličnejši družbi bil nenadno ustreljen general narodne vojsko Nica-rague Gabrillo. Kot storilca so aretirali severoameriškega kapetana Richardsa, ki je izjavil, da ga je res ustrelil z revolverjem, češ da ga je general, ki je bil precej vinjen, nadlegoval in zmerjal 5n da je storil svoje dejanje v silobranu. Vojno sodišče bo imelo zadnjo besedo o Juivdi oziroma nedolžnosti kapetana.
Zanimanje za naš zrakoplovu! promet raste.
Motociklistične dirke na Teznu
so bile včeraj ponovno odpovedane, ker je bilo radi deževja dirkališče še vedno tako razmočeno, da bi moglo biti tekmovanje življensko nevarno, a bi kljub temu ne bilo mogoče doseči zadovoljivih rezultatov. Tekme se. bodo zdaj vršile na binkoštno nedeljo. Upajmo, da nam bo vreme, ki se nam je danes tako lepo nasmejalo, vsaj to pot bolj
Še pred ustanovno skupščino družbe naklonjeno za zračni promet so bile prodane vse	Mariborska	Porota,
delnice tega za nas novega, toda Prepo- ,	,	L	.	.	’	v	„
trebnega podjetja. Radi tega je sklonil L . T, p, er m zaaT!?u ra7/im 3 .” pripravljalni odbor, da se zviša kapital | Jf,!l	rf*I>r.aV^	°
družbe od 6 na 12 milijonov Din. Mini-
strstvo trgovine in industrije je baš te dni odobrilo to povečanje glavnice.
Klišarna Jugografika.
Tiskarno in vse, ki rabijo klišeje v katerokoli svrho, opozarjamo na današnji inseirat klišame Jugografika v Ljubljani. Jugografika uspešno tekmuje po točnosti in solidnosti, po izborni kvali-toti svojih izdelkov n po nizkih cenah z drugimi klišamaml v domovini in inozemstvu- Zato to napredno institucijo to plo priporočamo-
[njih obtožbah: IG. junija Ivan Blažek radi težko telesne poškodbe, 13- junija Ignac Kranjc radi umora in požiga ter 17- junija Josip Kipe Tadi težko telesne poškodbo in Angela Dobrina radi detomora. Par slučajev bo še razpisanih, talko da bo porotno zasedanje trajalo sko-|ro 14 dni.
Delo dobita
mizar, ki se razume pri delu za trdo polirano pohištvo, in brivski pomočnik. Javiti se je Pri borai dela. Tam dobi delo tudi strojni ključavničar, ki se razu-Ime ua žase ia bi hotel iti v Bosno.
Gledališki repertoar
Portdeljek, 30. Zaprto.
Torek, 31. »Igra m gradu«. B. KuPonL
Zadnjikrat.
Sreda, 1. »Pri belem konjičku«. A. Kup. Četrtek, 2. »Rigoletto« ab. C. Kuponi.
Zadnjikrat.
Iz gledališke pisarne.
Radi nenavadnih zaprek se jo mora! gledališki repertoar za te dni spremeniti. Opozarjamo na gornjo objavo. — Na binkoštno soboto se vPrizori prvič na novo naštudirana Kalmanova opereta »ČardaSka knjegrnja«, ki je žela pred par leti ogromen uspeh y mariborskem gledališču.	t
Policijska kronika.
Od sobote na nedeljo je bila izvršena samo ena aretacija, vloženih pa je bilo 8 prijav. Od nedelje na pomdeljek s>;a bili radi razgrajanja aretirani dve osebi, vloženih pa jo bilo 12 Prijay radi najrazličnejših prestopkov.
Tujci v Mariboru.
V soboto je prenočevalo v Maribora 48 tujcev; v hotelu »Meran« 14, Pri »Črnem orlu« 9, pri »Zamorcu« 5, pri »Halbwidlu« 6, pri »Grozdu« 4, pri Zlatem konju 4. V nedeljo jih je Prenočevalo 51; v »Meranu« 14, pri »Črnem orlu« 7, pri »Grozdu« 6, pri »Kosovu« 5» pri »Zlati kroni« 4 itd.
Na vsedelavski zlet v Ljubljani, ki se vrši o Binkoštih povodom mednarodnega kongresa transportnih delavčevi bo vozil iz Maribora v Ljubljano v soboto, 4. junija, poseben vlak. Zleta se u-deleže pred vsem mariborski železničarji, a žnjimi tudi veliko število drugega delavstva. Z udeleženci iz Avstrije pridejo tudi uniformirani člani delavskih telovadnih organizacij.
Pondeljek, Zaprto*
Nesreča na kolodvoru.
Strojevodja Alojzij Komel je včeraj popoldne prišel na glavnem kolodvoru po nesreči i desno nogo pod kolo svojega stroja. Poškodovalo mu je prste, tako da so ga morali prepeljait v bolnico-Prosta stanovanja.
Stanovanjsko sodišče razpisuje naslednja stanovanja: 1. Mejna ulica št. 26, Pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Jakob Geratič. 2. Mejna ulica št. 26, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Koban. 3. Studenci, Kralja Petra c. št. 14 v podstrešju, 1 soba a štedilnikom od stranke Maks Koritnik. 4. Pobrežje, Cesta na Brezje Št. 26, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Leopold Žnidar- 5. Pobrežje, Tržaška c. št. 5, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Ana Karba. 6.^ Sv, Lenart v Sl. gor. št. 75, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Franc Pravdič. 7- Sl. Bistrica št. 104, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Josip Jelen, Prijave do četrtka, 2. junija opoldne.
Trgovska »Samopomoč«. Trgovski gremij v Mariboru opozarja vse svoje člane, ki prijavnic za pristop k snujočemu se društvu »Samopomoč« še niso vposlali in nameravajo pristopiti, da jih vpošljejo gremiju najkasneje do 15. junija t. 1, da more pripravljalni odbor zaključiti nabiranje članov in sklicati ustanovni občni zbor. Bodite previdni!
Svoje dragoceno perilo Kmete Pratf le s Schichtovim terpentinovim milom, cer sicer propade.
Velika kavarna.
Danes, v pondeljek in v sredo elitni concert in kabaretni večer. 204
Samomorilci T Banatu.
Državno pravdništvo v Velikem BeS-ceTeku je prejelo pred par dnevi troje Prijav samomorov izvršenih nedaleč mesta. V občini Nova Crnja sc je obesil seliak Gjorgjo Deak iz strahu preti obsodbo radi nekega delikta. — V občini Vranjevu se je obesil 70!etni poljedelec Mladen Žagurski, vi Sečanju pa 481etna odlična in boga/ta Ueftsaveta Fajmer. Iz kakega povoda sta si vzela življenje zadnja dva, še ni ugotovljeno. Vsa trojica je umrla, predno so ji mogli ljud.i» l»amafcati.
• V u. i
' 1 U, ujic
V. 1*1
pr w	4-	*
ihui iivOl ^ui
f.
C
L R l\ i iv jutra.
s^kiUii %j.
Sorodnica nemškega cesarja aretirana radi goljufije
Senzacionalna aretacija plemiške zakonske dvojice na Dunaju — Propadanje stare aristokracije — Zapravljeno milijonsko premoženje — Časi se spreminjajo
V nekem dunajskem hotelu sta se pred dnevi nastanila mlada zakonca baron in baronica Damm iz znane staroavstrijske aristokratske rodbine. V petek ponoči je policija nenadoma oba aretirala, kar je vzbudilo po Dunaju seveda ogromno senzacijo in najrazličnejše komentarje. Govorilo se je o veliki špijonažni aferi, o velepoteznem tihotapstvu in sličnih modernih deliktih današnjih dni. Aretacija je vzbudila tem večjo pokornost, ker so listi ugotovili, da je baronica Damm pripadnica nemškega visokega plemstva in bližnja sorodnica Hermine Schonaich-Carolath, sedanje žene bivšega nemškega cesarja
Viljema II.
Oba zakonca, baron in baronica, sta bila rojena kot predvojna milijonarja in sta dobila tudi v zakon milijonske dote. A kakor večina nekdanjih vsemogočnih plemičev, se tudi onadva nista znala uživeti v nove razmere in nista znala gospodariti.
V par letih sta pognala vse svoje milijone in živela nato nekaj časa pri sorodnikih in znancih.
A trajno seveda to ni šlo, ker so da-
nes že tudi plemiči bolj praktični in morajo tudi oni skrbno gospodariti s svojim premoženjem. Tako sta morala tudi Dammova misliti na to, da se postavita zopet na lastne noge.
Prodala sta svoje deleže na nekih hišah v Karlovih varih, a ker sta dobila za nje samo pol milijona dinarjev, a jima je bilo to seveda premalo, sta jih prodala kar dvakrat zaporedoma.
Tako postopanje je v današnjih demokratičnih časih goljufija, tudi če gre na konto visokih aristokratov. In zato je praško državno pravdništvo izdalo tiralico za baronom in baronico Damm, ki sta imela očividno slabo vest in jo iz Prage popihala na Dunaj. Na podlagi te tiralice sta bila na Dunaju oba aretirana.	1
Ako bi imeli še nekdanje čase plemiških predpravic, bi mladi baron in njegova lepa ženka gotovo ne delala znanja s policijskimi in sodnimi zapori. Sedaj pa se bosta morala kljub svoji plemiški krvi ih kljub svojim »visokim •zvezam« prav prozaično zagovarjati pred plebejskimi sodniki. Res, časi se -^spreminjajo.	-
(Madžarski škandali
Poročali smo že parkrat o škandalozni korupciji na budimpeštanski univerzi. Nekateri profesorji in drugi funkcionarji univerze so osnovali z nekaterimi budimpeštanskimi familijami Pravcato zaroto za ogoljufanje univerze. Dobavljali so univerzitetnim bolnicam in drugim zavodom manjvredno, cesto celo pokvarjeno meso in manj vreden premog, oboje pa seveda zaračunali kot prvovrstno blago po najviš-jih cenah. Prigoljufali so tako lepe milijone. Da je radi slabega mesa umrlo mnogo bolnikov v bolnicah in da so ra-.^^rednega premoga zmrzovali bolniki in Študentje, za vse to se čedna gospoda ni briKala.
. Y a!"ero i® zapletenih 30 rodbin, ki igrajo v madžarskem javnem življenju ako odlično vlogo, da si policija in sodnija nista upali nastopiti proti njim na lastno odgOVOrnost. Tudi pravosodni minister ni hotel sam prevzeti odgovornosti in je zadevo predložil ministrskemu svetu. Ta je v soboto o tem razpravljal in baje sklenil, naj se proti vsem osumljencem postopa z vso strogostjo zakona.
Veliko senzacijo je vzbudila v soboto M Budimpešti tudi vest, da je policija uvedla preiskavo proti uglednemu profesorju, ki je učence bogatih rodbin poučeval tudi privatno. Profesor je baje te Po 15—18 let stare dečke v svojem stanovanju zlorabljal za svoje protinaravne strasti.
V petek večer se je zastrupila soproga znanega madžarskega finančnika Palffyja, ki je nedavno zapustil v Budimpešti za 10 milijonov dinarjev dolgov in pobegnil brez sledu. Njegova^zapuščena soproga je bila tako pahnjena £ Revščino, ki je ni bila vajena in ji je notola sedaj uiti s samomorom- Neza-estno Bp prepeljali v bolnico in s.	nimajo	upanja,	da	jo ohrani-
jo Pn Življenju.
Blazno dejanje pijanca.
je sprTtrgovecnte 1>rcdmesliu s„c
Prizadejal Sfrte?ostt STuS I rizaaejal pa i ]e ic težke nnškndhe
Kmalu je bila hiša v plamenih Ko so pnšh gasilci, da omejijo ogeni in so preiskali hišne prostore, so našli Po laka v podstrešju obešenega in vsetr-i ožganega. Bil pa je še pri življenju. Polak, ki je izvršil vsa ta dejanja v popolni pijanosti, je kmalu do prevozu v bolnico umri.
Stanovanjske borbe v Italiji
Italija je bila ena prvih evropskih držav, ki je odpravila stanovanjsko zaščito. Vendar pa se je to zgodilo le na papirju, ker so znali fašisti s . svojim pritiskom preprečiti, da bi hišni lastniki stanovanjsko svobodo zlorabili. In res je ostalo celi dve leti kljub ukinje-nju stanovanjskega zakona vse pri starem-
Odkar pa je fašistovski pritisk malo pojenjal, so postali tudi italijanski hišni posestniki bolj pogumni. Začeli so poviševati najemnine in odpovedovati stanovanja neljubim ali slabše situiranim najemnikom. Ti so si pomagali deloma sami; z velikimi demo/stracijami, katerih so se aktivno udeleževali tudi fašisti, so pritisnili na hišne lastnike, da so zopet znižali najemnine za 10—20% in ob enem tudi preklicali celo .vrsto odpovedi.
Ob enem pa je tudi vlada zopet uvedita obvezna razsodišča za vse spore med lastniki in najemniki. Razsodišča določajo višino najemnine in odločajo tudi o tem, ali je kaka odpoved upravičena ali ne.
Skrivnostne palice Amerikancev.
Pri nas so znane čudovite palice, ki imajo na zunaj sicer popolnoma- nedolžno lice, v notranjosti pa^ skrivajo bodisi ostra bodala, bodisi bikov-ke ali podobno. V Ameriki so pa pričeli delati ogromne »kšefte« z drugačnimi promenadnimi palicami, katerih vsebina je mnogo ljubkejša. V znani suhi protialkoholni dobi^ Amerike je pravi blagoslov nova iznajdba:^ minijaturni bar najrazličnejših likerjev v promenadni palici. Odkar Je prišla ta nova iznajdba v javnost, jc postalo zopet moderno, da nosijo tudi dame promenadne palice. Ustanovile sc. se cele tovarne v Ne\vyor-ku, ki hode izdelovale to novo dobroto Amerikar-ccv.
Žoga ubila nogometaša.
h Šopronia javljajo o tragični smrtni nesreči, ki jo zadela preteklo nedeljo nekega nogometaša med tekmo. V nekem bližnjem kraju sta tekmovali moštvi dveh sosednih občin. V deseti minuti prvega poluča«a je 181etni Aleksander Kolomics odbil z glavo žogo in v istem trenutku padel nezavesten. Kmalu nato je urr\rl, ne da bi prišel k zavesti. Zdravniki so uflotovili pri obdukciji. da ie zaAda Kolomicsa možgan ska kap*
V usodni zmoti ubil brata
V Ilidži pri Sarajevu je živela mlada in kakor solnce lepa deklica Milica. Vsi bližnji fantje so bili vanjo zaljubljeni. Oglasilo se jih je že tudi cela vrsta nagnjenem domu z željo, da jo poročijo. Milica, ki je bila najdenka in ni vedela, da seljak, pri katerem živi, ni njen oče, je vse snubce gladko odbila. Edino Marko Čorič, krepak kmetiški fant, ji je ugajal in se je kmalu z njim zaročila. Tedaj pa so Milici na domu pojasnili, da ni njihova rojena hčerka temveč najden ka. Iz neznanih razlogov se je ohladila sedaj njena ljubezen do Marka ter je začela hoditi k nekemu možu v Sarajevo. Marka je ta vest skoro uničila in mu jemala podnevi veselje do dela ponoči pa spanje. To je opazil njegov brat Mato ter se neke noči odločil, da stopi sam k Milici in ji prigovarja^, da se vrne k njegovemu bratu. Baš je Mato govoril z Milico pod njenim oknom, ko pade kakor z neba brat Marko in brez pomisleka zabode nič hudega slutečega Mato, Ker je mislil, da mu zavaja nevesto. Marka so odvedli v zapor, Mato pa v bolnico.
Zlorabe na bratislavski policiji
Pred nedavnim je bil angleški konzulat v Bratislavi na Češkoslovaškem zaupno opozorjen od londonske vlade, da se množijo po Angliji komunistični agitatorji, ki so nemški rojaki in ki imajo vsi potne liste izstavljene na policijskem uradu v Bratislavi- Mnogi teh prevratnih elementov so bili na Angleškem spravljeni tudi že na varno. Angleška oblastva so postala na te ugotovitve pozorna, zlasti še, ker niso bili mnogi teh agitatorjev niti državljani ČSR. Češkoslovaška oblastna so si ogledala stvar pobliže in kmalu dognala, da ima vodja policijskega' oddelka za potne liste v Bratislavi prav tesne stike s komunistično stranko in da je izdajal na lastno pest potne liste komunističnim agitatorjem za inozemstvo. On in še nekateri drugi uradniki so delali prave kšefte s temi potnimi listi. Bogate honorarje jim je izplačeval dunajski komunistični Propagandni urad. Nezanesljive državne uradnike so zaprli in se bodo imeli priliko zagovarjati pred sodiščem.
Z britvijo nad svojo izvoljenko
V nekem pariškem hotelu sta se nastanila te dni dva zaljubljenca. Fant je bil študent — bogat Kitajec, dekle pa neka domačinka i® Pariza. Bog ve, kaj jima je dalo povod za prepir in nespo-razumljenje. Ko sta se v petek ponovno sporekla, je v razburjenju Pograbil mož za britev in hotel dekle umoriti, s tem da ji je prerezal vrat. Po krvavem dejanju je zločinec izginil iz hotela ter nameraval zapustiti Pariz. Našel je nekega Arabca, ga drago podkupil in zamenjal z njim obleko, da bi lažje zabrisal sled za seboj. Vkljub temu pa se je posrečilo pariški policiji še v zadnjem trenutku ujeti morilca na nekem kolodvoru ravno, ko se je hotel odpeljati v svet. Težko ranjeno Parižanko so prepeljali v bolnico, kjer bo najbrž podlegla nevarnim ranam.
Samomori bančnikov
Pred par dnevi smo poročali o samomorih raznih bogatašev oziroma bivših bogatašev v Budimpešti. Danes poročajo o novih primerih, ko si finančniki sa-molastno jemljejo življenje. V petek se je ustrelil v vsej Saški znani bančnik Oskar Heilmann v Dresdenu- Do obupnega dejanja ga je pripravila velikanska izguba na berlinski borzi, ki ga je zadela Pri poslednjem borznem polomu.
O drugem slučaju javljajo iz Budimpešte. Že pred par meseci je ušel varnostnim oblast.vom finančnik Aleksander Palffv zapustivši deset milijard dolgov. Njegova soproga, ki je živela izza časa konkurza in aretacije moža v največjem Pomanjkanju, je zavžila v soboto neko strupeno tekočino in »e hotela tako rešiti bednega življenja, na katerega ni bila vajena. V brezupnem ■stanju so io prepeljali v bolnic^
KINO APOLO. — Danes v pondeljek OrUent . Harry Liedtke, M. Jacobini.
Od torka naprej:
lili
J'
Krasen, napet in pikanten nravstveni film. Conrad Veidl, Lia de Putti, Hans Junkermann, Aenne Ulstein, Erna Morena.
Spori
Nove senzacije v boju za državno prvenstvo
Borba za nogometno prvenstvo države začenja s samimi senzacijami. — Četrtkovemu nenadejanemu porazu zagrebškega Gradjanskega v Ljubljani, je sledil včeraj ravno tako nepričakovan poraz beogradske Jugoslavije. Ta se je lani borila z Gradjanskim v finalu za prvenstvo, včeraj pa Je v Sarajevu že v prvem kolu Podlegla komaj znanemu Sašku (Sarajevskemu ati. šport, klubu) v razmerju 2:1 (1:0)- Umevno je, da je izid med športniki vse države vzbudil enako senzacijo kakor četrtkova visoka zmaga Ilirije nad Gradjanskim.
V Osijeku sta igrala za državno prvenstvo subotiški Sand in osješkim Hajduk. Tekma je ostala kljub Podaljšku neodločna za 2:2 in se bo še enkrat ponovila- Izid je vzbudil veliko presenečenje, ker so vsi pričakovali zmago mnogo močnejšega Sanda.
Druge včerajšnje nogometne tekme
MARIBOR. SK Maribor:Merkur 6-2 (3:1). Zadovoljiva treningtekma z zasluženo zmago boljšega moštva. Merkur je nastopil vi spremenjeni postavi in se je skušal uveljavljati s hitrimi prodori, kar mu Je dvakrat tudi uspelo- Vendar Pa ni mogel nuditi enakovredne igre Mariboru, čeprav s*e je ta zopet enkrat »odlikoval« s svojo neodločnostjo pred golom. Sodil je g. Mohorko dobro.
LJUBLJANA. Ilirija:Atletiki (Celje) 6:2 (5:1). S to finalno tekmo je bila zaključena borba za pokal LNP. Podsa-vezni prvak je zmagal z lahkoto in docela zasluženo.
ZAGREB- Gradjanskhmoštvo EgiPta 5:0 (5:0).	'
BEOGRAD. Jedinsitvo:Jašk (Zemun) 6:1. BSK:Slavija 8:0 (prvenstvena tekma).
SPLIT. GAK (Gradec) :Hajduk 1:1.
GRADEC: Reprezentanci Zagreba in Gradca 3:2 (0:2). V prvem polčasa so bili Gradčani v premoči, v drugem _ polčas« pa so predvedli Zagrebčani sijajno igro in dosegli lepo zmago.
DUNAJ: Sportklub:Wacker '4:1 (2:1).
PRAGA: Praška reprezentanca:Dia-ble rouge (Holandska) 4:0.
PARIZ: Pariška liga:Penaro! (Umi-guay) 1:1.
CURIH: Avstrija:Švica '4:1 (2:0).
BUDIMPEŠTA: FTC:Bastia 0:0.
BOLOGNA: Italija:Španija 2:0-
Hazena Maribor — Atena 38:1 (15:1)
Visoka zmaga domačink pri včef®5f-šnji prvenstveni tekmi na igrišču S]K Maribora je docela zaslužena. Atena je nastopila novo krilko in njen napad je bil še dosti dober, a ker ni imel prav nikake zaslombe v obrambi, se seveda ni mogel uveljaviti. Obramba je docela odpovedala in ni nudila Mariborčankam nikakega odpora. — Mariborčanke so se zoPet izkazale v svoji hitri, prodorni igri; vsak” prodor je končal z razan-tnim in skoraj vedno uspešnim _ strelom na Atenino mrežo. Obramba je imela prav malo posla in vratarica je dobila le par žog. Sodnik je zadovoljil.
Za včeraj napovedana hazenska ^k-ma Rapid-Ptuj je bila radi slabega vremena preložena na 26. junija.
V Zagrebu se je včeraj vršila odločilna bazenska tekma med monientano najboljšima družinama, ASK in Con* cordijo. V splošno presenečenje je zmagala Concordia po napeti borbi s 5:3 (5:3) in si s tem pridobila prvenstvo zagrebškega podsaveza- Postala pa je ob enem najresnejši reflektant za državno Prvenstvo v Ilazeni«
E. G. Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena. 24
»Goddam!« je dejal Frank Murrel in mu pomolil roko. »Všeč ste mi — pomorem vam. A kaj želite, da storim f«
»Vi ostanete ves dan v kajuti, jaz pa ostanem ves dan na krovu«, je dejal Jack.
Murrel je povesil glavo: preveč se je zahtevalo. Ves dan naj tiči v kajuti! Celih osem dni!
»No, plačam vam to prijaznost!« je tolažil Jack in ga potrepal po rami. »Ponoči boste tudi sami lahko hodili na zrak, saj sva si tudi malo podobna. To ste videli že v Newyorku, ko so vas aretirali mesto mene. Oba sva obrita, imava dolg obraz in sredi obraza nos in usta. Hahaha! Najtežje vprašanje je: kako vas preživeti? Toda tudi to se bo že dalo kako rešiti. Glavna stvar je sedajle, da se iznebim teh prokleto rdečih las.«
In že je stal pri umivalniku, da si z milom in ščetjo izmije barvo svojih las.
»O to znam jaz bolje!« se je pobahal komedijant. si nataknil na roke posebne rokavice, poiskal v kovčegu stekleničico ter začel obdelavati Jacko-vo glavo.
V	pol ure so bili Jackovi lasje zopet temnoru-javi. Ker sta bila oba dolgolična in obrita ter sta imela enake lase, sta si bila Jack in Frank v Somraku res nekoliko podobna, seveda pri luči bi ju mogel zamenjati le kratkoviden človek, vsak drug bi ju izlahka razločil.
Tedaj je potrkalo na duri. Frank Murrel je skočil v kovčeg, Jack pa je odprl. Vstopil je deček in zahteval billet.
»Pojdi semkaj, deček!« je dejal Jack prijazno in zaklenil duri za stewardovim hrbtom. »Glej, tu sva dva, a imava le en billett.« In dvignil je kov-čegov pokrov. Steward je strmel v kovčeg, ki se je iz njega dvignila postava Franka Murrela, vsega zmedenega, da bi se bil od sramu najrajši udrl. Le Jack je ostal čisto miren.
»Le dobro si naju oglej!« je dejal. »Gre za neko stavo. Gospod ti bo dal takoj sto dolarjev. Natančno toliko dobiš, ko dospemo v Plymouth. Nočeva te morda podkupiti ali te spravljati v neprili-ke. Toda najin princip je: vsako uslugo pošteno plačati! Zate tiči ta gospod neposredno v kovčegu, čeprav ga boš morda videl ležati na zofi. Razumeš? Drugače drugih sto dolarjev ne dobiš. A če ga boš ves čas skrivaj dobro krmil- dobiš po vrhu še deset od mene.
Steward ni bil zabit, zato je takoj razumel: 100 + 100 + 10 = 210 dolarjev! Lep zaslužek! — In takoj je iztegnil roko ter nastavil dlan, v katero je Frank Murrel s kislim obrazom položil sto dolarjev . . .
Kmalu nato je prišel Jack na krov, kot bi bil Jack Murrel. Vsekakor je bil oblečen v najlepši obleki, kar jih je imel komedijant v kovčegu.
Medtem je Michel Mohr preiskal in pretaknil vso ladjo, klical Jacka po imenu, toda oglasil se mu ni nihče. »Gotovo je že izginil s krova!« si je mislil ter je šel javit kapitanu. Ta je nato takoj brzojavil v Newyork, da tatu milijonov ni več na ladji.
Ko pa je Mohr zopet odhajal v svojo kajuto, da izpije ondi na zdravje prijatelja Jacka tiho čašo groga, je prišel mimo njega golobrad gospod s tr-' dim okroglim klobukom na kratko ostriženih, kostanjevih las in s cigareto v ustih. Palca obeh rok je imel zapičena v hlačna žepa, z ostalimi osmerimi prsti pa je veselo igral klavir po hlačnem robu.
»Michel!« je šepetal gospod, ne da bi vzel cigareto iz ust. »Brez skrbi! Meni se godi čisto dobro.«
In že je izginil okoli ogla, Mohr pa je zijal za njim.
»Vražji človek!« je premišljal Mohr.
In krenil je veselo razburjen v kajuto, da podpre omajano ravnodušje z nekaterimi čašami groga ...
Medtem pa je Polly zvedela, da je ves New-york poln lepakov z Jackovo sliko in tiralico. Iz-previdela je iz tega dejstva, da zasleduje Jacka tudi policija. To jo je silno razkačilo.
»Mister, vi hočete mojega moža uničiti!« je kričala in krčila pesti. »Uničiti, ne pa rešiti, kakor ste mi obetali! Zato pa vam ne zaupam več ter ne pojdem z vami nikamor več. Pojdite, kamor hočete, jaz pa ostanem v Newyorku. Če bom le mogla, bom delovala odslej celo proti vam ter pomagala svojemu soprogu, da vam tem bolj gotovo uide.«
Dodd je bil obupan in očaran. Razkačena Polly je bila krasna in njegova simpatija je le naraščala. Toda na Mauretaniji je bil najel že dve kabini, da bi bil na njej dva dni poprej v Liverpoolu, kakor Pennsylvanija v Plymouthu.
(Dalje prihodnjič.)
Soba
lepo opremljena, ob parku, z elektr. lučjo, se odda le solidnemu gospodu. Ma-strova ulica 1, I. nad. vrata 4.	202
Trgovski pomočnik
mlad. želi premenit sIuždo s 1. ali 15. junijem, gre tudi za skladiščnika ali potnika, bil je že tudi poslovodja. Cenj. ponudbe pod šifro .Spreten* na upravo .Večernika*.	808
SUedohaoa
Meblovana soba
z elektr. razsvetljavo se takoj odda. Naslov v upravi »Večer-nlka".	2C6
Abonenti
se sprejmejo na dobro hrano v .Jadranski kleti" pod kavarno »Jadran-.	178
Mie do kava
Pozor!
Čevlje, ročno delo iz dobrega blaga. Moški visoki boks Din 220, moški nizki boks Din 180, ženski nizki vsake vrste Din 160. Kupita pri čevljarju Neubauer Franc, gornja Oosposka ulica štev. #3, Maribor.	103
Posestvo 160
vrt, veranda, paviljon, gostilna, ob cesti tik toplic v Rimskih T o p 11 c a h, ob Savinji ugodno na prodaj. 5 minut od postaje elektr. luč, njiva, travnik. Vprašati: Pin'er le Lenird, Maribor.
Najboljše pecivo *i
ter vsakovrstne kekse in prepečence priporoča pekarna Josip Čebokli, Maribor, Glavni trg V.
Mie do
Prodam
po nizki ceni 6 vinskih sesalk .Fortuna*. — Strossmajeijeva ulica 13.___________________207
Oddam sobo
z elektr. razsvetljavo Ob železnici 8, vrata 7.	209
za skladišče eventaelno pisarno
se ISteJo
s 1. julijem oziroma 1. avgustom, mogoče tudi malo pozneje v Mariboru. Ponudbe z navedbo skrajne cene in točnim popisom na upravo „Večernika“	203
Zadružna hranilnica Ljubljana
Sv. Petra cesta 19
Pri žrebanju V. razreda 13. kola Državne razredne loterije so do sedaj zadele aaslednje, pri nas kupljene srečke
večje dobitke
20.000 Din	dne 8. maja	srečka 5t. 848
10.000 „	„ 17. *	»	5712	in	48.554
10.000 ,	,	18.	,	*	*	79.002
4.000 »	srečki št. 23.415 in	100.745
Razun tega	je zadelo" doslej	32 pri	nas kupljenih	srečk	po 2000 Din in
nad 300 pri nas kupljenih srečk po 500 Din.
Naše srečke se bodo odslej dobile tudi v Mariboru pri upravi »Jutra* in .Večernika" na Aleksandrovi cesti 13.
Jaz
Tl
On
Onm
Oni
VI
NI
Vsi
I«
„ bc
.S#
g‘S E £
551
° a
B n
Š.E
ki
lw
S
M
in
O
o.
(rt
o
O
M
ni c
31/1
OGLAS.
Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, proda ali da v najem malo posestvo v Bohovi, obstoječe iz novo zidane hiše In pribl, tri orale zemljišča. V hiši so prostorne kleti, pripravne za obrtne delavnice In lepo stanovanje s tremi sobami In pri tiklinami. Natančnejše Informacije v pisarni posojilnice v Narodnem domu.
t«i
Naša srčnoljubljena, nepozabna mati oziroma tašča, gospa
Marija Jurkovič, roj. Vodopivec
nas je v pondeljek dne 30. maja ob 7„1. uri za vedno ostavila.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo dne 1. junija ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopal šča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 2. junija ob l/t9. uri v župni cerkvi sv. Marije v Mariboru.
Maribor, dne 30. maja 1927.
Klobuki, kravate, nogavice
#8
najceneje pri tvrdki
IGO BALOH
Vetrinjska ulica 18
Birnta*se bliža!
Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti
p,°d“° sukno od Din 26 — Z2
tudi drugo jako dobro blago ter tkanine za perilo in to po najnižjih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča
J. Trpin, Maribor. Glavni trg IT
Klišeje
M
vseh vrst, črtne In avtotlplje, izdeluje po predloženih risbah, pero* piših ali slikah za nauaden tisk oll finejšo izvedbo u eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času
JUOOGRAF1KA
tiskovna In založna dr- z a. z. LJUBLJANA
Sv. Petra nasip
33
Milice Lukmani roj. Vodopivec, hči. Ivan Lukman, šolski upravitelj, zet. Vsi ostali sorodniki.
810
BL
Malice, sandale, oalice. klobuke. oerilo. nooavice, čevlje 1.1. d.
v veliki izbiri, po konkurenčnih cenah, pri
JAKOB LAH • MARIBOR
SAMO Glavni trg 2.
Radi prezidave izredno nizke cene!
68
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik