Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din ^^^^k flj^ft ^flm^^L^^^^ Mtm ^^^. ^^^^^^^^ ^fl^^^^^^ ^^^^^^^^ M^L Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša ^^^^^^^^^H ^^^^^H^^B^^V^^^ ^^^^^^^H ^^^^^^^^B ^^H^^^H ^^^L mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- ^^^^^A^^^H ^^^^^^^^H ^^^l^^^r ^^^^L ^^^^^^^H ^^^^^^^^| ^^H^^^V ^H^^ stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za ^^^^^^^^^H ^^^H ^^H ^^^^^^m ^^H^^L ^^H ^^^1 ^^H ^^H ^^H^^^K ^^B^^L inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: ^^^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^^^r ^^^^^^^L ^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^^^^^B ^^^^^^^L Celje, Strossmaijcrjeva ul. 1, pritličje, dcsno // ^^^^^^^^^H ^^^Hj^^^H ^^^V ^^^^^^^^k ^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^^^^^V^^^^^^^^k Telefon št. 65 /< Račun pri poštnem čekov- ^^^H ^^^^^| ^^^^^^^^W ^^J ^^^^V^^^^L ^^^^^^^V ^^^^^^^^F ^^^^^^^^^L ncm zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 4=5. Celje, petek 3. novembra 1937 Leto XIX. Pravilno in odločno stališce predstavnikov mariborskega trgov- stva X;; širsi konferenci predstavnikov marinorskega trgovstva dne 29. ok- tobra je bila soglasno sklenjena -ledeča resolucija: 1. Pozdravljamo energično gesto naših tovarišev v vseh glavnih cen- trih naše države ter izražamo popol- no solidarnost z njih zahtevami kot zahtevami celokupnega jugosloven- skega trgovstva. ?. Protect iramo proti najnovejši odredbi morodajnih mest, s katero >e omogoča nenacionalnemu tujenm kapitalu pogubonosna penetracija v naso doniačo trgovino. kar pomeni projvast, jugoslovenskega trgovstva in nameščenstva. 3. Pistes tira mo najenergičn-ejc l>roti favorizaciji inozemskega kapi- tala nap ram domači trgovini, ki se kaže zlasti v tem, da plača vsak najmanjši domači trgovec na držav- nih daiatvah, osobito davkih razm^- i roma mnogo več. kakor pa inozem- >ki finančni mogočniki, ki vrhutega odn-eso velikanske dobičke svojih podjetij v naši državi preko meje. \. Zahtevamo, da se težnj-e jugo- slovenskega trgovstva, ki je važen gospodarski fektor v državi, v večji meri upoštevajo kot doslej ter se ga zaščiti napram gospodarskemu za- sužnjenju od strani inozemskega velekapitalii. 5. Poudctrjamo, da je jugosloven- sko trgovstvo tudi važen nacionalni faktor v državi. ki radevol.je dopri- naša za svojo domovino vsestranske žrtve, femur se pa tnji kapital spret- | no izmika. •i. Zahtevaino. da s-e t-akoj ukino uredba. ki omogoča v bližn.ii bodoč- nosti ustanavljanje in širjenje vele- Magoviric Ta-Ta« po državi kot naj- nevarnejšega reprezentanto tujega velekapitala, ker pomeni to sigurno upropaščanj-e eksistence na stotisoČe iugoslovenskih trgovcev in name- jsčenccv z njili rodbinami, pri čemer še zlasti povdarjamo, da z-aposluje to podjetje nekvalificirane moči, kar ogroža naše kvalificirano nameščeii- stvo ter je vrhutega po zakonu o obrtih nezTikonito. 7/\ krajevni akcijski odbor: Miloš Oset 1. r.. Ferdo Pinter I. r. Zdravko Anderl^ ' >¦ Važno vprašanje 3-odstotni specialni krediti denar- nim zavodom, ki se bodo morali uporabiti za vzpostavitev likvid- i nosti denarnih zavodov Širši upravni odbor Narodne banke je na svoji zadnji mesečni seji ponovno i razpravljal o vprašanju vzpostavitve likvidnosti naših denarnih zavodov. Po izjavi, ki jo ie podal guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič o skle- pih Narodne banke in Poštne hranil- nice, smemo soditi, da so prišli tudi gospodje v Beogradu do spoznanja, da je po sedmih letih denarne krize treba vendarle nekai ukreniti za ponovno likvidnost naših denarnih zavodov, od katere je močno odvisno pravilno funk- cioniranje vsega gospodarskega živ- Ijenja. Na podlagi terjatev, ki jih imajo de- narni ^avodi napram Priv. agrarni ban- ki, naj bi jim odobravali Narodna ban- ka in PoŠtna hranilnica specialne kre- dite v tekočem računu po 3-odstotni obrestni meri na podia ^ " vih me- ničnih akceptov s super», o držav- nih obveznic za likvidacno krrečkih dolgov odnosno terjatev pri PAB, in sicer do višine 25° 0 nominalnega zne- ska teh terjatev. Narodna banka naj Delovanje Glasbene Matice v Celju Glasbena Matica v Celju je imela j 29. oktobra zvečer svoj redni letni ! občni zbor. Predsednik g. dr. Milan Orožen ie v svojem poročilu omenil, da je dosegla Glasbena Matica v Celju j tudi v preteklem šolskem letu lepe j uspehe, kar so pokazale zlasti zaključne j šolske produkcije, ter izrekel priznanje odličnemu učiteljstvu na zavodu. j Tajnica gdč. I. Zupančičeva je poro- čala, da so bili v preteklem letu na ,zavodu sledeči predmeti: klavir, violi- na, viola, komorna, instrurrentalno an- samblska panoga kot priprava za or- kestralno igro, mladinsko petje, teorija, s[uhovne vaje in solopetje. Z novim šolskim letom je prevzel mladinsko petje in teorijo učitelj g. Ciril Pregelj. Odbor je v nekaterih Členih izpremenil odnosno izpopolnil pravilnik o notra- njem ustroju Glasbene Matice. Učite- Ijica ga. Mirca Sancinova je napravila na konservatoriju v Gradcu klavirski mojstrski izpit. Glasbena Matica je I prejela v preteklem Solskem letu pod- poro države, banovine in mestne ob- čine celjske. Udejstvovala se je tudi s prirejanjem koncertov. Lani 11. no- vembra je priredila koncert Dresden- ! skega kvarteta. letos 7. maja koncert Orkestralnega društva iz Ljubljane in francoskega violinista Roberta Soeten- sa, 9. junija koncert opernega basista Schiffrerja, 13. oktobra pa koncert pia- nista Ivana Noča. Matični orkester je sodeloval lani 30. novembra na sokol- ski akademiii, 1. decembra pri sokol- ski proslavi zedinjenja in pri prosiavi na gimnaziji, letos 10. aprila skupno z go. Raihovo na akademiji podmlad- ka Jadranske straže na celjski gimna- ziji, mladinski pevski zbor pa lani 1. decembra na matineji Celjskega pev- skega društva. Na šolskih produkcijah 19., 20. in 21. maja je Glasbena Matica pokazala zelo lepe uspehe vztrajnega in smotrnega pouka. Na produkcijah je nastopilo posamič 50 gojencev in gojenk klavirske in violinske sole, od- delek za komorno glasbo, 2 gojenca solopetja, godalni orkester in mladin- ski pevski zbor. Gosp. ravn. Sancin in ! ga. Sancinova ter oddelek za komorno glasbo so sodelovali 25. in 26. avgusta | pri radijski oddaji beograiske !} mococue/ venjgradcu, drugi pa je pokazal svoje velike državniške sposobnosti na zbo- rovanju okrajne organizacije JRZ v Ptuju, na katerem je narod pogreSal svojega poslanca za ptujski srez g. Miho Brenčiča. Domače vesti — Dobro jutro, dober dan, dober večer, lahko noč, zbogom in hvaljen Jeznsl Nedavno smo poročali v na- šem listu, da je banska uprava v Ni- šu dala ob pričetku šolskege leta vsem šolam in učitelist^"ll nalog, naj se posvečajo prosvetnemu delu, naj ustanavljajo in podpirajo nacionalne in patriotične organizacije Sokola in Jadransko stražo Ker ni pri nas vse- lej tako in smo v tem pogledu doži- veli že prav čudn« stvari, smo izrek- li željo, da bi bile v interesu nacio- nalne in državljanske vzgoje mla- dine priporočljivo, ctko bi prosvetno ministrstvo enotno za vso državo izdalo sličen razpis, da nebi prosvet- ne uprave poameznih banovin po- stopale vsaka na svoj način, ko smo vendar enotna di*žava, v kateri se naj tako srbska kakor hrvatska in slo- venska mladina vzgaja v šolah in izven šol v resničnem jugosloven- skem duhu. Te dni pa so prejela šolska vodstva pri nas razpis. naj se navaja šolska mladina, da uporablia samo narodne pozdrave: »Dobro jn- tro, dober dan in dober večer!«. ob slovesu pa »Lahko noč« ali »Zbo- gom«, gospode pa se naj pozdravlja s »Hvaljen Jezus!« — Obupen položaj npokojencev. Vlada je pod pritiskom javnega mnenja zaradi velikega porastka dra- ginj-e s 1. novembrom državnim na- meščencem delno vrnila odtegljaje, ki jih je jeseni leta 1935. odvzela ak- tivnim nameščencem in upokojen- cem. Sedöj pa je vlada na ii]K>kojen- ce pozabila, le malo se je spomnila njihovili otrok, ki so pa v rodbinah upokojencev že navadno toliko od- rasli, da za prcjemanje doklad ni- majo več prav«. Tako so rodbine upokojencev zop-et zapostavljene, kar povzroča umevno razočaranje. saj je vsak dan naraščajoča draginja živ- ljenjskih potrebšfin njihov bedni po- ložaj pritirala do obupa. Bliža se zi- ina. ko se pomanjkanje in beda ob- čuti dvakiwt težko, pa je res nera- zumljivo, da so mogli upokojence tako prezreti. ko so jih povsem ena- kopravno pritegnili in polno upošt*?- vali takrat, ko je šlo za odtogljaje. 25-letnica osvoboditve Južne Sr- bije je bila proslavljena z velikimi slovestnostmi. Proslave se je udcle- žilo prebivalstvo iz vseh krejev Juž- ne Srbije. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je položil na grobnico padlih junakov pod spomenikom kumanov- skim junakom na Zebrenjaku dva vouca in sicer za Nj. Vel. kralj«. Pe- tra II. in z« Nj Vis. kneginjo Olgo. Siavnosti je zakljuCila velika parada Strati 0_____________________________________»NOVA D O B A * __________________________ Štev. 45. vojske, Ijudstva v narodnib nošah in patriotičnih orgttiiizacij. S prosla- vo jc bila združ^ena cela vrsta prire- ditev. Posebno veličastno je bilo od- kritje spomenikov kralju Petru I. in kralju Aloksandru I. Nailalje je bila otvorjena velika razstava o gospo- darstvu, kulturi in življenju Južne Srbije. Slavnostno je bil tudi izročeu v uporabo nov vodovod. No. slavnosi- nem banketu, ki ga je priredila skopljanska občina, je spregovoril tudi Nj. Vis. knez nanvestnik Pavlo. Xajprej je poudaril, da praznujemo istocasno 600-1 etnico Du?anovega kronanja in 25-letnico osvoboditve Jnlne Srbije. XaSih slavnih dni se je treba bolj spominjati, * ne da bi zaradi toga gojili sovraStvo do nek- dan jib nasprotnikov, tem-veČ iz hva- ležnosti do onih, ki so nain priborili svobodo. Xato je nadaljeval: »Danes smo močnejši od Dušanovega car- stva in naše države ne more od zu- naj nihče razkosati. Edina nevar- nost laliko pride le od nas samih, toda prepričan sem o patriotizmu in zdravem razumu našega naroda, ki nikdar ne bo pustil porašiti onega, kar si je s tolikim naporom skozi stoletja priboril. V ostalem pa so tu sence naših velikanov, ki nas bodo Čiivale, sence onih, ki so to močno državo ustvarili in vse za njo žrtvo- •vali, od Nemanjiča do mojega veli- kega in neumrljivega bratranca Aleksandra I. Xjegova brezmejna ljubezen za vaše mesto vam je znana in prepričan sem, da boste ostali vedno vredni te ljubezni in tega ra- zumevanja. Xaj živi Xj. Vel. kralj! Živela Jugoslavija! Živelo Skoplje!« — Martin Šuster f. V nedeljo zve- čer je umrl v Mozirju v starosti 7(1 let ugledni trgovec in posestnik g. Martin. Šuster. častni občan mozir- ski, dolgoletni občinski odbornik in svetovalec ter podžupan, načelnik in častni clan prostovoljne gasilske čete v Mozirju ter odbornik in pod- načelnik Gornjesavinjske posojilni- ce v Mozirju. Martin Suster je bil kremenit značaj in odločno nacio- nalen mož. Mnogo zaslug si je prido- bil tudi za pospeševanje planinstva in tujskega prometa ter je dolgo vr- sto let vzorno opravljal funkcijo go- spodarja Mozirske koče na Golteh. Izredno zaslužnemu nacionalnemu, gospodarskemu in tujskoprometno- mu delavcu bodi ohranjen časten spomin, sv^iV^v naše iskreno sožalje! ___k _r^ a * d * i ^_____t_aril^-d^--^----^^^^l Oflas retf. S. br. 3236 dnc 19. II. 1936 — Umrl je v nedeljo v Djurdjevcu v savski banovini senator Toma Jal- žabetic v visoki starosti 85 let. Pokojni je bil clan kluba senatorjev JNS ter zaslužen jugoslovenski politik, nacio- nalni borec in gospodarski delavec. Slava nies:ovemu SDOtninu ' __ Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938. je izšla in se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Xaro- Čila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12. Dobi se tudi v trgovinah. To je najbolj pri- ljubljen in najbolj razširjen sloven- ski ljudski koledar že od rnekdaj. __ Dunajska vremenska napoved za soboto 6. t. m.: VeCinoma zelo oblačno ali megleno. ponekod malo padavin, na zapadu od časa do časa solnce. Celje in okolica Potujoča protiplinska razstava v Celju Banska uprava bo ob sodelovanju direkcije drž. železnic v Ljubljani or- ganizirala potujočo protiplinsko raz- | stavo, da bi se tako uspešno izvajala propaganda pasivne zaščite med pre- bivalstvom. Ta razstava bo v Celju od 21. t. m. (prihod ob 9.27) do 24. t. m. (odhod ob 10.02). Drustvo Rdeči križ v Celju n a r o č a vsem samarijanom in samarijankam, da obiščejo to raz- stavo, in priporoča ogled razstave tudi vsemu članstvu. Pripominjamo, da je 1 železniški voz adaptiran v phrsWo sobo in da bodo obiskovaici imeli pri- liko iti skozi zastrupljeno atm~sfero. i- Ljudsko vseučilišče. Y ponedt»- Ijek S. t. in. ob 20. bo predaval v ri- salnici meščanske solo univ. pros. dr. Milan Vidmar iz Ljubljane o te- rn i »Nered v vsemirju in borba člo- veka z njiin«. Opozarjamo na to i?- redno zanimivo in poučno pro- da vanje. c O Vseh svetlh so velike mnozice obiskale lepo okrašena zadnja počiva- li§ča svojih dragih na okoliškem, me- stnem in bolniSkem pokopališču. Zdru- ženi moški zbori Celiskega pevskega društva, »Oljke« in »Celiskega Zvona« ki jim je dalo mestno avtobusno pod- jetje brezplačno na razpolago dva av- tobusa, so pod vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja peli ob 15. na okoliSkem, ob 16. pa na mestnem in na vojaSkem pokopaliSču. Na okoliSkem in mestnem pokopališču so zapeli Devovo »Vigred« in Pregljevo novo nagrobnico »V hlad ni noči utrnila .. .«, na vojaškem po- kopaliSču pa Prelovčevo »Oj Doberdob«. Poleg tega je §e »Oljka* zapela svo- jim pokojnim članom pevcem in pre- zgodaj umrlemu pevovodji Mirku Vi- dečniku Bervarjevo nagrobnico »Ob gomili*. c Gledallški dinar na kinovstopni- ce se je v Ceiju začel pobirati z dnem prvega gostovanja ljubljanskega Naro- dnega gledališča v Celju. Pred kratkim pa je bilo čitati v beograjskih listih, da je minister financ odredil, da se začne s pobiranjem gledališkega dinarja na kinovstopnice 5ele s 1. decembrom t. I. Pri nas v Celju, ko imamo le red- ka gledališka gostovanja iz Ljubljane, se pobiranje te davščine občuti še po- sebej težko, pa bi bilo vsekakor treba urediti to vprašanje v skladu z obse- gom in Stevilom gostovanj, ne pa da nas Celjane pri kinovstopnicah tako enako obravnavajo z Ljubljano, ki ima stalne predstave v dveh državnih gle- dališčih, v drami in open'. Tudi bi bilo treba nujno razčistiti, ali resnično ob- stoji ta uredba ministra financ, da se začne s pobiranjem gledališkega dinarja 1. decembra, in ali velja potem ta ured ba tudi pri nas c Ljubljanska drama bo vprizorila drevi ob osmih v celjskem gledališču Nušičevo komedijo »Dr.« v režiji g. Bratka Krefta. Predstava je za abonma c »Sredozemsko morje in ml« je naslov predavanja, ki ga bo imel v četrtek 11. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma prof. dr. Lado Čermelj iz Ljubljane. Predavatelj, ki je Celjanom dobro znan po svojih odličnih preda- vaniih na Ljudskem vseučilišču nam bo orisal politično konstelacijo Sredo- zemlja, kakršno sta povzročila ustva- ritev rimskega imperija (Abesinija) in potek španskih dogodkov do danes, in nainovejše dogodke tako v Arabiji in Maroku. VpraSanje, ki ga bo pre- davatelj obravnaval, je problem, ki za- nima danes ne samo evropsko marveč vso svetovno javnost S predavanjem j je združena tudi oroslava Jadranskega dne, ki bo obsegala kratek nagovor predsednika Jadranske straže v Celju g. dr, Goričana, nekaj primernih de- klamacij in nastop mladinskega zbora Glasbene Matice pod vodstvom g. Cirila Preglja, ki bo zapel troje primernih pesmic. Jadranska streža vabi svoje članstvo in široko javnost, da se udeleži te proslave in predavanja v čim večjem številu. Vstopnine ni. Prostovoljni pri- spevki. c Mesnice in stojnice v Celju. Zdru- ženje mesarjev in klobasičarjev v Celju sporoča, da bodo v smislu oblastvenih določil mesnice in stojnice v območju mestne občine celjske ob nedeljah in praznikih od nedelje 7. t. m. do 15. ma- ja 1938 ves dan zaprte. Občinstvo se opozarja, da si nabavi meso že v soboto odnosno na dan pred praznikom. c Prav po domače so bila oddana pri gradnji salezijanskega doma v Ga- berju dela obrtnikom, ki so jih smatraii za vredne, da zaslužijo pri gradnji Don Boscovega doma, za katerega se je po- biralo in se še pobira pri vseh brez I razlike. c Vse leto garaš! Vsaj za Silvestrcv večer si privošči malo veselja ! Začni že sedaj štediti za Silvester, da bo veselje popolno. Seveda boš priSel na Sokolov Silvestrov večer. c Zanimiva najdba. Na neki graščint v dravski banovini so slučajno našli popolno žartituro nekega doslej popol- noma neznanega Straussovega valčka, i ki ima napis : »An der blauen Adria« . (Na sinjem Jadranu). Nekemu prijatelju Celiskega Sokola se je posrečilo dobiti partituro v roke, tako da se bo ta doslej neznani valček prvič izvajal na Soko- lovem Silvestrovem večeru v Celju. Zanimiva je zgodovina tega valčka : Neka prijate!jica Johanna Straussa se je 1. 1885. poročila s častnikom avstrjske mornarice in se je odpeljala s svojim možem v Pulj. Strauss ji je posvetil ta valček. Hči te prijateljice se je po- ročila z nekim graščakom v Sloveniji, a vnukinja je sedaj med papirji svoje stare matere naSla to partituro ter jo poklonila Celjskemu Sokolu. Valček se bo, kakor rečeno, predvajal na letošnjem Sokolovem Silvestrovem večeru. Tarn boste sh§ali podrobnosti o tej zanimivi najdbi. c Upokojeno učiteljstvo Iz Ceija In okolice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 6. t. m. ob 16. v posebni sobi uradniSke zadruge v Celju. c Uradnl dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 9. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalni- ci Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Žele^niški upokojenci se opozar- jajo, da se bodo pošiljale rumene že- lezniške legitimacije v prolongacijo od 10. t. m. dalje. Za vsak vložek je tr%- ba oddati 2 din, za vsako legitimacijo pa 2 din za markico. Nadalje mora vsak upokojenec (tudi delavci) prinesti zadnji odrezek pošte, s katerim je pre- jel pokojnino. Vsak upokojenec mora dati pismeno izjavo, »da on in njego- vi rodbinski člani ;izpolnjujejo pogoje uživanja voznih ugodnosti po pravil- niku in da ne vodijo trgovine ali obr- . ti po obrtnem zakonu.« j Prvovrstne domače Icoline in nov cviček vsako soboto in nedeljo v gostllni Belat. Polnle. Vabljeni! ! ¦ .¦ i c V soboto 6. novembra pa le na Martinov večer v Narodni dom ! Za j zabavo skrbi popularni JONNY JAZZ, pevski zbor »OLJKE«, potepuhi in kon- čno, če zadenete pri žrebaniu Marti- novo gjsko tudi ni kar tako. Vablje- ni ! i c SJužba zdravnika uradniškega pri- pravnika je razpisana v celjski bolnici. ProSnje je treba vložiti do 15. t. m. pri banski upravi. c Obisk tujcev, umrljivost In brez- poselnost. V oktobru je obiskalo Celje 1154 tujcev (929 Jugoslovenov in 225 inozemcev, mednjimi 102 izletnika) nasproti 1188 v letoSnjem septembru in pravtako1188 v lanskem oktobru. V pretekiem mesecu je umrio v Celju 42 oseb in sicer 12 v mestu in 30 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 229 brezpo- > selnih (l65 moškihin 64 žensk) nasproti ( 232 (170 moSkim in 62 ženskam) dne j 20. oktobra. Delo dobijo po 1 kro- jač, čevljar, koiar in šofer, 8 kmečkih, dekel, 5 kuharic, 4 služkinje, po 2 i natakarici in postrežnici ter 1 scbarica. c Klub koroških Slovencev v Celju si šteje v prijetno dolžnost izreči svo- jo najiskreneišo zahvalo vsem, ki so o priliki koroškega družabnega večera v Celju z darovi, sodelovaniem ali o- i biskom podprli prireditev, katere čisti dobiček je namenjen slovenskim koro- škim akademikom. c Predavanje Karla Luthra. Najbolj- §i poznavalec zgodovine smučarstva g. Karl 1. Luther, urednik monakovske revije »Winter« in odlični smu^arski propagator, ki je že lani 21. novembra s svojim predavanjem v Celju navdu- §il občinstvo, bo predaval v torek 9. t. m. ob 20. v dvorani hotela Skoberne o razvoju in sedanjosti smučarstva ter predvajal svoje krasne skioptične in filmske posnetke z Blok in s smučar- skih tekem v letih 1934., 1935. in 1936. Na predavanje opozarjamo vse, ki imajo smisel za prirodo v zimski krasoti, za humor in veselo življenjne v planinskih kočah. Pred celjskim predavanjem bo predava! Luther tudi v Ljubljani in Zagrebu, kjer so vstopnice že razpro- dane. V Celju se dobe vstopnice v pred- prodaji v sportni trgovini g. Krella na Kralja Petra cesti. r Društvo za dekoracijo in reklamo v Celju bo priredilo od 10. do 27. t. in. v veliki dvorani Obrtnega doma večerni točaj »Novodobne dekoraci- je izložb«. Začetek ob 20., konec ob 23. Predavali bodo gg. Ivo Deršek, Fi'anjo Olip in Ivan Lab iz Celj«a tor Leo Vičar iz Mari bora, Ker je t«čaj omejen samo na 25 članov. si je tre- ba mesto rezervirati. Vsa pojasniia Kino METROPOL Celje pri,.,.. 5.| 6., 7. in 8. novembra« DAM A S KAMELIJAMI Die Kameliendame Nepozabna ljubozenvK ¦ .1; .<" i nosmrtnega Dumasa v filmu. Edi ia vsebina (Film v iu . ____ . Greta Garbo ttobert Taylor 9., 10. in II. novembra POVEST O OVEH MESTIH Velkopotezen film iz dobe francoske rcvo- lucije. Idealna, pretresljiva vsebina. Ronald Colman daje in sprejenia prijave g. Franju Olip, tv. Stermecki, Celje. «- Pripravljalnl odbor Udruienja četnikov v Celju spoi\>ča, da bo v m- deljo 14. t. m. ob pol 10. doj>ohlrie \ restavracijskih prostorih >arodnega doma informtaivni sestanek in voli- tev pripravljalnega odbora. Govori. bo odposlanec glavnega odbora ideologiji in smernicah čvtništva. Pripravljalni odbor vabi vse nacio naiiste, da se udeleže sestankct. Z; člane je udeležba obveznä. c Celjski mestni Svet bo'imel v pe- tek 12. t. m. ob 18. redno s^jo. c Dijaška kuhin ja v Celju bo i; svoj redni oboni zbor z običa. dnevnim redom v petek 12. t. in. ol> IS. v klubski sobi Celjskega doma. c »Koroški tihotapci« v Narodnem domu. Kulturno prosvetni odsek pro stovoljne gasilske oeto v Pi aberju bo vprizoril v nedeljo 7. ob Its. v veliki dvorani Xarouiuga doma v Celju Brenkovo spovoigro v 4. dej. iz časa bojev za Koroško »Koroški tillOtGl" ¦'¦¦ ^" inin !< ii-i'i hri ipr:i' sti 62 let vdova po davčnem upravitelju ga. Julija Vondražkova, mati klavir- skega virtuozct, g. Otona Vondra^ka in pianista g. Franca Vondra^ka v Zagrebu. V nedeljo je umrla na Sod- nijski stezi 3 v starosti 63 let zaseb- nica ga. Klza Krausova. V torek jo umrla v Ceiju v starosti 62 let zna- na in ugledna resta^aterka v Iiotelu ^Beli vol« gdi^. Fani Lebičeva. Dav: je umrla v ceTjski bolnici v st>arosti 23 let soproga slikarskecra pomočni- ka ga. Berta Hostniköva. ix>j. Za- dravfteva, hčerka pekovskega moj- stra g. Matevža Zadravca: mnogo prerano umrla nilada gt>spa zapušča moža in hčerkico. Pogreb bo v nede- ljo ob 15. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Na hribu sv. Jožefa 5"; je umrla v četrtek 83-letna zasebni- ca Neža Galunova. V celjski bolnici so umrli: v petek 35-letni delave< Jože Koražija ckI Sv. Fiorijana pi"i Jlog-atcu, v soboto 36-l Franc Uratnik z Brega pri Po in 65-letni poštni poduradnik v p. in bivsi občinski odbornik g. Franc Kurct iz Celja, v sr svkiNMin sožctlje! c Gg. poverjenlkom(-icam> Vod- nlkove družbe. Vse one gg. pover- jenike(-ice), ki še niso poslali nabi- ralnih pol, prav vljudno prosi Vodni- kova družba, da naj svoje nabiralne pole Čimprej pošljejo, da more druž- bena pisarna pripraviti vse potrebno za ekspedicijo letošnjth družbenih knjig. Z razpošiljanjem kniig pričnemo 15. no- vembra. c Poročilo o ustanovni skupščini mladinske organizaciie JNS za Žalec in okolico izpopolnjujemo v toliko, da je bil izvoljen v odbor tudi g. Ladi- slav Rojc, urar v Žalcu. c Obvestilo. Na razna vprašanja sporočamo, da g. Miroslav Rudolf ni uslužbenec Zvezne tiskarne v Celju in • da ni upravičen za nio sprejemati na- ročila ali plačila. —Zvezna tiskarna v Celju. c Vse pisarniške in šolske potreb ščine nabavite ugodno pri tv. Karl Štev. 45. _______________________»NOVA DOBA«______________________________________________________Stran 3. Goričar vdv., Celje, Kralja. Petra , cesta 7—9. c NoČno lekarniško službo ima od 6. do 12. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska Četa Celje. Od 7. do 13. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo po- veljnik g. KoŠir. Škofja vas pri Celju. V noči od ne- clelje na }>onedeljek je bilo vlomljeno v trgovino g. L. Canka. Storilcem je nspelo, da so odnesli nekaj blaga. OrožniŠtvo je pridno na dclu in je pričakovati, da bodo vlomilci kmalu izsled-eni. — Hudinja je v šmarjeti ob zadnjih nalivih povzročila zopet veliko Jkode ter je zlasti na posest- vu g. Čepla napravila pravo razde- janje. Raztrgaln in odnesla je velik del sadnega vrta ter povsod ob obrež- ju razdejala nasipe. Pogled na Hudi- njo in zemljišča ob Hudinji od Škof- je vasi do Šmarjetc nudi žalostno sliko. To so pač posledice tega. ker se z-ndnji dve leti ni ničesar storilo v obrainbo pi-oti temu navidezno ne- dolžnemu potoku, ki pa ob deževju naraste v opasen hudournik. Odtr- gan je tudi del brvi, ki je vodila iz Šmarjete na polja proti Trnovljam. Ko bi se bilo pravočasno popravljalo male škode na obrežjih, bi bilo vse to z lahkoto izvedljivo z malimi stroški, sedaj pa bodo stroski ogrom- ni, in ^koda za prizadet-e posestnike nepopravljiva. Arja Vas pri Petrovčah. Preteklo nedeljo je imelo neko društvo v Arji vasi trgatev grozdja. Na prireditvi so rajali do petih zjutraj, ko je bil že dan Vseh svetih. Pa to naj bi končno že bilo, če bi bili nekateri udeleženci ne lomili plotov po vasi, preklinjali, kričali in se pretepali ter razburjali mirnih prebivalcev. Vodje omenjenega društva so »krščanski« možje, zato se čudimo, da so izbrali za svojo veselico dan, ko se vsakdo spominja mrtvih. Taka vzgoja ome- njenih »krščanskih« -voditeljev je za- res prav čudna. Divjaško početje je naznanjeno obl-asti. Prosimo oblast. da. v bodoče ne izdaja dovolj-enj za celonočne prireditve ob takih prili- kah. kakor je dan Vseh svetih. — Prizadeti vn^nmi Gospodarstvo g Pripombe h krizi denarništva. Ko je pred leti val vznemirjenja za- jel tndi vložnike naših domačih dt- narnih zavodov. se je pred njih na- valom marsikateri zavod. ki j? sicer bil aktiven, a ne likvideii, zatekel pod zaščito. Bilo je to zlo za zavod. ka- kor tudi za vložnike. Merodajni na- ši domafi zavodi celjskega okrožja se zaščite niso poslnžili. Smotrnim vodstvöm njih uprav se je posrecilo zadovoljiti zahteve njihovih vložni- kov v ckviru pod-anih možnoti. Naši domači vložniki so v veliki meri u- važevali položaj. v katerega so prišii denarni zavodi brez svoje krivde, in z zadovoljstvom lahko konstatiramo. da se zlasti v zadnji dobi kažejo vsi zn-aki. da se zaupanje vložnikov na- pram našini domačim denarnim za- vodoin vrača. Opaža se na eni strani skoraj prestalo nepotrebno dvigan.io vlog in njih prenašanje v drug:, vložnikom monj poznane zavode, nn drugi strani pa pri tok novih hranil- nih viog. Vložniki uvidevajo, da jc njhov denar varno hranjen v našili domačih.. denaniih zavodih. ki poslu- jejo takorekoe pred njihovimi oemi. Merodajni naši domači denarni za- vodi so bili v položaju vse odpiso, ki so jih utrpeli pri kmečkih posoji- lih vnled uredbe o likvidaciji kmet- skih dolgov, odpisati v celoti od svo- jih nabranih rezerv ter so njim po izvršenem odpisu ostale še znatno izkazaive rezorve. Hranilne vloge za- radi tega pri teh zovodih v nobenem slueaju ne bodo prizadete. z Slovenskl kmečki dolžnlkl naj- boljšl piačnikl anuitete PAB. Iz izkaza, ki ga ie objavila PAB o vplačilih prve anuitete za Cas od 14. do 28. oktobra t. I., je razvidno. da odpada največ plaČil v tem razdobju zopet na Slovenijo in sicer 1.5 milijona din, dočim so pla- čali zaščiteni kmetje na področju za- grebške podružnice PAB 0.9 mil. din, na področju sarajevske podružnice 0.4 mil. din, na področju beograjske cen- , trale pa 05 mil. din. Pri vseh podruž- nicah in v centrali PAB je bilo doslej vplačanih 94 milijonov dinarjev t. j. 41 % celotne anuitete, ki znaša 230 milijonov dinarjev. Kmečki dolžniki na področju ljubljanske področju PAB so vplačali doslej že okrog 50% celotne anuitete ter dosegli po številu dolžnikov 90% celotnega števila dolžnikov. Zna- čilno je, da so plačali manjši dolžniki že skoraj v celoti prvo anuiteto, večji dolžniki so položili le deine zneske na račun anuitete, mnogo pa se jih pozivu za plačilo anuitete doslej sploh §e ni odzvalo. Kakor čujemo, so proti dolžnikom, ki doslej niso izpolnili svo- jih plačilnih obveznosti, že uvedena pri- silna izterjavania z rubežem premičnin. g Uvoz premoga v Jugoslavljo. Lani smo uvozili v našo državo 6.300 vagonov, letos pa celo že 13774 va- gonov v tretjem četrtletju. V vseh 9 mesecih smo uvozili 29.757 vagonov, kar predstavlja vrednost nad 100 mi- lijonov dinarjev. Ali bi se ne mogla ta številka znižati, ko imamo v državi v izobilju premoga vsakovrstne kvalitete in toliko brezposelnih rudarjev, ki za- man iščejo dela in kruha? g Glbanje cen. Narodna banka kr. Jugos!avije objavlja statistiko o giba- nju cen v naši državi. lz teh zanimivih podatkov posnemamo, da je bilo giba- nje cen od leta 1934. do vštetega septembra 1937, pri čemer je vzeto kot indeks cen I. 1926. s 100, sledeče: a) cene na veliko 55 proizvodov, splošni indeks: januar 1934 = 62'9, januar 1935 = 64'5, januar 1936 = 711. ja- nuar 1937 = 704, September I937 = 781; b) rast I'm ski proizvodi: januar 1934 = 53M, januar 1935 = 62*9, ja- nuar 1936 = 83. januar 1937 =665, September I937 = 79'9 ; c) mesni pro- izvodi: januar 1934 = 57 8, januar 1935 = 58'6. januar 1936 = 56*7, januar 1937 = 63 5, September !937 = 672; č) mineralni proizvodi: januar 1934 = 76-2, januar 1935 = 78'8 ja- nuar 1936 = 81*1, januar 1937 = 82"2. September I937 = 89; d) industrijski proizvodi: januar 1934 = 69 2, januar 1935 = 65"4. januar 1936 = 70"2, i»- nuar 1937 = 74, September 1937 = 804. l PovDrečno so se tedaj cene tu nave- denih proizvodov v dobi od 1. januarja 1934 do 1. septemba 1937 povišale za okroglo 15%. g lzvoz svinj In svlnjske mast!. Kor.ec oktobra je bila v Beogradu seja strokovnega odbora za kontrolo izvoza Živine. Na tej seji je bila izvrSena raz- delitev kontingentov za izvoz živih svinj in goveje živine za mesec no- vember. Za Avstrijo je bilo določenih 800 komadov debelih svinj, 1616 me- snatih svinj ter 400 glav goveie ži- vine. Za Češkoslovaško je biio dolo- Čenih 8000 komadov pitanih svinj. Razdeljen je bil tudi kontingent izvoza živih svinj za Nemčijo, ki obsega 20.000 komadov, to je 400 vagonov, ki mo- rajo biti izvoŽeni do konca decembra t. 1. Poleg tega bo izvoženo do konca leta dva milijona kilogramov, odnosno 200 vagonov svinjske masti ter 20.000 komadov zaklanih svinj. g Enotno zastopstvo za Hcitacije namerava ustanoviti v Beogradu sku- pina industrijskih podjetij iz dravske banovine. Naloga tega zastopstva bo ta, da se v imenu teh podjetij udeleži vseh licitacij, ki bodo razpisane v Beo- gradu, Novem Sadu, NiSu in Skoplju. Sokolstvo Iz celjske sokolske župe x Streiske tekme. V nedelio 7. t. m. ob 9. dopoldne se bodo pričele na stre- ligču v Pečovniku v Celju II. strelske tekme celjske sokolske župe. Trajale bodo ves dan. Tekmovali bodo člani in naraščajniki, prvi v treh položajih, | leže, kleče in stoje, drugi samo leže z naslonom in brez naslona puSke. Tekmovalec odda v vsakem položaju po pet strelov. Uvodoma bosta poedin- cu dovoljena po dva poskusna strela. Tekme bodo za poedince in za vrste društev in sicer ob vsakem vremenu. -•' x Zbor društvenlh načelnikov In načelnic. V nedeljo 14. t. m. ob V21 o dop. bo v Narodnem domu v Celju zbor druStvenih načelnikov in načelnic. Ob tej priliki bo tudi volitev novega žup- nega načelni? ¦* ^a leto 1938. V zvezi s tem so prei^la na^elniStva bratskih druStev in čet vabilo, da tudi ona do ! navedenega zbora izvedejovolitvesvojih načelništev. Bratske edinice prosimo, da se ravnajo po navodilih okrožnice župnega načelništva z dne 30. oktobra t. 1. in na vsak način skličejo občne zbore svojih prednjaških zborov. Na zboru v Celju 14. t. m. morajo biti navzoči Že za leto 1938. izvoljem na- čelniki in načelnice. Mišljena so seveda ona društva in čete, ki niso imela le- tos v septembru ali oktobru občnih zborov. Store S Odbor OJNS za Teharje-Štore je imel pretekli teden redno sejo. Na tej seji je bil postavljen nov tajnik, ker se je prejšnji zaradi študija preselil v Ljubljano. S Prosvetni odbor Sokola je skle- nil, da priredi za naraščaj dramatski tečaj, ki bi trajal približno 2 meseca in bi ga lahko obiskovali tudi odrasli. Pričetek tečaja in imena predavateljev bomo še objavili. Št. Jurij ob j. ž. Št Na Šlmonov sejem dne 28. okto- bra so prignali kmetje zelo veliko ži- vine, povečini prav lepe. Le žal, da je bilo tujih kupcev le prav malo. Ne- kaj volov so pokupili mesarji iz Celja in od drugod po ceni 6 din za kg. Pač pa so si kmetje po stars navadi naku- pili na sejmski dan raznega blaga za zimo in drugih potrebščin. Posebno lončene robe je šlo precej v denar. št Most čez Voglajno tik za želez- niškim prelazom je v zelo žalostnem stanju. Govori se, da bo tarn kmalu postavljen nov železobetonski most. Dokler pa novega ni, bi se naj popra- vila vsaj železna ograja, ki se še samo malo drži mostu na obeh koncih, v sredini pa žalostno binglja nad vodo. št Rojstna hiša bratov Ipavcev, se- daj last g. Tschampe, o kateri smo zadnjič pisali, še ni prodana in je torej ni kuDil sreski načelnik g. Kartin. št Tatvina na pokopallšču. Pred praznikom Vseh svetnikov je neznan zlikovec ukradel z groba Tončka Sivke dva angeia iz marmorja. st Na Kalobju, ki je samevalo do- slej nad šentiursko dolino, je uredi! g. Salobir iz Št. Jakoba zgledno planin- sko restavracijo in trgovino. da ne bo treba po vsako malenkost v dolino. Restavracije, ki je zgrajena v obliki planinskega paviljona, bodo veseli do- mačini in tujci, kajti odslej postane tudi Kalobje obiskovana točka naših hribo- lazcev, kar je pravilno, saj je Kalobje res prav zanimiva točka. Zobna prevlaka ie ravnotako odvratna kakor nevarna. Zobno ^revlako zoprne barve, ki pola- goma nacenja zobno sklenino, lahko odstranimo na najenostavnejši način. Zjutraj kot prvo, očistimo si te- meljito zobe s Chlorodontovo zobno pasto. Chlorodont, ta prijetno osve- žujoča metvična zobna pasta, naprayi s svojo močno, todaneškodljivo čistil- nostjo zobe bleščeče bele in s tem vsak obraz privlačen in lep. Zvečer kot zadnje, očistite si brez- pogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chloro- dont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo Chlorodont v kozarec s dm se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege r, Chlorodontom. Zalec ž Luclja Naraksova f. V nedeljo 31. oktobra je umrla ena najstarejših Žalčank ga. Lucija Naraksova, posest- nica v Žalcu. v visoki starosti 85 let. Pokojna je bila vzlic starosti do zad- njega izredno čila in čvrsta. Imela ie nenavadno dober spomin in je rada pripovedovala o vseh važnejših do- godkih, ki jih je poznala do podrobnosti najmanj 50 let nazaj. K večnemu po- čitku so jo položili na Vseh vernih du5 dan. Pokojni gospe bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje ! Sloven jgradec s Slovesna otvorltev ptanlnske koče na Pohorju. V nedeljo 7. t. m. bo ne- preklicno ob vsakem vremenu otvori- tev in blagoslovitev nove planinske koče na Pungartu, ki jo je zgradila slovenjegraška podružnica Slovenskega planinskega društva. Koča je zgrajena najmodernejše in lahko v njej prenoči do 70 oseb. Nova planinska koča bo ponos našemu zelenemu Pohorju in bo mnogo pripomogla k Še večji popula- rizaciji našega idiličnega Pohorja. Otvo- ritev je obenem zvezana s planinskim rajanjem. Mlado in staro bo imelo do- volj prilike, da se navžije zdravega pohorskega zraka in da se tudi poza- bava in zaraja pod stoletnimi pohor- skimi hrasti Dostop h koči je najlepši in najprikladnejši s postaje Dovže pri Slovenjgradcu. GLASOVI IZ LAŠKEGA SREZA Laško l Zdrnžitev občin. Kakor so se naši klerikalci svojčas hotel i krčevito otresti vsake zveze z v-andalizmom, ki ga je klerikalni celjski taborit za- giTŠi! v sadovnjaku dr. Rošn. tako so se začeli sedaj otepati vsake zve- ze s spojitvijo občin Laško in Mari- jagradec. Pridno dežujejo dopisi v »Slov. dom«. ki na eni strani pripo- vedujejo marijagraškim kmetom, da jim je združitev z mestno občino pri- nesla že na tem s^•^tu nebesa, na drugi strani pa meščanom, da bo kmet sedaj zastonj dovažal življenj- ske potrebščine in da bo kmečki ob- činski odbor skrbel. da bo dotok tujcfy v Laško kar najbolj narastel. Pravijo. dr\ bodo marijagraški kmet- je že v teku leta 1938. zregulirali Sa- vinjo do izliva Gračnice. pa samo po levem obrežju. tako da bo voda po- plavljala le še Sv. Krištof in oni del Laškega. kjer stoji Sokolski dom. Tudi je sedanji marijagraški občin- ski odbor dal brezplačno narazpola- go stavbišče za novo uradno poslop, je na farovškem travniku v Jagočali tor soglasno sklenil najeti posojilo v znesku dveh milijonov dinarjev kot prvi obrok zn hritje grodbenih stroškov. Cesto bodo asfaltirali prav do Le$nikovpopolna bitja« bi moral a pač biti popolna tudi dusevno in moral- no, ker jim bomo sicer začeli odre- kati od »Slov. doma« prisojcno jim popolnost. i Spremembe v vodstvu krajevne krajevne organizacije JRZ. Pretekli teden so imeli pristaši JRZ občni zbor. na katerem so namesto doseda- njega predsednika Ivana Deželaka izAolili za pi-edsednika orgunizacije njegovegva brata in člana Kmetijske I ?bornice Matevža Deželaka. posest- 04„0„ i »NOVADOBA« Štev. 45. Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica In rezerve nad Din 16,500 ooo'- Rupujeinpro- daj et devize in volute Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema hr anil me vloge na knjižice in tekoči račun ter n&di za nje popolno var nost in agodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Soštani nika iz Lož, za njogovega namestni- j ka pa zdravnika OUZD dr. Ivana Lov- ! šina. Priovedujejo, da so zlasti meil članstvom iz Laškega pojavlja ved- no večji odpor proti prejšnjemu ' precised niku in vedno večje nezadc- voljstvo z njegovim vodstvom, pa tudi spoznanje, da so mnogi prav j lahkomiselno nasedli vctbam našili I klorikalrov. 1 Spomin mrtvim. Za praznik Vseh svetnikov se je naše pokopališče ( odelo v en Sctm venec jasenskega . (vetja. Vsi grobovi so bili obložoni s krizantemami, na večer pa je za- žarelo po vrtu mrtvib na tisoče lučk. Trumonia je prebivalstvo Laskega in okolice posečalo počivališča svojih j dragih ter se jih v molitvi spomi- j njalo. Pevsko društvo »Hum« je gin- j Ijivo zapelo dve žalostinki. Tudi grob I pokojnega sreskega načelnika Pin- ] kave je bil ozaljšan — znak, da ni j umrl spomin na tega dobrega naže- j ga glavarja. Navzlic vsej družabni j razdrapanosti se je vsaj tukaj poka- J zalo, da ni zamrl pietetni čut našeg-a prebivalstva. 1 Iz Laškega je odšel v službo k , mednctrodnemu odpremništvu »In- ! ¦ternational« v Zagreb privatni urad- nik g. Milko Štepic. Z njim je izgu- I bilo Sokolsko društvo v Laškem enega svojih najagilnejših članov. i Požrtvovalno je sodeloval pri orke- stru in dramatskem odseku, prijel je za delo povsod, kjer je bilo treba. Decct j-e izgubila z njegovim odho- dom dobrega vaditelja. Udejstvoval se je tudi pri drugih naoionalnili organizacijah. Zaradi svojega idea- lizma je bil deležen običajnih nap-a- dov od strani nasprotnikov, vendar jim je dokazal, da idealizma napred- ne mladinc ni istovetiti z onim, ki se je razgalil pred javnostjo v z-ad- njem časopisnem dvoboju. Na novem službenem m-cstu mu želimo mnogo us]>oliov! 1 Osebne vesti. Preteklo nedeljo se je poročil v Petroveah laški rojak g Josip Kokol ml», uradnik pri Bati v Borovem, z gdč. Cisko Klemencevo iz LaŽkega. Narodnemu paru iskre- no čestitamo! — Od sr-eskega načel- stva v Laškem je preineščen k ban- ski upravi v Ljubljani konceptni praktikant Breznikar, ki ga bodo Laščani obdržali v spominu. I Kino Laško predvaja v sobuui <-. t. m. ob 20.30 in nedeljo 7. t. m. ob 1(>.3O in 20.30. vesel film »Tri mesece v raju«. Tednik. Hrastnik h Morda foi se dalo to spremeniti? Radi pomanjkanja prostorov imamo na naši Šoli nedeljen pouk skoraj do najvišjih razredov. Tako morajo biti otroci večkrat že opoldne v šoli in gredo šele ob petih ali pozneje do- mov. To bi še nekako šlo, toda otroci morajo iti takoj iz sole še v cerkev k spovedi in pride jo domov pozno zvečer lačni in utrujeni, da še komaj stojijo. Ali bi se ne dalo tako nare- diti, da bi klicali soiaij-o podnevi k spovedi, večerni čas pa bi i>. vikar prilnanil morda za žene? h Sreski cestni odbor je uai navo- , ziti na cesto Hrastnik - Zidani most i gmmoz, ki se ga pa cestar ne smo ' dotakniti, dokler ni prevzet po komi- siji. Seveda je to pravilno morda za | vse eeste, le za to cesto ne, saj je na nekaterih mestih žiroka komaj dva ; metra. MufAa j*e že vožnja z avtom, j ki pri vsctkem kupu odskoči, zelo j neprijetna in nevarna je pa cesta za ! kolesarje, ki morajo pred \sakim i vozom in avtom skočiti s kolesa ali | pa voziti Čez gramozne kupe. Naj bi cestni odbor napmvil s to cesto izje- nio in dovolil cestarjem, da razgrne- j jo gramoz, ali pa naj pohiti s svojo j komisijo, da ne bo Hrastnik sploh popolnoma odrezan oPlačam točno«. pisarniški, konceptni, strojepisni krep, barvan, svilen, ovojni, marmoriran itd., kakor tudi vse druge pisarniSke in 5ol- ske potrebščine k u p i te v knjigami in veletrgovini s papirjem Franc LeskovšeK Celfe. Glavnt trg 16 Cenj. občinstvu se priporoč« tvrdka Anton Lečnik zafoga ur, zlata, •rebrnine, ootika itd. I Celje. 1 Glavni trg 1 z k u 5 e n optik na razpolago! Dvoie lepih stano« 1 van! j obstojccm iz 2 in 3 sob s kopalniro in vr- tom se odda skupno ali ločeno v vili v Celju. Naslov v upravi lista. Vajenec zamodno inkonfekcijsko trgovino se sprejme. *Soko«, R. Kopušbr, Celje, PreSernova 5. Lokal v zgradbi Pokojninskega zavoda za name- sčence se odda takoj. Informacije pri hišniku. Lepa rodbinska hlša visokopritlična, 4 minute od postaje Petrovče, 2 sobi in 2 podstrešni sobi, kuhinja, shram- ba za jedila, soba za služkinjo, kleti, pral- nica, velik vrt in njiva, se odda mirni stranki za 400 din mesečno. Vpraša se pri g. Polancu, Petrovče. 2-2 MTesla žarnica4* prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabi malo toka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - pri »Zvoncn* SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTR0VANAZADRUGAZNE0MEJEN0ZAVE20 — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJII Nalagajte denar pri domačem zavodul Račun Foštne hranilnice št. 10.994 Brzojavi : .Posojilnica* Telefon št. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnikih od 8- do 12- in od 14 do 18., ob nedeljah od 9. do 11. Franjo Dolžan - Celje ?;.v^i kleparstvo, vodovodne jnjtalacije____________________________________ StsGlOVOdnG ndPraVG Prevzema na v zgora) natedene stroke jpadajota dela in popravila Cene zmerne — Postrežba točna in soiidna Umrla nam je danes ob pol 7. ziutraj po kratkem in mučnem trpljenju v celjski bolnici v starosti 23 let naša nad vse liubljena žena, mati, hčerka, teta in svakinja, gospa BERTAHOiTNIK,iZADRAVEC Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 7. t. m. ob 3. po- poldne \z mrtvašnice rnestnega pokopališča v Ce!)u. Sv. ma§a zadu^nica se bo brala v ponedeliek 8. t. m. ob 7. zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela v Ctliu. Celje, 5. novembra 1937. Matevž in Helena Zadravec, starLi. Ivan Hostnik, soprog, Greti, hčerkica, Orago, brat, Fini in Hela, sestn in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila Naznanjamo tužno vest, da nam je v torek 2. t. m. ob 13. umrla naša ljuba teta oz. sestrična, gospodična Fani Lebic ' re§tavraterka pri „Belem volu" Pogreb drage pokojnice se je vršil v četrtek 4. t. m. ob pol 17. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. Sv. maša zadušnica se je brala v petek 5. t. m. ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju. Celje, 5. novembra 1937. Žalujoči ostali Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe^< odgovarja Rado Pečnik — Za Zvez no tiskarno v Celju Milan četina — Oba v Celju