Poltnlna platana v gotovini. Izhaja vsak torak, iotrtak ki soboto. Cono posamezni it. Din —UML TRGOVSKI LIST ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN ■BM.S E Uredništvo In upravnlitvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 552 Naročnina za ozemlje SMS: letno D 90'—, za pol leta D 45‘—, za četrt leta D 22'50, mesečno D 7’50, za inozemstvo D 120*—. — Plača in toži se v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne 2. novembra 1922. ŠTEV. 128. List stanc od 1. novembra 1922: 1. za kraljevino SHS: celoletno Din. 120.— polletno Din. 60.— četrtletno Din. 30,— mesečno Din. 10.— posamezna štev. Din. 1.— 2. za inozemstvo: celoletno Din. 150.— Mednarodna poštno-časopisna služba. (Priobčuje K. P.) Mednarodni poštni kongres svetovne zveze je leta 1920 v Madridu tudi to stroko poštne službe obnovil; pristopila je tudi naša država tozadevnemu dogovoru; pa vendar se služba še do danes ni uvedla, kakor sploh pogrešamo otvoritev mnogo ostalih panog poštnega obrata z inozemstvom. Mednarodna časopisna služba olajša dobavo literarnih proizvodov iz tujih držav po posebnih pravilih pod izjemnimi pristojbinami, s tem da pošte posredujejo naročitev po cenah, ki so v uradnih časopisnih seznamih posameznih držav za to službo objavljene. Mi tega seznama še sploh nimamo. Sicer je naša vrhovna poštna oblast leta 1920 potom neke okrožnice pozvala vsa tuzemska časopisna podjetja k priglasu za poštno-uradni časopisni seznam, pod pretvezo, da rabi točne podatke vseh tuzemskih časopisov za nameravano otvoritev mednarodne službe, pa zadeva ni prišla do rešitve, in danes stojimo v Evropi precej osamljeni kot neude-leženci tega ravno za kulturni napredek tako važnega prometa. Kar se tiče političnega časopisja, bi se isto še dalo brez škode pogrešati, te vrste literature imamo, hvala Bogu, v izobilju doma, komu pa duševna hrana iz naših pašnikov ne zadostuje, pa naj plača visoke pristojbine za vesti političnih bojev v tujini. Občutno pa nas zadenejo težkoče, s katerimi nam je onemogočena dobava strokovnih, poučnih in znanstvenih časopisov, glede katerih smo vsekakor še vedno navezani na inozemstvo. V vseh panogah javnega življenja zahteva prosvetni napredek, da se seznanimo in proučujemo z inozemsko strokovno literaturo, priobčeno v strokovnih glasilih. Že naročitev sama je za posameznika danes težavna stvar, treba je naročnino potom bančnih zavodov nakazati, kar pa zopet povzroča neprimerne stroške ter podraži dobavo, ki se vrši seveda kot tiskovina, po vseskozi visokih pristojbinah. Mednarodna poštno - časopisna služba predvideva pristojbinsko povprečnino, ki se plača z naročnino vred kot takozvana posredovalna taksa. Poštne uprave, ki so uvedle časopisno službo po madridskem dogovoru si medsebojno izmenjajo uradne časopisne sezname, v katerih so vsi časopisi točno popisani, ter dobavne cene za inozemske naročnike navedene. Mednarodni urad v Bernu sestavi na podlagi teh podatkov splošni časopisni cenik, katerega dobe vse pošte udeleženih uprav, da sloji občinstvu na razpolago. Naročitev časopisa se priglasi pri vsakem poštnem uradu, kjer se plača ‘določena naročnina proti pobotnici za gotovo dobo. S posredovanjem takozvanega poštno-časopisnega urada se nakaže naročnina dotičnemu podjetju v inozemstvu, ki odpravi naši naročilni pošti zahtevano število izvodov v dostavo naročnikom. Taki časopisi torej niso osebno naslovljeni, in uredništva sploh imena naročnikov ne izvedo. Tako se v bistvu vrši mednarodna časopisna služba, od katere se naša država iz nepomljivih razlogov še izključuje. Trgovec, obrtnik, podjetnik ter v obče vsak izobraženec, ki si hoče svoje duševno obzorje razširiti, se mora zanimati za znanstveni napredek izven ožje domovine, sicer časopisnega napredka ne more biti deležen. Poštni zavod, najvažnejše sredstvo kulturnega razvoja pa v naši državi v tem pogledu nikakor ne zadostuje svoji nalogi, če nam ne nudi teh ugodnosti, ki jih vsebuje mednarodna poštna časopisna služba. Strokovne časopise smo primorani z neprimernimi stroški dobiti iz inozemstva, in je jasno, da si marsikdo take izdatke premisli. Tz lastne imeijative poštna uprava razven pogostega povišanja pristojbin, še pri nas ni ničesar storila, kar bi se moglo prišteti pospeševalnim sredstvom domače prosvete; pojavijo se sicer od časa do časa načrti in obljube in če vzamemo mednarodni poštno-paketni promet — ki ital dovolj pomanjkljivo fuukcijonira, -se še prav ničesar ni uvedlo, kar bi utegnilo svedočiti pravo pojmovanje naše poštne uprave do svoje naloge. Razven lakonične kritike da je naša pošta zanič , ki jo je izrekel nedavno o priliki proračunske debate v javni razpravi državni poslanec, se od merodajnega foruma za to ve-levažmo državno podjetje sploh še pri nas nihče resno ni zmenil. In v tem dejstvu, torej v občem preziranju nazadnjaških razmer naše pošte, leži pravi vzrok, da je žali-bože navedena kritika sicer bridka, pa neovrgljiva resnica. Oe priporočamo naši pošti, da se resno potrudi uvesti časopisno službo v smislu mednarodnega dogovora, smo popolnoma prepričani, da se dajo morebitne ovire proti tej službi pri dobri volji ravno tako lahko odstraniti, kakor so to storile druge poštne uprave, ki razumevajo nalogo poštnega zavoda v idealnem smislu. Češkoslovaška pošta je razširila poštno-časopisno službo po načelih svetovnega dogovora tudi na lastno časopisje, ter pospešuje s tem naprednim korakom domačo prosveto. Zadeva se tej upravi ni zdela premalenkostna, da bi jo ne proučevala pri raznih tujih državah, kamor je poslala strokovnjake v to svrho. Pri nas domače časopisje nima povoda poštno upravo smatrati kot pospeševalno zaščitnico, ko očividno manjka merodajnim činiteljem te državne ustanove, razven fiskalnih interesov, vsako zanimanje za kulturo-nosni pomen poštnih naprav. Ni mnogo upanja, da bodo vzbudile naše kritikujoče črtice pri poštni oblasti posebno vnemo za obnovo in izpopolnitev brezprimemo zanemarjenega zavoda, ki je podoben molzni kravi pri pičli krmi, pač pa smo prepričani, da se bodo našli vplivni možje, ki bodo naše državno poštno podjetje kritikovali iz javnega foruma ter v imenu naroda zahtevali temeljite odpomoči. Treba pa bo se z materijo vsestransko seznaniti, se vglobiti v ovirajoče napake predno se izreče, kakor ob priliki proračunske razprave nedavno lakonična obsodba: »Naša pošta je itak za nič.« M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) XXXXVHI. Naša produkcija smodnika in eksploziv. Vsaka država, ako le malo skrbi za svojo bodočnost, mora zaradi svoje sigurnosti in samoobrambe imeti tovarne eksploziv ter surovin in polfa-brikatov za eksplozive s toliko produkcijsko zmožnostjo, kolikor ji je za vojno dobo potrebno za vojaško porabo, kakor tudi za industrijsko potrebo. Ona mora biti od inozemstva popolnoma neodvisna, da ima vse v svoji lastni državi, kakor glede gotovih eksploziv, tako tudi glede surovin in polizdelkov, iz katerih se izdelujejo gotovi eksplozivi. Skušnje zadnje vojske nas silijo, da sedaj napravimo čim preje vse potrebno, da bi se v tem oziru zasigurali za bodočnost Smo se li zasigurali? Nismo. Kaj imamo in kaj je še treba, da bi imeli? Mi imamo za sedaj 2 smodnišnici in sicer smodnišnica v Kamniku (Slovenija) ter smodnišnica v Obiličevem v Srbiji; razen teh obstoja tudi tovarna »Titanit«, ki se baš sedaj otvarja. V Kamniku imamo izvanredno moderno in lepo zgrajeno tovarno črnega smodnika vseh vrst, fitiiija in di-namona. Kamnik ima na 50 ha velikem posestvu po gozdu skoz katerega teče reka, okrog 60 poslopij tako razmeščenih, da ne bi eksplozija enem poslopju napravila drugemu poslopju škode. Ta tovarna je zelo dobra, vendar ima eno .hibo in to je, da je v zračni Črti le okrog 7 km od meje oddaljena ter bi jo sovražnik lahko s polskim topom razrušil in zažgal. Kako neugodna je bližina meje vidi se že iztega, da so jo Avstrijci v dobi vojne z Italijo evakuirali v Blumenau. Torej, ako bi bila ta tovarna še na bolj udobnem mestu in z še modernejšimi, ugodnejšimi zgradbami opremljena, mora se evakuirati in prenesti v sredino države kakor v Už;ce, ker so bile nekdaj trg. smodnišnice, Višegrad ali kak podobni kraj. Prostor smodnišnice v Kamniku bi se dalo uporabiti za kako podjetje lesne ali papirne industrije, en del poslopij pa za delavska stanovanja. Črni smodnik se izdeluje iz žvepla, kalijevega solitra in lesnega olja. Žvepla imamo v tuzemstvu in sicer v okolici Ohrida, kjer se je v starih časih kopalo v Radoboju na Hrvaškem itd. Ta ležišča bi bilo treba preiskati glede možnosti in načina pridobivanja in ako' bi se ugotovilo, da so pripravna za gornjo svrho pripraviti inštalacije za dobivanje žvepla; ako ne pa, da se prične s pridobivanjem žvepla iz mavca, kakor ga je dobivala Nemčija. Mi i-mamo znatna ležišča gipsa in bi bilo treba v bižlni enega ležišča, kjer imamo dovolj premoga zgraditi inštalacije za dobivanje žvepla ki bi ga potem producirala za potrebo cele države. Lesnega oglja za produkcijo smodnika produciramo lahko vsak čas toliko, kolikor ga nam je treba. Ker nimamo rudnikov za kalijeve soli, kakor v Nemčiji, moramo za sedaj kar se tiče kalijevega solitra iti srednjo pot, da pridemo do kalijevih soli. Ta pot j‘e, da se tropine od melase po žganju alkohola dajo zogleniti ter se iz njih izdela potaša. Od te in azotne kisline pa bi se v vojni dobi izdeloval soliter. V ta namen je potrebno, da si nabavijo tovarne za izdelavo alkohola iz melase inštalacije za izdelavo oglja iz melase, da bi se lahko iz takega oglja izdelovala potaša, ravno-tako je potrebno, da zgradi tudi država tovarne za potašo iz melasnega oglja. V slučaju, da tudi te količine potaše ne bi bile zadostne, potem bi morala država zgraditi inštalacije za izdelavo potaše iz lesnega pepela. V Obiličevem je bila pred vojno tovarna za črni smodnik, brezdimni smodnik, azotno kislino iz Čilskega solitra, žvepleno kislino in eter. Sedaj se v Obiličevem popravljajo stavbe in nameščajo stroji, ker se namerava izdelovati ravnotako kot poprej brezdimni smodnik s produkcijo etra in azotne kisline iz solitra. Obiličevo ne leži v sredini države in bi bilo treba radi tega to kar do sedaj ni zgrajenega, kakor tovarno črnega smodnika zgraditi v Užicah, Vi-šegradu ali nekje na progi Užice-Sarajevo. Sploh mora vsaka država zaradi varnosti imeti po dve kompletni inštalaciji tovaren eksploziv, od katerih mora vsaka zadostovati, da oskrbuje državo z istimi produkti na dveh različnih krajih tako, da bi morala v slučaju, da se v eni kaj zgodi, druga obratovati. Za produkcijo brezdimnega smodnika je potrebna bombažna celuloza, ki se izdeluje iz surovega bombaža ali, ako tega ni, iz bombaževih krp. Bombaš izdelujemo na jngu Srbije in bi ga lahko pridelali, da krijemo celo potrebo. Treba je uvesti stalno umetno namakanje in gnojenje s superfosfatom pa bodo pridelki na hektar petkrat večji kot sedaj in bi se pridobilo iz sedanje z bombažom obdelane zemlje petkrat več ter bi se gojenje bombaža desetkrat povečalo. Pa ako tega nimamo, imamo dovolj bombaževih krp. Za produkcijo brezdimnega smodnika je je še nadalje potrebna azotna kislina, anhidrit žveplene kisline, žveplena kislina eter, alkohol in aceton. Azotno kislino lahko pridelamo iz kalcijevega cianimida, kakor tudi amo-nijak, katerega je treba za dinamon, titanit itd. Inštalacije za zadostne množine kalcijevega cianimida imamo v državi in sicer v Dugom Ratu, Šibeniku in v Rušah. Vendar se te nahajajo na meji države. Zato je treba prenesti inštalacije kalcijevega cianimida iz enega gornjih krajev v Jajce ter tam osnovati tovarno za amonijak in za azotno kislino. Tako tovarno bi morala zgraditi država. Žvepleno kislino izdelujemo v Hrastniku, Celju, Koprivnici in Subotici, ki ežjo daleč od centra države ali na rffejl. ZJfS bi 6116 treba zfcraditi na višoiceiit (v Bosni) tovarno anhidrita 2vep1'effe kisline po kontaktnem sistemu. foa Visokem radi tega, ker se v Fojnlci koplje pirit, iz katerega se izdeluje Žveplena kislina. Tudi to tovarno bi imela zgraditi država. Alkohola se producira v državi dovolj. Toda njegova produkcija ni razdeljena po celi državi, posebno Srbija ga nima dovol). Zato bi bilo posebno v Srbiji treba osnovati tovarne za alkohol, da bi mogla v slučaju vojr.e dajat' potreb;,o vojno količino. Eter se producira v Zagrebu in sicer en vagon dnevno. Tudi bi morala država zgraditi nekje v centru, kakor v Čačku tovarna za eter, da bi bila za vojno opremljena. Aceton izdelujemo v zadostnih količinah v naših destilacijah lesa v Tesl;ču v Bosni in Belišču v Slavoniji, da je korraj zadosti za kritje potrebe. Dinamita ne izdelujemo, dasi nam je tudi on jako potreben. Država bi morala sama ali pa v zveži z našimi domačini zgraditi tovarno dinamita in siccr v sredini države. On se izdeluje iz azotne kisline, anhidrita, žveplene kisline in glicerina. O kislinah smo že razpravljali. Surov glicerin se izdeluje pri razkrajanju masti pred izdelavo mila. Treba je uvesti obligatno razkrajanje masti v mastne kisline in glicerin za vse milarne ter graditi tovarne za izdela/o čistega glicerina. To tovarno mora zgraditi država v zvezi z domačimi podjetniki. Iz pravosodne prakse. Obrtno sodišče. (Nadaljevanje.) Tožitelj bil je pri tožencu ključavničarski pomočnik z mesečno plačo 3200 K. Glede odpovednega roka ni bilo ničesar pogojenega. V sredo, 30. avgusta 1922 pozval je toženec tožnika, naj gre pomagat zidarjem. Tožnik se je temu uprl, vsled česar mu je toženec rekel, da dobi precej knjižico in se odstranil, čez par mir.ut se je pa vrnil in rekel tožniku, ki je tedaj še delal, da dobi knjižico v soboto, torej čez 3 dni. Tožnik je odgovoril, da to ni nobena odpoved na tri dni. Smatral se je za brez odpovedi odpuščenega, je delo tako pustil in odšel. Zahteval je potem v tožbi plačilo mezde za 14 dnevno odpovedno dobo v znesku 1600 K. Toženec je ugovarjal, da je bil tožnik dotičnega dne ravno brez dela, ko ga je pozval, da naj gre zidarjem pomagat, kateremu povelju se je tožnik uprl, vsled česar je bil on, opravičen k takojšnji odslovitvi. Priča M. G. je izpovedala, da je tožnik bil zaposlen s ključavničarskim delom. Ko je prišel toženec in ga pozval, da naj gre pomagat zidarjem. Obrtno sodišče je toženca obsodilo v plačilo mezde za 14 dnevno zakonito odpovedno dobo v znesku 1600 K in v povračilo pravdnih stroškov, uvažuje, da med strankama ni bilo glede odpovedi ničesar pogojenega in velja v takem slučaju po § 77 obrt. reda 14 dnevna odpoved. Tridnevna odpovedna doba je mogoča ie na podlagi medsebojne pogodbe, obrtni red ie ne pozna. Tožn k se je torej opravičeno smatral brez zakonite odpovedi odpuščenega, osobito z ozirom na prejšnji spor s tožencem in z ozirom na izpovedbe priče M. G., glasom katere je toženec vrnivši se k tožniku temu rekel, da dobi knjižico v soboto, nek drug delavec pa čez 14 dni. Za takojšno odslovitev pa toženec ni imel zakonitega razloga. Tožnik uprl se je namreč opravičeno gospodarjevemu povelju, kajti uslužben je bil kot strokovni' delavec, namreč ključavničar ‘n ni bil dolžan opravljati zidarskih del, to temman';, ker ie po izpovedbi že imenovane priče takrat delal ključavničarsko delo in torej ni bil brez posla, da bi bilo delo, za katero ga je hotel toženec porabiti, tako izvanredno nujno in važno, pa toženec sam ne trdi. Vsled tega je sodišče tožbenemu zahtevku ugotovilo. Tožnica je bila pri tožencu za kuharico. Dne 8. avgusta 1922 jo je brez odpovedi odslovil. Zaradi tega tožila ga je tožnica na odškodnino za odpovedno dobo v znesku 810 K. Na tožbo določila se je ustna razprava na 12. avgusta 1922 ob 10. uri do- poldne v sobi, ki je v !!. nadstropju ter se je vabilo s tožbo tožencu pravili.o dostavilo. Pri oklicu ob določeni uri se toženec ni zglasil ter se je na tožnični predlog izdala zamudna sodba po tožbenem zahtevku. Dne 18. avgusta predlagal je toženec zoper zamudno sodbo postavitev v prejšni stan in podprl predlog s trditvijo, da je prišel pravočasno k sodišču, da je pa vsled navodila neke tuje stranke čakal v pritličju. *Slednjič je šel vprašat vratarja, ki mu je še-le povedal, da je razpravna soba v II. nadstropju. Ko je prišel tja, tožnice že več ni bilo in povedalo se mu je, da je kontumaciran. Takrat bila je pol 11. ura. Pri razpravi, določeni na ta predlog, navajal je toženec še, da je šel 12. avgusta 1922 od doma okolu 10. tire misleč, da je narok določen na V, 11. uro. Popraševal je pri okrajnem sodišču po razpravni sobi in zvedti še-k- pri vratarju, da je soba v ll. nadstropju. Tožnica izpovedala je pa, da toženca pri oklicu zadeve v sodnem poslopju in še potem, ko je šla že po kolke, toženca nikjer ni videla. Obrtno sodišče je tožencev predlog na postavitev v prejšnji stan proti zamudni sodbi zavrnilo in ga obsodilo tudi v povračilo tožnici s predlogom naraslih stroškov. Pri tem vpoštevala je, da je toženec navedel, da je šel od doma — stanuje na Privozu — okolu 10. ure, misleč da je narok določen na V411. uro, in da je prišel v sodno poslopje nekaj po 10 uri. § 146 c. pr. r. pa dovoljuje postavitev v prejšnji stan ie radi zaprek, ki jih stranka ni mogla predvideti ali odstraniti. V predmetnem slučaju pa takih ovir ni bilo, temveč ima stranka zamudo pripisovati ie svoji malomarnosti ozir. neprevidnosti, če je bil mnenja, da je narok določen na l/« 11. uro, med tem ko je bil z vabilom obveščen, da je določen na 10. uro. Predlog zakona o neposrednih davkih. (Konec.) 6. Davek na podejtja. zavezana jav nema polaganju računov. Za ta davek je skonstruirana v zakonskem predlogu posebna davčna oblika, ki obsega elemente tako objektivnega, kakor tudi subjektivnega davka. Omenjena podjetja plačajo davek na celokupno čisto imovino in na celokupni čisti dobiček po stanju bilance, sestavljene za poslovno leto, ki je pred letom, za katero se ima razpisati davek za dotično podjetje. Davčni postavki so sestavljeni progresivno, posebej za: 1. industrijska in rudarsa podjetja in zadruge in 2. za ostala podjetja. Davčni postavek prve skupine podjetij se začne: na imovino s 4%, na dobiček z 10%, ako davčna podlaga ne znaša več nego 6% lastne čiste imo-vine, a konča se z 10% na imovino in z 20% na dobiček, ako presega davčna podlaga 30% čiste imovine. Za drugo skupino podjetij se začne davčni postavek na imovino s 5%. na dobiček z 105g, ako davčni temelj ne iznaša več uego 6% čiste imovine. a konča se /. 12% im imovino in z 25% na dobiček, ako presega davčni temelj 30% čiste lastne imovine. Za podjetja brez osnovne Imovine znaša davčni postavek na dobiček 14%, a no imovino 7%. 7. Dohodnina. Davek na celokupni dohodek, mora po zakonskem predlogu zadeti vse čiste dohodke, ki jih ima zavezanec iz vseh vrel dohodkov (od zemljišča, hiš, podjetij, kapitala in osebnega dela) v njihovi celokupnosti. Davčni temelj za dohodarino je tedaj celokupni čisti dobiček zavezanca. Davčni postavek znaša 2% od celokupnega čistega dohodka do 5000 Dinarjev. Črez ta iznos dohodka raste postavek za vsak nadaljni. v zakonu točno označeni večji iznos dohodka progresivno do 15%. Ako ne znaša celokupni dohodek več nego 3600 Dinarjev, se ne plača dohodarina. Duševni in telesni delavci izpod 16, in črez 60 let stari, brez pen-zije in službe, ki nimajo ničesar razen svojega zaslužka, kakor tudi osebe, ki so podvržene davku na podjetja, ki so zavezana javTV um p«laganju računov so osvobojeni od dohodarine. 8. Davek na imoviuo. Vsaka fizična ali pravilu oseba, ki mora plačati dohodarino, je zavezana tudi plačanju dfl\ka na imovino od vse svoje, po tem zakonu davku podvržene premične in nepremične imovine. Temelj tega davka je za naše državljane celokupna vrednost imovine, ki se riahaja na teritoriju Jugoslavije. Pri obstoju davčne reeiprocitete z inozemsko državo, no bodo tudi ne naši državljani plačali ta davek na imovino v inozemstvu. Davčni temelj je tedaj čista vrednost imovine, ki se dobi, ako se od bruto vrednosti celokupne imovine, odbije vrednost dolgovanja. Vrednost imovine se določa po običajni vrednosti, katero ima predmet dne !. januarja davčnega leta. V slučaju nakupa ali prodaje se vzame prodajno ceno kot vrednost predmeta, a ako je mogoče oddati predmet v zakup, se smatra dvajsetliratno čisto zakupnino, ki se more dobiti v dotičnem kraju za slične predmete kot čisto vrednost predmeta. V drugih primerih ocenjuje vrednost davčni odbor, ki je primoran zaslišati tudi strokovnjake, ako gre za imovino črez 500.000 dinarjev. v Od vrednosti imovine se sme odbiti vrednost obstoječih privatno pravnih bremen, ako jih dolžnik točno prijavi, in vsakovrstne služnosti. Davčni postavek za vrednost čiste imovine do 25.000 din. znaša 0.5%, za vrednost črez 25.000 do 100.000 dinarjev pa 1 odstotek. Nad 100.000 dinarjev se davčni postavek dviga progresivno za vsaki nadaljnji v zakonskem predlogu točno označeni porast vrednosti, do 15%. Socialno-davčne olajšave so predvidene v isti meri, kakor pri dohodari-ni. lmovinska vrednost, ki ne presega 25.000 diuarjev ne zapade temu davku. Kar se tiče [»razdelitve davka, iz-vzemši davek na dohodke od zemljišča, je glavna podlaga za porazdelitev davka redna prijava davčnega obvezanca, na predpisanem obrazcu pri pristojni občini. Odbor za predpisovanje davka, bo pri porazdelitvi uporabljal poleg tega tudi podatke, ki mit je dala davčna oblast. Vsako drugo leto izvršijo občinske oblasti popis davčnih zavezancev v svrho kontrole davčnih prijav. Na podlagi prijav, občinskega popisa in dobljenih podatkov, sestavi davčna oblast razpis davka za vse zavezance iste davčno-upravne edinice in za vse davke. ki se porazdelijo na dve leti. Za davke na podjetja zavezana polaganju javnih računov ee sestavlja razpis vsako leto. Odbori za razpisovanje davkov se ustanovijo v vsaki občini. Sklepe dela odbor z večino glasov; razglaša jih predsednik še v isti seji. Rok za pritožbe znaša 15 dni. Pritožba nima odločilne moči za plačanje davka. Pritožba proti odmeritvi davka, rešuje reklamacijski odbor, ki se določa za 4 leta na sedišču vsake državne oblasti, razen mest z več nego 50.000 prebivalci, kjer se ustanovijo posebni odbori. Ta odbor šteje 10 članov. Proti rešenju reklamacijskega odbora se more vložiti priziv na Upravno sodišče in končno na državni svet, v smislu zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Zakonski predlog regulira tudi sistem davčnih kazni in davčne zastarelosti. Kazni so: 1. za opustitev ali neresničnost prijave; 2. ako se ni odzva- lo oblastnemu pozivu, da se dajo potrebni podatki, izjave s strani oseb, ki so v to zavezane; 3. kazni za druge oblasti; 4. kazni radi utajitve davčne svote. V prvem primeru določi davčna oblast kazenski davek istočasno z osnovnim davkom, v drugih primerih je proti rešenju davčne oblasti dovoljena pritožba pri generalni direkciji nSlužbene Novinec štev. 238, z dne 25. oktobra t .L prinašajo zakon o državnih uovčanicah po 1 in 0.50 dinara. Zakon se glasi: Člen 1. Kronsko dinarske novčanice po 1 dinar in po 0.50 dinara predstavljajo državni papirni denar. Člen 2. Papirnatega denarja po 1 dinar in po 0.50 dinara sme biti največ v iznosu 100,000.000 dinarjev. Člen 3. Glavna državna blagajna je dolžna prejemati kronsko-dinarske nov-čauice po 1 ui po 0.50 dinara v neomejeni količini o priliki izplačil državni blagajni. Minister financ bo izdal natančnejše odredbe k izvršitvi tega zakona, kakor tudi v kateri množini bodo mogle druge državne blagajne sprejemati novčanice po 1 in po 0.50 dinara. Člen 4. O priliki plačanja ni nikdo dolžan sprejeti na enkrat več nego 100 dinarjev v novčanicah po 0.50 in več nego 200 dinarjev v novčanicah po 1 dinar. Člen 5. Tehnični del poslov za izdelavo papirnatih novčauic po 1 in po 0.50 dinara spada v nadležnost Generalnega inšpektorata, blagajniški del posla spada v nadležnost Generalne direkcije državnega računovodstva. Člen 6. Ta zakon stopi v ihoč takoj po obja- vi v »Službenih Novinah«. (Zakon je bil podpisan dne 31. decembra 1921.) Tečaji za doplačila pristojbin. Generalni inšpektorat ministrstva financ objavlja tečaje, po katerih se imajo obračunati tekom mesgea novembra t‘ 1. vse pristojbine, ki so navedene v zlatu ali tuji valuti: 1 napoleondor ali 20 dinarjev v zlatu 235 dinarjev; turška lira v zlatu 266, angleški funt 275; dolar 60; 100 francoskih frankov 451 dinarjev; 100 švicarskih frankov 1115 dinarjev; 100 drahen 167 ; 100 lir 256; 100 mark 2; 100 čehoslovaških kron 202.50; 100 madžarskih kron 2.50; 100 lejev 40; 100 levov 908; 100 holandskih godinarjev 2316; 100 danskih kron 1200; 100 avstriskih kron 0.09; 100 poljskih mark 0.70 dinarjev. — Nova valuta na Litavskem. Ministrski predsednik litavski v Kovnu je izdal naredbo s katero se pripravlja uvedba nove valute na Litavskem. Nova valuta bo obstojaal iz sledečih ed-not: 1 muštin bo vseboval 0.8924 čistega zlata in ima 50 avksinov; 1 avksin ima 100 skatikov. Pri izdaji novega denarja bo država izplačevala po tečaju 1 avksin za 1 marko. C&rln«. Dohodki državne trošarine. Na splošni državni trošarini se je vterjalo v mesecu avgustu t. 1. 43,003.041 dinarjev, a na posebni 2,626.049; celokupno tedaj 45 milijonov 629.090 dinarjev. V proračunu je bilo predvideno za 5,097.340 dinarjev manj. Napr&m avgustu preteklega leta se je nabralo 11,815.590 dinarjev več. Anketa o znižanju izvoznih carin. V ministrstvu financ se je vršila 31. p. ni. pod predsedništvom g. dr. Svetislava Popoviča anketa o znižanju izvoznih carin. Povišanja izvozne carine na živino! iz Komunske. Zbog tega, ker se je pred šestimi meseci dovolilo carine prosti izvoz živine, iz Sedmograške, se je razvila živa eksportna trgovina in to posebno s Češkoslovaško in Malo Azijo, kar je povzročilo občutno pomanjkanje mesa v glavnem mestu Sedmograške. Ker se je zadnje dni v enem dnevu samo iz enega predela izvozilo 60 vagonov živega blaga, je minister trgovine odločil, da se pri izvozu živine plača H) lej za kilogram žive težine. Pričakuje se padec cenam za meso. Promet. Spremljevalci trnasportor z živo živino. Prometno ministrsvo je dne 29. avgusta izdalo ] od št. 27.274 naredbo, glasom katere mora imeti vsak transport z živo živ ino-spremljevalno osob-je. Brez spremljevalca se ne bo sprejemalo več nobenih transportov žive živine. Izjema se dela samo za majhne živali ,ki se prevažajo v lahkih, prenosljiv iii in zaprtih kletkah. Direktni poštni promet z Albanijo. Ministrstvo pošt in brzojava je vzpostavilo med našo državo in Albanijo, direktni poštni promet, ki se je vršil do sedaj čez Italijo. Pošiljatve aa račun reparacij. Ministrstvu pošt in brzojavov je v teku zad-nijh dni došla velika množina telegrat-nega in telefonskega materijala na ra čun reparacij iz Nemčije. Ta material se bo takoj razdelil med one postaje, katerimi isti pomanjkuje. Koliko Je železniških prog ua svetu. Zveza narodov je izdala popolno statistiko vseh železniških prog na svetu. Največja železniška mreža je ameriška, ki šteje 612 tisoč kilometrov, med tem ko štejejo vse železniške mreže na svetu celokupno milijon in 200 tisoč kilometrov. Ponovno povišanje poštnih pristojbin v Avstriji. Od prvega novembra so se v Avstriji zopet povišale poštne pristojbine za 100 od sto. Pismo do 20 gramov se frankira v notranjem prometu s 320 kronami a v mednarodnem s 1500 kronami. Zlati paritet za avstrijsko krono je določen s 15.050 kronami. Kmetijsiuo. Predavanje za vinogradnike. V nedeljo, dne 12. t. m. ob 2. uri popoldne priredi ravnatelj drž. kmetijske šole na Grmu, g. B. SkaLicky v šoli v Metliki predavanje o potrebi in izvedbi organizacije vinskega izvoza. Po predavanju bode razgovor o evenfuelni ustanovitvi vinarske zadruge v Metliki. Istega se udeleži tudi šef kmetijskega oddelka pokrajinske uprave za Sloveniio, g. J. Sancin. Interesenti se vabijo, da se istega v čim večjem številu udeležijo. Troiorine, Nove monopolne cene za cigaretni papir. Iz Beograda javljajo, da je monopolna uprava sklenila določiti nove cene za cigaretni papir. Tako se bodo prodajali zvitki cigaretnega papirja >Klub< po 2 Din, zvitki prvovrstne kakovosti (75 lističev) po 1 Din, drugovrstni po 75 para. Davek na >lumpanje, uveden tudi v Vinkovcih. Po sklepu mestnega zastopstva v Vinkovcih so uvede mestni davek ua razkošje. Vsaka oseba, ki pride ali ostane po 10. uri v restavraciji, kavarni ali gostilni, plača mestnega davka po en dinar. Oni. ki po 42. uri zvečer pridejo v kak lokal, plačajo dva dinarja, enako oni, ki so v istem lokalu ostali po 12. uri in so že prej plačali po 1 dinar. V železniški restavraciji so davka prosti oni, ki se izkažejo z veljavno železn. vozno karto in so primorani čakati na vlak. Davek pobirajo lastniki lokala sami. Iz ntflh organizacij. Plenarna seja semaljskega saveza industrijalcev. Dne 27. t. m. se je vršila v Zagrebu pod predsedništvom g. S. D. Aleksandra plenarna seja >ze-maljakega saveza industrijalacac. Seja je bila obiskana polnoštevilno. Napravilo se je sledeče sklepe: 1. Odobrilo se je resolucijo, sklenjeno na sestanku zastopnikov industrije iz cele države v Beogradu, dne 18. septembra o vprašanjih glede zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavstva, in zakona o inšpekciji dela; ravnotako se je odobrila akcija, podvzeta v smislu te resolucije in sklenilo se je, da se ima to akcijo nadaljevati z največjo energijo. 2. Savez pristopi Centralni organizaciji jugoslovenske industrije v Beogradu, a kot njegovi delegati so določeni gg. predsednik S. D. Aleksander in glavni tajnik Marko Bauer; 3. Glede novega pravilnika za promet ■/. valutami se je sklenilo zahtevati, da se industriji v vsakem pogledu olajša nabava deviz za potrebe podjetij. Posebno se mora obrniti vso pozornost ua dejstvo, da zahtevajo avstrijski in nemški dobavitelji plačanje blaga v zdravih devizah; na to se mora v novem pravilniku ozirati. 4. Savez pozdravlja in-tencijo projekta novega zakona o davkih, z ozirom na obdavčenje kmetov, ker vidi v tem korak k izednačenju davčnih obveznosti vseh državljanov. Svoje mnenje o tem projektu bo savez oddal skupno s savezom denarnih zavodov. 5. Kar se tiče pravilnika o stanovanjih stoji savez na stališču, katero se je določilo v že prej sprejeti spomenici vseh gospodai-skih korporacij v Zagrebu. Dobava, prodala. Dobava ovsa. Dne 11. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne se bodo sklenile v Intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu pismene neposredne pogodbe za dobavo 650.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava vodovodnih cevi. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 10. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne pismeno oferiabio licitacijo glede dobave 4000 metrov železnih cevi. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Dobava železniških pragov in gradbenega hrastovega lesa. Ministrstvo sao-bračaja v Beogradu razpisuje na dan 10. novembra t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 1,293.500 komadov hrastovih pragov (od teh ena tretjina bukovih) in na dan 11. nov. t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 8,747.006 m* hrastovega specijalnega stavbnega lesa za skretnice in mostove. Pogoje ip specifikacije vseh dimenzij dobe interesenti pri ministrstvu saobračaja (ekonomsko odelenje) v Beogradu. Prodaja starega papirja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici proda približno 1 vagon starega papirja. Ponudbe je poslati najkasneje do 8. novembra t. 1. 11. ure dopoludne Ekonomskemu odelenju železničke direkcije v Subotici. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Razno. Prenos beograjskega vinskega viorč- čnega sejma. Kakor je bilo pred dnevi razglašeno, je bila določena otvoritev vinskega vzorčnega sejma v Beogradu za mesec november. Kakor se nam pa sedaj poroča, se je otvoritev odložila do meseca marca 1923, da se s tem omogoči razstavo vin letošnjega pridelka. Lesene hiše ministrstva zdravje. Ministrstvu narodnega zdravja so začele že prihajati iz Nemčije na račun reparacije lesene hiše. Nekoliko vagonov materijala je že dospelo' v Beograd, a drugo je ua potu. Največ v enem mese-«u ali dveh bo že ves materijal v drža-i- Del predmetnih hiš bo oddan medinski fakulteti; nekaj hiš se bo uporabno /a namestitev socijalno-medicinskih zavodov,, bolnic za nalezljive bolezni, Pasterevih zavodov itd. Državne oblasti ne plačujejo brzo-jav. Ministrstvo pošt je obvestilo vsa ministrstva, da se je izdala vsem brzojavnim uradom naredba, da s 1. novembrom t. 1. ne prejemajo od državnih uradov brzojavke adresirane v inozemstvo na kredit. Razlog v tej naredbi leži v tem, da državne oblasti dolgujejo že do sedaj, za brzojave vposlane v inozemstvo, samo v Belgradu več nego 3 milijone dinarjev. Zbog tega ni ministrstvu niogoče, da bi poravnalo svoje dolgove napram tujim poštnim upravam, od katerih prihajajo že protesti radi nelikvi-diranih računov. Rok za napolnjeaje inozemskih sodov podaljšan od 6 na 9 mesecev. Na intervencijo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je Generalna direkcija carin z razpisom z dne 16. oktobra 1922 D. Br. 63.144 podaljšala rok za polnjenje sodov iz kakršnegakoli materijala, koji se uvažajo pogojno, da se napolnjeni z našimi produkti zopet izvozijo, od 6 na 9 mesecev, računši od dneva izvršene uvozne ekspedicije. — S tem bo ustreženo posebno vinskemu trgovstvu na Štajerskem. NaS novi proračun. Ne izgleda, da bo proračunski načrt za leto 1923 še tako kmalu izgotovljen. Ministrstvo financ bo za gotova ministrstva, ki niso še predstavile svoje prsdloge izvršil proračunski predlog po proračunu za 1922 letos 15 odstotnim povečanjem na materijalnih dohodkih. V novem proračunskem načrtu se nahaja med dohodki projeht, da se dobi od posrednih davkov letni donos ene miljarde in 95 miljonov dinarjev.— Češkoslovaško in jugoslovansko gospodarsko sodelovanje. »Prager Presse« z dne 31. t. m. objavlja izjave finančnega ministra dr. Kumanudija. Gospodarsko sodelovanje obeh držav mora postati še bolj tesno. Medsebojni blagovni promet se dosedaj še ni mogel razviti, kakor bi bilo želeti, ker se ni skleuila trajna trgovinska pogodba. Nadalje je zelo važna točka ureditev valutnih razmer. Vedno se izpreminjajoči tečaj češke kroue in dinarja ne dopušča redne trgovinske posle velikega stila. Vsled tega se mora doseči stalno razmerje med dinarjem in češkoslovaško krono. O udejstitvi češkoslovaškega kapitala v Jugoslaviji je izjavij minister, da je Jugoslavija kot agrarna država mnogo navezana na tuj industrijski kapital. Sa-moobsebi je umevno, da pride v tem oziru v poštev predvsem češkoslovaški kapital. Konferenca zastopnikov češkoslovaških in jugoslovanskih bank. V Beograd so prispeli namestnik generalnega diektorja Industrijske banke Hanuš, direktor Zemaljske banke Tomasek in direktor Zivnostenske banke Polda, kjer se bodo vodili pregovori z zastopniki Beograjskih bank o vprašanjih, ki so bila predmet jugoslovansko-češkoslova-ške trgovske ankete o priliki polenega velikega sejma v Pragi. Vprašanje avstrijskih sekvestrov. V dunajski poslanski zbornici je bila stavljena interpelacija o sekvestrib uad posestvi avstrijskih državljanov v Jugoslaviji. Pozvalo se je vlado, da podvza-me vse potrebne korake, da se bo Jugoslavija držala obvez, ki izhajajo iz saintgermainske pogodbe. Gospodarske vesti iz Češkoslovaške. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani sporoča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je izvoz koksa iu briketov iz Češkoslovaške republike od 20. oktobra t. I. dalje prost in ni podvržen izvozni carini. Nadalje podaja statistiko o zunanji trgovini Češkoslovaške republike. Od januarja do julija 1922 je znašal češkoslovaški izvoz 57,767.694 q in 2,662.315 enot napram 55,078.7.35 q in 2,163.362 enotam v isti dobi leta 1921. Uvoz v letošnji navedeni dobi je dosegel 20,575.942 q in 400.549 enot. Trgovinska bilanca Češkoslovaške i/.ka/.uje v teku prvih sedem mesecev 1922 aktiv 37,191.752 q in 2,261.766 enot. Radi olajšave eksporta bodejo znižani prevozni tarifi in sicer za steklo za 18 odstotkov, porcelan za 30 do 40 odstotkov, celuloza za 23—34 odstotkov. Tudi tarifi za prevoz sladkorja se bodo zuižali, vendar tozadevni sporazum še ni dosežen. Znižanje tarifa za premog je odvisno od znižanja davka na pre-m°g. Dosedanja filijalka banke Bohe-mia v Parizu se v kratkem pretvori v francosko-češkoslovaško banko. Za enkrat se ve za dve propoziciji glede izvršitve transakcije, za prvo od strani ameriških finansijerov, drugo pa od strani neke francoske skupine. Pregovori glede finančne kontrole v Nemčiji. Reparacijska komisija je dospela dne 30. p. m. v Berlin, da bi začela pregovore z nemško vlado. Pregovori se imajo v glavnem nanašati na finančno kontrolo Nemčije. Namerava se podvzeti slična akcija, kakor je podvze-la Zveza narodov glede sanacije Av-srije. Tečaj marke se bo stabiliziral. Anglija hoče dati Nemčiji daljši moratorij THE REX CO., LJUBLJANA. A TRGOVSKI LIST Samo na debelo I Koliko dolgujejo Madžari Čehom. Popis terjatev, katere imajo čehoslova-ški upniki naprani * madžarskim trgovcem, je izdal celokupno svoto 553 milijonov čehoslovaških kron, od katerih odpade 500 milijonov za tekstilno blago, 25 milijonov za les, 12 milijonov za steklo. Med madžarskimi tekstilnimi tvrdkami in njih čehoslovaškimi upniki, se je, kakor znano, sklenil pred meseci dogovor, glasom katerega smejo madžarski dolžniki poravnati svoje če-hoslovaške dolgove v švicarskih frankih pod zelo ugodnimi pogoji. Po devizni odredbi, ki se je nedavno izdala na Madžarskem, je bilo madžarskim tvrdkam nemogoče nakupiti od devizne centrale švicarske franke, in zato niso mogli pravočasno izpolniti svojih obveznosti. Konečno se jim je vendar posrečilo, da so dobili potrebno valuto. Koruza iz Amerike za Dalmacijo. V naša pristanišča Jadranskega morja je prispelo 600 vagonov koruze iz Amerike. To je del od velike količine, ki jo je ministrstvo za socijalno politiko naročilo za prehrano našega naroda. Žetev v Ameriki. Letošnji rezultati žetve v Ameriki so izborni. Vrednost celokupne žetve znaša 6600 milijonov dolarjev, tedaj za eno in en četrt milijarde več nego je znašala vrednost lanske žetve. Najboljše rezultate je dala koruza in volna. Letina oliv v Dalmaciji. Iz Dalmacije se poroča, da je sad oliv letos izborne kakovosti. Zaradi dobre letine je ce- na olju znatno padla in stane liter olja na trgu 14 do 16 Din. Novo olje bo še cenejše. Nemci naročajo vagone *a Madžarskem. Kakor piše ^Frankfurter Zei-tung< je sklenil nemški minister sa-obračaja in .javnih del pogodbo z madžarskimi tovarnami glede dobave 2000 tovornih vagonov, in 500 potniških, potem 200 lokomotiv ' ozkotirnih in :i00 uormalnotirnih. Borza. Beograd, 1. novembra. (Izv.) Devize. Berlin 1.35, Bukarešta 39.50, Budimpešta 2.45, Pariz 440, Milan 252, Newyork 61.5, London 274.50, Dunaj 0 083, Praga 200. Curih, devize: Berlin 0.12125, Newvork 554, London 24.70, Pariz 38.95, Milan 22.97, Praga 17.45, Budimpešta 0 22, Zagreb 2 25, Bukarešta 3.45, bofija 3.75, Varšava 0.0375, Dunaj 0.0070, avstr. žig. krone 0.0077. Berlin, devize: Italija 19.152 do 19.248, London 20.199.37 do 20.300.63, Newvork 453 862 do 466.1^8, Pariz 32.100 do 32.331, Švica 82.094 do 82.506, Dunaj 560 do 572, Praga 14.354 do 14.436, Budimpešta 181 do 18?, Sofiia 30.67 do 30.83. Berlin, 1. novembra. (Izv.) Na borzi je notiralo danes prvič izpiačilo Jugoslavija (Zagreb Beograd) s 73.25 mark za en dinar. Promet ni bil posebno velik. Jdbbbbbbbbbbbb^ Kislo zelje najbolje kakovosti v sodčkih vsake veličine in pristno ŠTAJER. ČEBULO razpošilja v vsaki množini If 111 tovarna za konzerviranje zelja in repe —= V PTUJU. .................... ^PPPPPPP^^PPPPPPPPPPPP /V \/w\/\/\ / Veletrgovina \ ) A. Šarabon < y v Ljubljani ^ \ prlporot« / { špecerijsko blago ^ \ X V /• \ / \ / \ / \ ✓ raznovrstno ftganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninske vodo, Uiatna praiarna za kavo Im mlin za dllava z električnim obratom. / \ / S / > \ / \ / \ VA/V\/\AA/ MANUFAKTURA Na drobno! Na debelo! J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4. Glavna zalega za Slovenijo! Srbske domače ročne industrije, čilima (preprog) v Pe-rote za kompletne jedilnice, spalnice in pisarne. !! Postrežba solidna in točna!! Zimska trikotaža vse vrste nogavic, rokavic, havbce za otroke, dokolenice ter vseh barv volne. GASPARI &FANNINGER MARIBOR Samo na debelo! Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Olavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — \ Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Ustanovljeni] 1900 Ustanovljena 1900 Pelnšžka glavnica in reiervni zakladS cca K 150,000 000" Čekovni račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Tel. St. 261 in 413. Se priporoča za m v bančno sirsko spadajoče posle. — — Obrestuje vlose najugodneje. -- — Prodala srečke rozretfne loterije. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, MetkovN, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. nego Francija, ki predlaga samo dve leti. Nemški socijalni demokrati stojijo ▼ opoziciji naprani pregovorom. Deficit češkoslovaških železnic. V tekočem letu bo znašal deficit češkoslovaških železnic 1 000 milijonov Kč, tedaj za 360 milijonov več nego v preteklem letu. Prevoz finančnih organov. Ministrstvo saobračaja je odobrilo brezplačno potovanje finančnim organom, toda samo onim, koji imajo legitimacijo s fotografijo in s »službenim naredenjenu. Potovanje je dovoljeno samo do one postaje, ki je navedena v nared en ju. Potovanje s takimi legitimacijami je pa v potniških in brzovlakih samo tedaj dovoljeno, ako je dovolj mesta. Rezultati letošnje trgatve v Franciji. Letošnja trgatev je izpadla v Franciji uprav neobičajno. Ljudje se ne spominjajo takega leta. Vina je nenavadno mnogo in to finega vina na severu v Šampanji in Burgonji in navadnega na jugu v Bordo. Zbog visokih tečajev francoskega franka je izvoz minimalen, a kar je najglavnejše, se letos čuti kakor nikdar do sedaj, da Amerika ne kupi niti ene edine steklenice vina. Prepoved alkohola v Ameriki je začela komaj sedaj funkcijonirati, tako da ne smejo Francozi niti računati z izvozom vina. Mnogi vinogradniki so bili primorani prodati vino izpod režijskih stroškov, a vinogradniki v Šampanji so proglasili svoj fini šampanjec za namizno vino in ga ne prodajajo več v steklenicah, samo da ga morejo razprodati ceneje. Srbohrvatski HČni tečaj. Šolski odsek »Bratstva« otvori v prvi polovici novembra srbohrvatski učni tečaj. Poduk se bo vršil brezplačno po dvakrat na teden v večernih urah v šolskih prostorih na liceju in sicer v dveh oddelkih: v 1. za začetnike, v II. pa nadaljevalni za one, ki so že lansko leto obiskovali ta tečaj. Ker je bil v lanskem tečaju velik naval, se bo letos sprejelo le omejeno število učencev. Vpisuje se od vštevši 30. oktobra dalje vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 6. ure v Uprav-ništvu »Jugoslavije«, Marijin trg. Pri vpisu je plačati za ves tečaj 10 Din kot prispevek k stroškom za razsvetljavo in čiščenje prostorov. Državni dolgovi halije Notranji dolg kraljevne Italije je znaša! prvega septembra 1922 92,579.800.000 lir. Zunanji dolg znaša 86 mihard 503,060.000 funtov, katere dolguje Italiia Angliji in 1.658 miljonov 13.000 dolarjev, katere dolguje Italija Ameriki. Madžarska odškodnina Avstriji. »Politische Kcrrespondenz« javlja, da se bo izrekel sklep o odškodnini, katero mora dobiti Avstrija od Madžarske radi zakasnjenega izpraznenja Borgen-landa, na konferenci v Frankfurtu na Majnu, na kateri bo predsedoval župan mesta Rotterdam A. S. Zimmermann. Konferenca se bo vršila 4. decembra.— Statistika dovoza kave. Po holandskih uradnih statističnih podatkih je došlo na svetovna tržišča kave tekom meseca septembra 149 800 vreč kave. V preteklem letu je prispelo tekom istega meseca 305.200 vreč. Od letošnjega blaga odpade samo na Brazilijo okoli 91.000 vreč, a 236.900 vreč septembra meseca v prošlem letu. Izza prvega januarja so se prihodi kave na na svetovno tržišče povečali na 1,68 miljonov vreč od katerih je prišlo samo iz Brazilije 0,93 miljone vreč. Rezerve so znašale prvega oktobra 434.000 vreč. Konkurzi v <>hoslovaški. Kakor poroča 'Prager Tagblatt« je bilo v času od 10. do 25. oktobra napovedanih na Čehoslovaškeni 37 konkurzov; prizadetih je bilo 7 starih in 30 novih tvrdk. Pasivi so znašali 11 milijonov kron. V tem času jje bilo tudi napovedanih 16 slučajev poravnalnega postopanja in sicer 44 s strnai starih in 116 s strani novih tvrdk. Nekriti znašajo 83 mil. K. Plačila je ustavilo 70 tvrdk, in sicer 18 starih in 52 novih. Po novem letu je bilo napovedanih 1339 konkurzov in poravnalnih postopanj, od teh 329 to je 24% pri starih in 1010 to je 76% pri tvrdkah, ki so se ustanovile med ali po vojni. Na veliko Sn malo Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarja, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne Stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah : „GRITZNER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles. Josip Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip stev. 7