204. številka.
Ljubljana, v sredo 7. septembra 1904.
XXXVII. leto.
izhaja vsak dan »večer, izimfii iiedeue in praznike, ter velja po poeti prejeman za avatro-ogr.ae dežele aa vse leto 86 K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, za eden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljano ■ pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta B K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje jdeiele toliko teč, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe bres istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačajo od peter oetopne petit vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če so dvakrat, in po H b, Ce te trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole" frankovaU. — Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnletvo je ¥ Knaflovih ulicah st. B, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravniatvo pa v pritličju, -j
Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod1' telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
i*
Narodna tiskarna" telefon št. 8B.
Zaradi praznika izide prihodnji list v petek, 9. septembra 1904.
Kranjske deželne finance
in učiteljske plače.
m.
Za regulacijo učiteljskih plač po predlogu barona Heina, torej aa provizorno zvišanje se 25% bi bilo po vladnem načrtu treba prvo leto okroglo 207.000 K. Ta svota bi pa seveda rasla od leta do lota in zato se ne smemo ravnati po nji, nego moramo računati z maksimalnim izdatkom, ki bi ga utegnila pri sedanjem statusu uSiteljstva provzrcčiti regulacija. Ta maksimalni izdatek bo znašal kakih 270.000 K in bi se po spopolnitvi učiteljstva z moškimi močmi sviš&l se za kakih 30000 K, tako da bi znašal 300.000 K na lato.
Kakor rečeno, bi bila pa luči ta uredba plač samo  provizorna, le sa
eno desetletje. S tem bi ne bilo dosti pomagano. Dežela mora t svojem Ustnem interesu učiteljske prejemke definitivno urediti, kot sta država in dežela uredili prejomfce ur&dništva. S samimi provizoriji ni nič opravljeno, treba je ustvariti definitivno uredbo da se vprašanje o učiteljskih plačah ž» enkrat spravi v kr*j.
Pri tem je seveda prvo in naj-poglavitnejše vprašanje: Kako je pa stanje d ežel nih financ, oziroma kako in kje naj se dobe sredstva za zvišanje učiteljskih plač.
Kdor &e količkaj bavi z javnimi zadevami, tistemu jfc ž* davao znano, da 90 vse kronovine v največjih finančnih stiskah. Č«ška je na primer silno bogata, a vendar bo deželn* finance češke uprav deaolatne. In tako je tudi drugod. T<#ga pa ni krivo Blabo gospodarjenje, tega je kriv z istem, vsled katerega dežeie nimajo velikosti svojih dolžnosti pri-mernih virov. Že dvajset iet se na pr. zahteva,  naj  država prepusti de
želam zemljiški davek, a doslej nefie vlada o tem ničesar vedeti in malo je upanja, da bi se to v doglednom času ispremenilo. Na sistematično preuredbo deželnih financ, s katero bi dobile dežele zadostnih srtdatev za izpolnjevanje svojih nalog, torej sedaj ni misliti in zato se moramo omejiti na preiskavo, kako p»j se pri sedanji finančni organizaciji pokrijejo stroški aa zvišanje učiteljskih plač. če se borne pri tem ozirali tudi še na nekatera druga vprašanja, ki so v zvezi z deželnimi financami, ne bo to ni kogar motilo.
če pregledamo računa deželnega zaklada, iz katerega se pokrivajo primankljaji raznih drugih zakladov, med temi tudi normalno-šoiskega zaklada, se nam kaže gospodarsko stanje dežele kranjske v zelo neugodni luči.
Deželni zaklad  nam   kaže, da zna£a stalna potrebščina: 1.) za deželni zbor    .       40.000 K 2) za deželno upravo        90000 » 3.) za deželno posest . 5.000 »
4) za deželno kulturo
in mslijoracije .   .     100000 a
5) Z4 javno varnost .       80000 »
6. ) za zdravstvo.   .   .       95.000 »
7. ) za dobrodeistvo    .     630.000 »
8. ) za pouk, omiko in
umetnot    ....   1.390000 »
9. ) za pospeševanje
obrta..... 2000 *
10) za občila  ....     220000 »
11) za vojaštvo in pri-
prago..... 38000 »
12.) za deželne dolgove      470000 »
13) za pokojnine    .   .       15000 »
14) za raane stroške  .       25 000 »
skupaj . 3,300.000 K K tej potrebščini je pripomniti sledeče: V znesku 100 000 K za deželno kulturo in melijoraeije niso vpošteti stroški za melijoracije same za pr»skrbovanje z vodo in z* obnovitev vinogradov. Te stroške bc prevzel melioracijski zaklad, ko bo aktiviran.
Od stroškov za javno varnost spada znesek 35.000 K na potrebščino za nastanitev o. kr. orožništva.
Pri stroških za pouk, omiko in umetnost je vpoštet prispevek za vseučilišče v Ljubljani, ki znaša letno 40000 K. Zadnji obrok tega prispevka bo plačan v 1. 1908.
Od potrebščine za občila zadeva delni zuesez 50000 K redni letni prispevek garancijskemu zakladu Dolenjskih železnic, ki je bil osnovan v ta namen, da se iz njegovih sredstev pokrivajo upravni nedostatki Dolenjskih železnic. Zadnji prispevek bo plačan 1 1915.
Od stroškov za vojaštvo in za vojaško priprego spada znesek 20000K na priprego. Ta strošek odpade najbrž že v kratkem, ker je državnemu aboru predložena predloga, ki meri na to, da prevzame vse te stroške erar sam.
Potrebščina za deželne dolgove zadova giavnična vračila in obresto-vanje 4% deželnega posojila in 3% državnega pesojila 4% deželno posojilo, najeto zaradi zemljiške odveze je znašalo prvotno 8,000.000 K m bo plačano I. 1928., 3°/0 državno (potresno) posojiio, ki je znašalo prvotno 1,100000 K, pa bo plačano v 1. 1940.
Stalni viri dohodkov dežele, ki so namenjeni v pokritje potrebščine deželnega zaklada so: 1.) lastni dohodki; 2.) državni prispevki; 3.) deželne doklade k državnim davkom; 4) deželna naklada na pivo.
Spremenljiv dohodek dežele je dobiček od zakupa državne užitnine od vina, od vinskega in sadnega mošta ter od mesa.
Iz vseh teh virov prejme dežela povprečno na leto naslednje dohodke:
1) lastnih dehodzov    .     200.000 K
2) državi :h prispevkov: a) iz  dohodkov dr
žavnega osebnega davka .   .   .   . 85000 a
Odnos   .     285 000 K
Prenos   .     285 000 K b) iz dohodkov državnega davka na žganje    ....     800000 »
3. ) deželnih   doklad k
državnim davkom:
a) 40•/• doklad k državnim neposrednim davkom .   1,300.000 •
b) 40 •/• doklad k državni užitnini od vina, od vinskega in sadnega
mošta ter od mesa     370000 »
4. ) deželne naklade na
pivo, po 2 K od vsakega hektolitra  .   .     170.000 ■
5. ) zakupa državne užit-
nine od vina, od vinskega   in sadnega mošta ter od mesa .       25 000 • skupaj   .    .   2,950.000 K Glede zakupa državne užitnine je omeniti, da bi imela dežela dohodek letnih 25.000 K le tedaj, ie obdrži   še   nadalje   toliko davčnih okrajev   v   zakupu,   kakor  jih ima sedaj.   Če odpade zakup v enem ali več   okrajih,   je    dobiček seveda manjši.
Če primerjamo prej izkazano potrebščino v znesku . . 3,300000 K s skupnimi  dohodki v
znesku...... 2,950 000 »
se nam kaže, da znaša
nepokriti letni
primanjkljaj    .     350.000 K
To je verna slika finančnega stanja dežele kranjsko in sicer pre-tresujoča ulika, ker nam kaže, da vsi deželni dohodki skupaj ne zadostujejo za pokritje potrebščin, nego da ostaja vsako leto še 350.000 kron nepokritih.
Ricmanjsko cerkveno vprašanje.
XLIV.
Iz zadnjič navedenega dopisa so omenjeni trije možje seznali toliko,
kolikor so vedeli prej. Škof dr. Nagi se je hotel menda malo ponorčevati z ono trojico mož, ki so se zaupljivo obrnili nanj, ko jim je zapisal besede: »da je iz pastirskega pisma popolnoma Jasno, kaj
je sv. Stolica odredila dne 3. septembra 1903 o Vašem cerkvenem vprašanju« in »da je pastirski list povedal natančno odredbo sv. Stolice«. V pastirskem listu, ki smo ga gori priobčili, škcf Nagi ni zapisal niti besedice, kaj da mu je s v. Stolica ukazala izvršiti v Ric-manjih, tam govori o vsem drugem, le o papeževih odredbah ne.
Naravnost se pa škof Nagi roga omenjeni trojici z besedami: »Sedaj pa, ko sem Vam povedal to, Vam prav rad ustrezam in Vas doslovno obveščeni o vsem, kar se nanaša na Vas.« Torej kardinal Gotti je Ricmanjcem dal na znanje edino le, da je škofa Nagla pohvalil ta njegovo postopanje v Ricmanjih. Ali misli škof dr. Nag), da je svet res tako naiven!
Škof dr. Nagi je iztrgal iz dekreta sv. Stolica par stavkov, kjer kardinal Gotti navidezno odobruje postopanje škofa Nagla v Ricmanjih (menda zlasti, ker je tam tako imenitno nastopal z orožniki!). Sploh je pa vprašanje, stoje li te besede v omenjenem dekretu kardinala Gottija, ker bi bila nekako čudna logika, da kardinal Gotti v istem dekretu pohvali škofa Nagla za njegovo postopanje, a mu istodobno ukazuje, da mora vse zopet postaviti v prejšnje stanje, zlasti kar se tiče s ta ro slovenske službe božje, kakor smo ie omeniti.
Par vljudnih besed je moral pač zapisati kardinal Gotti, Toda istočasno priporoča dr. Naglu izvršenje določbe in za onimi •.....itd
LISTEK.
e
Petelinček.
Pred kakimi desetimi leti smo prenočevali na dehtečem senu nad hlevom južnoštajerskega oČanca. Prejšnji dan smo od zore do mraka nagajali krvoločnemu sovražniku* šele ob 10. zvečer smo kuhali menažo. Prezgodaj nas je prebudil rog stotnijskega trobarja. Hitro smo se umili v bistrem potočku, popili vsak svojo jutranjo kavo, otresli bilke in rese z uniform in kap ter stopili v red. Neutegoma smo odkorakali s hribovja dol. Trajalo je precej dolgo, preden je bil naš sedemnajsti polk ves skupaj, ker je bil poraztresen daleč naokrog po gričih in holmih. Čez poldrugo uro smo se ustavili v gozdu, kjer se je gorska pot bližala okrajni cesti. Tu smo morali čakati, da pridejo mimo drugi oddelki naše vojske. Dolgo časa smo poslušali enakomerne korake pešcev. Stotnija se je vrstila za stotnijo, polk za polkom. Kakor valovi modre reke so se dvigale in padale vojaške kape. Zdajpazdaj so vojaki postali in se stisnili v stran, mimo so pridirjali lepi dragonci in spremljal jih
je goBt oblak prahu. Potem je pridirjala artiljerija s težkimi topovi. Za njimi so se prikazali urni strelci.
Sedel sem na hrastovem štoru in gledal pisane roje. Zraven mene je ležal trobar Grahovnik, vojak tretjega leta. Menda je znano, da so trobarji in bobnarji povprek najbolj prebrisani fantje, vedno veseli in lahkomiselni kakor vobče godci. Grahovnik pa je bil pravi biser svojega stanu. Razen vojaških signalov je znal trobiti na svojo trobento še marsikaj lepega. Uglasbil je celo vrsto krasnih koračnic, tako; veseli menažni marš in marš za kantino, žalostni marš za raport in „štren-gel-arest", lačni ali postni marš za večerjo in tako dalje. Grahovnik pa ni bil krepak samo na duhu ampak tudi na telesu. Dasi nismo pogrešali pri stotniji junakov, se vendar z Grahov-nikom ni mogel meriti nihče. Imel je mišice kakor iz jekla in težko nabasani tele čak je nosil na svojem hrbtu tako lahko kakor prazno škatlico za žve-pljenke. Obraz mu je bil širok in sta-rikav, in kadar so mu jele igrati mišice na njem, se je moral vsakdo smejati. Grahovnik je znal svirati tudi na harmoniko ; zaeno pa je izvrstno oponašal razne živali: rezgetal je kakor žebec,
mukal je po kravje, lajal po pasje, mi-javkal po mačje, rcgljal po žabje, krulil po pujsje. Najlepše pa umel posnemati petelinje petje. Zato smo ga imenovali Petelinčka.
„No, Grahovnik, kaj premišljujete tako resno?" sem ga vpraŠaL „Zadnjo vajo imamo, ej, pa se držite tako pusto! Ali vam je mar žal, da slečete danes vojaško suknjo?"
„0 tega pa ne!" je odgovoril. „Ampak tale Venuti me jezi, ta italijanska slapa zanikarna! Le poglejte ga, drži se kakor mila J era. ves sedemnajsti bo polomil!"
Ne daleč od naju je sedel v gozdni travi, naslonjen ob smrekovo deblo bradati rezervist Venuti. Z Grahovnikom se nista nič kaj mogla. Venuti se je namreč ponašal, da je v civilu „gospod", da je fijakar in ima v Trstu doma šest konj, Grahovnik pa da je hlapec. Venuti je bil suh, šibek človek z nekako oglodanim, izjedenim obrazom in dolgimi brki.
„ Molči, molči, Petelinček!" je za-sikal Venuti. „Kaj si ga boš govoril s tak gospod kakor jaz, bajazzoi"
„0 ti laška lakota, ali ne boš hitro nehal delati greh in nehal dražiti poštenega Gorenjca?" ga je zavrnil Gra-
hovnik. ./raki gospodje, kakršen si ti, taki hodijo pri nas z malho okoli."
„Diavolo!" je rekel užaljeai Italijan, dočim so se smejali tovariši v bližini.
„Pusti gospod Laha," je netil raz-por bobnar Zupanec, tudi Gorenjec. „Gospod Lah so imeniten gospod I Gospod Lah imajo doma šest konj in bogve koliko kolesljev."
„Šest konj?" se je rogal Grahovnik. „Za tistih tržaških šest kljus ne dam nobenih šest gorenjskih podgan, kapišo, gospod Venuti tuti kaputi?"
„Kmet! Petelinček!" *
„Jaz ti že pokažem Petelinčka!" mu je pretil Grahovnik. „Tako ti zapoje Petelinček, da jo boš pomnil nekaj dni!"
„Pojdi, pojdi," se je norčeval Venuti. „Kdo se te boji? Pridi v Trst! Tam ti pokazati jaz hudič preklet!"
„NiČ, prijatelj," se mu je takoj odrezal Grahovnik. „V Trst me pa ne bo I Kaj bi hodil tebi pusto polento jemat, ko imam na Kranjskem toliko klobas!"
Tedaj je bila pot zopet prosta. VzdigniU smo se in korakali za dolgo modro kačo po beli prašni cesti. Po travnikih in poljih se je kuhala gosta megla. Tja noter so izginjali na desno
in levo oddelek za oddelkom, mi pa smo se pomikali še vedno pa cesti.
Ze od štirih zjutraj smo slišali za molklo grmenje topov, pozneje smo razločili tudi prasketanje p usek. Prišli smo v smrekov gozd in tiho zasedli najboljše zasede ob robu. Nekateri so klečali za debli močnih dreves, drugi so ležali v jamah in za grmovjem na tleh.
Dasi smo bili razdeljeni in skriti tako dobro, da ni bilo mogoče bolje, je vendar naš stotnik, debel in zelo nervozen mož, lazil od roja do roja in popravljal zdaj to, zdaj to.
„Da se mi nihče ne predrzne klečati na levi strani drevesa, kakor včeraj tisti tepec, tisti Venuti!" sem slišal njegov glas oddaleč. Kmalu je bil tudi za nami.
„Vi, Venuti, mož uesreče !** je dejal. „Pazite, sicer ne poj dete danes na dopust! Toliko vam garantiram 1 — Vi, korporal, glejte, da mi Venuti ne zaspi, če ne vaju zaprem obadva, da bosta črnal"
Ko je odšel stotnik, se je trobar Grahovnik tiho priplazil bliže.
„VidiŠ, laška polenta,4* je zbadal Venutija, „Če se upaš, pa zaspi, da pojdeŠ malo „na levo". Boš videl, kako prijetno je držati Špange.
itd. (sledi navod aa tretje osebe)« se skrivajo precizni stali kardinala Gottijaglede redit ve ricmanjskega cerkvenega vprašanja, s katerimi ukazi neče škof dr. Nagi um dan.
Dr. Nagi piše, da je ca o n i m i »itd. itd.c namenjeno vse aa »tretje osebe«, to meni namreč Bebe. A kar je tam zaukazano, se tiče Riomanjoev, tam je sv.Stolica dalapravice, zlasti kar se tiče s t a r o s 1 o v e n s k e maše na korist Riomanjoev, izdala je omenjeni dekret, da bi ga dr. Nagi izvršil, a ne imel shranjenega vsvoji miz niči.
Škof dr. Nagi ni še do danes objavil, tem manje iz vršil onih ukazov v Ricmanjih. Dne 3.septembra 1904 je leto, kar so bili ti ukazi izdani in zato poživljamo tržaško-koprskega škofa dr. Nagla, d a te dekrete, pravilno legalizirane, objavi, naj svet izve, kje leži krivda, da ni cerkveno vprašanje vRic-manjih še rešeno? No, sicer je veliko vprašanje, bi li bilo možno v Ricmanjih izvršiti sedaj te ukaze?
Skof dr. Nagi je zamudil ugodni čas in baje ga je hotel zamuditi navlašČ!
Leto dni mu je dala sv. Stolica časa, da uredi to vprašanje. Tempus utile mu je potekel dne 4 septembra 1904. L
Tudi izgovarjati se ne more dr. Nagi, da se mu je nasprotovalo pri izvrševanju teh ukazov, seveda iz vzemši o. kr. avstrijsko vlado, ki se vtika tudi v čisto liturgiSne cerkvene zadeve! Našie so se osebe v Ricmanjih in izven Riomanj, in med prvimi je bil bivši kapian dr. Požar, ki so šle dr. Nagla lojalno in iskreno na roko, ako je hotel ukaze sv. Stolice izvršiti, to se lahko vsak čas dokaže z mnogimi pričami. A kako da je škof dr. Nagi vse te osebe prevari!, bodemo kmalo videli.
Upamo torej, da dr. Nagi obvesti sedaj ob obletnici sv. Stolico, da ni storil ničesar, kar mu je bilo ukazano, zlasti da ni niti še cerkve v Ricmanjih odpri!
Dč<, da, cerkve je lahko zapirati in pečatiti, za to se že najde angleških žabnic in pečatnega voska, toda odstranitev žabnic in pečatov, to je pa že združeno z večjimi težavami!
Vojna na Daljnem Vztoku.
Boji pri Liaojangu.
General Kuropatkin je 5. t. m. brzojavi! carju Nikolaju: Naša armada se je v noči 4. t. m. v polnem redu umaknila iz Liaojanga na desno obrežje reke Tajci. Zadnji naši voji so preprečili japcnake poskuse, nas zasledovati.  4. t. m. je
sovražnik okrepil svoje pozicije proti našemu levemu krilu in se pomaknil proti severu do rudokopov v Jantaju. V smeri Bensikov-Mukdeo se je dognalo, da je eovražnik izvršil prehod preko reke Tajoi zapadno od Bensi-kova. Tudi pri Liaojangu in njegovi okoliei so Japonci ponoči 4 t. m. prekoračili reko Tajci.
Polkovnik Gaedk* poroča »Ber* liner Tagblattu« is Mukdena: Tudi 31. avgusta so Rusi odbili vse napade generalov Oku in Nodzu in so imeli Še v rezervi močne voje. Isto časno je prekoračil general K uro k i s 5 divizijami reko Tajci in Kuropatkin se je odpravil z delom svoje armade proti severozapadu, da bi se mu postavil v bran. Z osirom nato je Oku v četrtek opoldne dne 1. t. m. znova naskočil ruske pozicije. Tri dni: 1., 2. in 3. t. m. je neprestano bombardiral Liaojang, kolodvor in nasipe ter neprestano naskakoval. Zveza med Liaojangom in Mukdenom je bila še do 3. t. m. opoldne prosta. General Kuropatkin se je 2 t. m. 12 km jugovzhodno od Jan taja bojeval s Kurokijevo armado, ki seje baje na večer umaknila preko reke Tajci. Izgube ruske znašajo v teh 5đnevnih bojih okoli 10.000 mož, japonske pa 20000 mož. Izid bojev je odvisen od odločitve ruskega vrhovnega poveljnika. Liaojang so to noč zapustili Rusi in se v polnem redu umaknili preko reke.
Iz Petrograda je dobil »Tagblatt« tole brzojavko: Privatna poročila dohajajo zelo redko, vendar je jasno, da so v noči na nedeljo zapustili zadnji ruski voji Liaojang. Največji del ruske armade stoji sedaj pri Jantaju. Vsi voji so se umaknili v polnem redu, vendar pa niti približno niso znane naše izgube. Danes je do-spel v Petrograd štabni stotnik Sir-jajev s 8vojeročnim pismom generala Kuropatkina. Sirjajev je izpovedal, da je Kuropatkin že zdavna odredil, da se ruska armada umakne iz Liaojanga. Civilna oblastva so že mesece julija zapustila Liaojang.
Iz Londona se poroča, da kroži v Petrogradu vest, da so bili vsi ruski zadnji voji popolnoma uničeni in da je Kuropatkin v največji nevarnosti, da ga Japonci popolnoma obkolijo. Vendar pa tej vesti niti v Tokiju ne verjamejo. Sicer so pa v zadnjem času skoro popolnoma izostala vsa japonska poročila z bojišča, iz česar se sklepa, da se Japoncem ne godi baš najbolje, zakaj vsekdar, kadar usahnejo japonske vesti, je to znamenje, da so bili japonski armadi zadani občutni udarci, ali pa da se ji ni posrečilo doseči kakih uspehov.
Drugi viri pa trde, da se je Ku ropatkinu po obupno hrabrem boju posrečilo rešiti tudi svoje zadnje voje in se z vso armado umakniti proti severu. Rusi so za sabo uničili vse mostove, da bi jih Japonci ne mogli zasledovati.
»Rus« poroča iz Mukdena, da se
t tamkajšnjih vodilnih krogih resno razmišlja o tem, da-li ne bi kazalo •e umakniti tudi iz Mukdena, ker se Japonoi nahajajo samo še 40 km južno od tega mesta. Cenzura ee je začasno že preselila v Harbin.
Po poročilih ii Londona so Japonci baje Mukden te določili za svoje zimtko taborišče.
Japonske izgube v bojih pred Liaojangom so bile izredno velike. Zatrjuje se, da je Japoncev padlo okoli 24.000 mož. Med padlimi se nahajo tudi sinovi vojnega ministra Terauhija in generalov Fu-kušime in Monrakija.
Kuropatkin proti Kurokiju
Iz Londona se poroča: Močna ruska armada pod poveljstvom generala Kuropatkina samega se je odpravila na vzhod od Jantaja, da bi h» postavila v bran Kurokijevi armadi. Kuroki jo je napal, a je bil potisnen z vso silo nazaj in pregnan z vseh pozicij na levem svojem krilu.
Japonoi so nato osredotočili ves svoj ogenj na eno samo točko, kjer so popolnoma uničili dve ruski stot-niji. Na večer je ruska artiljerija, ki se je močno okrepila, obstreljevala z vso silo japonske pozicije. Kuroki je z desnim svojim krilom vdrl na ruske pozicije in žs se mu je posrečilo dospeti 12 milj do železniške proge pri Jantaju. Končno pa je Kuropatkin z vso energijo napal ja ponsko armado in jo prisilil, da se je morala umakniti v svoje prvotne pozicije.
Za Port Artur.
Vsa poročila se strinjajo v tem da so Japonci od 20- do 31. avgusta neprestano naskakovali Port Artur, a so bili vselej z velikimi izgubami odbiti.
»Daily Chronicle« javlja, da se je v japonski armadi pred Port Ar-turjem pojavila griža in mrzlioa, do-čim pa je portarturška posadka popolnoma zdrava. Trdnjava je dobro preskrbljena z živili, ako pa je tudi s streljivom, ni znano. Ker je japonska blokada zelo slaba, dovaŽajo skoro vsak dan kitajske džunke novih živil v Port Artur.
Po poročilih iz Čifua se je portarturška posadka po zadnjih bojih skrčila na 12 000 moi.
Namestnik Aleksejev pa naglasa, da je ruska posadka veliko številnejša, kakor se vobče misli in kakor to pričakujejo Japonci. Trnjava pa je tudi kar najbolje preskrbljena z živili in in streljivom Japonci s:c*r mislijo, da Rusom že nedostaje municije, ker ne streljajo s tako energijo, kakor sprva. To pa je krivo mnenje! Ruska posadka samo štedi topove in tudi štedi s streljivom, ker ve, da bo obleganje še trajalo dolgo in bo kasneje $e veliko bolj potrebovala tako topove, kakor tudi smodnik in drugo municijo. Da imajo Rusi v Port Arturju dovolj streljiva, dokazuje tuli to, da
je imela križarka aAskold«, ki te je razorožila v Šanghaju, izredno mnogo etreljiva na krovu. Ce bi v trdnjavi nedostajalo munieije, bi ladje, ki so 10- m. m. vdrle iz luke, vsele etreljiva žabo pač samo za potrebo in nič več!
Pri zadnjih naskokih na trdnjavo je bil nevarno ranjen tudi japonski geoeral O širna.
V Daljnem se je izkrcala 8. japonska divizija pod generalom Tate m o, d« izpopolni nastale praznote v oblegajoči armadi. Kakor poroča »Dai!y Cbroniele«, pričaku;ejo Japonti vsak dan, da zopet vdere iz pristanišča rus^o brodovje.
Uradno poročilo o pogibelji „RJurika".
Nameatnik Aleksejev je poslal carju poročilo poročnika Konstantina Ivanova o pogiba/ji »Rjurika«. V poročilu se potrjuje, da je bilo takoj v začetku boja poškodovano krmilo na »Rjuriku«, vsied Čbsar »Rjurik« ni mogel več siediti »Ros ji« in »Gro-moboju«.
Ker je biio torej poškodovano krmilo in so bili nerabljivi že vsi topovi, je sklenil Ivanov, ki je pra vsel poveljstvo, kav sta biia poveljujoči kapitan Trusov in njegov namestnik Hlodovski že v začetku boja ubita, da križarko razstreli v zr*z. Ta poskus se je pa ponesrečil, ker bo japonske granate uničile vse užigalue žice. Ivanov ie nato dal ukaz, ds se naj na ladji odpro vsi zapahi in se naj križarka na ta način potopi. Opoldne 14. avgusta se je »Rjurik« potopil. Japonske ladje — boja se je udeležbo 7 japonskih križark — so preživeče rusko moštvo sprejele na krov in ga prepeljale v Saseho. Od 24 častnikov je bilo ubitih 9, 9 pa ranjenih Od posadke 800 mot jih je padlo 200, 278 pa jih je biio manj ali več ranjenih.
To poročilo poročnika Ivanova je prinesei namestniku Alekeejevu svečenik % »Rjurik*«, Aleksej, katerega Japonoi niso smatrali za ujetnika in ga pustili na svobodo.
Poziv na kapitulacijo.
List „0st-Asien", ki ga izdaja v Berolinu Japonec Kisak Tarna i, priobčuje v svoji zadnji številki besedilo poziva na kapitulacijo, ki sta ga poslala general Nogi in admiral Togo ruski portarturški posadki. Poziv se glasi: Vojna, katere se udeležujete, je nepravična in pregrešna, in država, za katero se borite, je nasilna in nečloveška. Ruska vlada smatra za svojo glavno nalogo, da si neprestano prilaščaj e tuje dežele in uničuje tuje države. V dosego svojih ciljev se poslužuje vseh mogočih prevar in spletk. Barbarstvo, nasilje in prelivanje krvi so njena glavna sredstva. Odkar se je osnovala država, je ruska vlada vedno stremila za tem, da bi brez povoda podjarmila sosedne dežele in je vsled svoje nasilnosti pregnala mnogo vladarjev in jih oropala njihovih dežela. ! Rusko nasilstvo je uničilo Poljsko in
mnogo držav srednje Azije in še sedaj se trudi ruska vlada, da bi spravila v
svojo malho Perzijo, Turčijo, kitajske pokrajine in razne druge dežele. Z narodi podjarmljenih dežela ravna neČlo veško in jih ponajveČ oropa vse svo bode. Tako postopanje ruskemu naroda nič ne koristi, marveč ga stane dosti krvi in mu donaša vedno večjih davkov.
V   najnovejšem   času   je Rusija stegnila svoje pohlepne roke po ManU žuriji in Koreji. S tem je prelomila mir in mi smo bili primorani v svrho samoobrambe zgrabiti za orožje.
Po kratkih   mesecih  je postalo rusko vzhodnoazijsko brodovje popol noma   brezmočno   in   ruska armada je doživela težak poraz ob reki Jalu.
Naši hrabri vojaki so se trdno odloČili se žrtvovati za domovino in po polnoma izključeno je, da bi jih mogli premagati Rusi.
O predragi ruski vojaki, vaša bodočnost bode nesrečna; vi ste se ločili od svojih rodbin pod pritiskom ruske vlade in ste prelili mnogo dragocen l-krvi. To uvidite vsekakor tudi sami.
Vaši tovariši, ki so to uvideli, so položili orožje in žive sedaj kot ujet niki na Japonskem, kjer se vesele živ ljenja.
Mi ravnamo z vsakomer, ki nam ne nasprotuje z orožjem, Človeško, kakor s prijateljem.
Nikakega dvoma ni, da se vojna konča z našo zmago.
Boli nas, da se toliko hrabrih vojakov žrtvuje za nečloveško in nasilno vlado, ne da bi vedeli zakaj.
Preudarite torej vse dobro, kar smo vam povedali, odložite orožje in vdajte se nam!"
Takšen naravnost nesramen it. skrajno žaljiv poziv na kapitulacijo so se drznili Japonci poslati hrabri portarturški posadki!
Če bi bil general Steselj sploh kdaj mislil se vdati, o čemer pa se mora resno dvomiti, na takšen poziv bi moral v vsakem slučaju odgovoriti z odločnim „ne" !
Konec Korberjevega potovanja.
Krakov, 6 septembra. Sinoči se je dr. Korber vrnil preko Krekova na Dunaj. Stdaj se bodo delale različne bilance o uspehih njegovega potovanja po Galiciji. Z ljudstvom ni prišel nikjer v dotiko razen v Lvovu, kjer je par tisoč Mslo-ruaov demonstriralo preti njemu Občeval je le z dož^lnimi mcgotc', gr: fi in baron*, škofi in jezuiti. Ogledal si je par okrajnih glavarstev ;i sodišč, nagovoril zbrane uradnike z logično sestavljenim govorom, sicer pa se je poročalo le še, kolikokrat na dan je obedoval pri bogataših in visokih uradnikih. Zadnji dan je pravil iz Zakopan izlet v Tatre k Morskemu oku. Ob jezeru je bi)a velika pojedina. Potem je obiski grofico Zamojftko, nadalje bivšega finančnega ministra  dr. viteza   D u -
Osli ta v ssFMlooi- ~4&L"
Venuti je zaklel polglasno in pokazal Grahovniku zobe, ta pa mu je zažugal s pestjo.
Odslej smo ležali tiho v rosni travi in pod mokrim grmovjem, ki je iz njega puhtel še omamni topli dih poletne noči. Vse je bilo mirno po gošči, kakor v tajinstvenem svetišču. Zrak je prepajala zdrava, grenka vonjava smrečja in gozdnih cvetlic. Tam v daljavi so rume-nela polja in stali gozdiči kakor temno-zeleni zidovi; njih vrhovi so se blesteli in rdeli v solnčnem svitu in nekaj svečanega je bila nad njimi. Se smo uživali jutranji hlad, ali že smo Čutili bližino vročega dneva in megla se je poslavljala od dna dolin. Solnce se je dvigalo više in više, udov se je lotevala prijetna utrujenost. Nehote sem pogledal po Italijanu, če ni zaspal. In res — Venuti je dremal. Ali že ga je zapazil tudi bliskooki Grahovnik. Počasi je izvlekel svojo kratko široko klinjo iz nožnice in iztegnil svojo dolgo močno desnico.
„Čap!" je reklo. Trobar je bil oplazil Italijana po tistem plemenitem delu telesa, ki pride takoj za hrbtom. Venuti je zamukal kakor presenečen jazbec in se gladil po hlačah.
nTi bom že dal spati, kadar je vojska." ga je zmerjal Grahovnik, pa bolj tiho. „Boš ti našega gospoda kor-porala navlašč spravljal v luknjo, ti zgaga polentarska ? Pojdi no malo bliže, da ti pripeljem še eno pod soldaški pas."
Smejali smo se vsi; Lah pa se je držal kaj grdo in bridko maščevanje je kuhal v osveteželjni duši.
Zopet je bilo vse tiho naokoli. Kar naenkrat smo slišali daleč zadaj ropot konjskih kopit; hitri udari so se bližali urno*po ozkem gozdnem potu naravnost v smeri mimo našega gozda.
„Cesar! Fantje, cesar!" je šlo naenkrat od ust do ust.
In že je bil tu. V levi vajeti, desno ob boku, je prijezdil mimo nas čisto sam tako hitro, da smo se čudili, kako da se mu ne spotakne njegov iskri rjaveč ua taki slabi poti, vsej razvoženi in posuti s kameni in skalovjem. Kdor je količkaj mogel, je vzdignil glavo; vsak bi rad videl svojega prvega poveljnika. Le Italijan je ravnodušno ležal na mahu. Cesarju je sledilo precej daleč sijajno spremstvo, med njim laški in nemški višji častnik. Kmalu potem je pridirjal naš polkovni pobočnik in smo vkratkem skočili na noge.
Dobili smo nalogo, da pomagamo oddelku, ki je bil v skrajni nevarnosti, da ga zajame sovražnik. Usuli smo se preko travnikov in skozi turščico. Vedno glasneje in vedno bolj pogostoma so grmeli topovi in pokale puške. Že smo videli vrh visoke rebri belo ovite kape sovražnikove. Naenkrat smo slišali visoki signal za sedemnajsti polk: »Popotnik pridem čez goro ..." in kmalu nato znamenje za napad. Vsi trobarji so posneli to znamenje, vsi bobnarji so bobnali in kakor vihar so se zagnali fantje našega regimenta proti sovražni brigadi. Kakor bi trenil, so zginile bele kape. Vsi usapljeni in vroči smo pri-drvili na vrh, pripravljeni da jo udarimo še dalje za nasprotnikom. Tedaj je zatrobil bataljonski trobar „Pozor!" in je potem odtrobil v znamenje, da je manevrov konec.
Ta trenutek je najlepši vojaku, ki je odslužil tretje leto, oziroma tudi rezervistu. Prvoletnikom in drugoletnikom pa „cilj in dištanc ostane."
Tudi Grahovnik je bil tega trenutka hudo vesel. Zamahnil je z rokama kakor petelin s perutmi in zapel: „Kikiriki!"
Takoj je bil stotnik ves razburjen blizu; saj je bilo strogo prepovedano,
ukati po zadnjem signalu ali kazati na drug način svoje veselje zaradi dopusta.
„Kdo je bil to?" je vprašal stotnik. Vsi smo molčali. Le Italijan Venuti se je oglasil in izdal Grahovnika.
„Narednik, Grahovnika k raportu!44
Po vaji je detiliral naš polk pred cesarjem. „ Takega naskoka nisem videl že dolgo," je dejal cesar polkovniku. „Zahvaljujem se vam. Tudi defiliranje je bilo prav dobro."
Popoldne je bil raport. Rezervisti, tretjeletniki in prostovoljci so se peljali v Ljubljano. Bil sem pri rezervistih, ki so oddajali tornistre, mooturo in orožje. Tu je potegnil narednik iz Venutijevega telecaka mladega mrtvega petelina in ga takoj nesel stotniku v pisarno. Zastonj se je izgovarjal Venuti, da ne ve, kako je prišel petelin tja noter.
„Ste pa že zopet spali?" je vpil stotnik nad njim. „A — zdaj se spomnim — trobarju Grahovniku sem naložil trideset dni aresta v kasarni. Grahovnik je prost, izpolnite mu dopustno knjižico. Vas pa, Venuti, vas niti nočem kaznovati. Vojak ki nosi v telečaku ves dan petelinčka, ni vredeu vojaške kazni." G. H.
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. XV. (Dalje.)
Po odbitju zadnjega naskoka na župnišče in na cerkev je zavladala uu Vrhniki tihota. Sodnik ZavrŠan je l svojimi ljudmi in s samostanskimi stnt zarji ostal na straži, ker se je bal no vega naskoka, a Čim se je polege'. šum, čim je spoznal, da so se ljudje razšli, je takoj poslal nekaj ljudi gle dat, kaj je z ranjenci, posebno ker M bili samostanski stražarji v skrbeh za svojega poveljnika.
Bila je polsvetla pomladanska noč. Vrhniška glavna cesta je bila vsa v senci in težko je bilo od daleč razlo čevati posamezne stvari. Ali Čulo m' je zamolklo ječanje in bolestni vzkliki in stražarjem se je dozdevalo, kakor da Šviga po cesti nekaj ljudi ki se ba vi j o z ranjenci.
Stražarji so Šli po cesti z največjo previdnostjo. Tu so našli mrliča, s pre klano glavo, nekaj korakov od njega je ležalo nekaj ranjencev, dalje naprej prav sredi ceste pa ubiti samostanski stražar.
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 204, dne 7. septembra 1904.
Lgjevtkega, a zvečer je bila velik* pojedina pri deželnem mar-Jalu. Bres »napora« potemtakem potovanje ni bilo.
Nov brambni zakon in novi topovi.
Dunaj, 6. septembra. Vojni minister vitez P i t r e i c h je bil v IŠlu, da je poročal cesarju o izgotovljenem norem brambnem zakonu, o katerem je bilo zadnji čas toliko pogajanj med obestranskima vladama. Novi zakonski načrt, ki temelji na dveletni vojaški službi, se predloži parlamentoma takoj po njih sestanku.
Dan a j, 6. septembra. Zadnje dni go se vršili poskusi z novimi topovi. O nspehih vojna uprava ne da jasnih poročil. Poroča se, da se je tehničnemu vojaškemu odboru že izročila izvršitev tega vprašanja. Opustila se je prvotna namera, da bi se stari topovi porabili pri napravi novih. Baje so za to govorili praktični oziri. Stari topovi pridejo v trdnjave.
Kako skrbi ogrska država za kmetijstvo.
Dunaj, 6. septembra. Nepo sredno pred prepovedjo o izvozu klaje, pa tudi po prepovedi, je nakupila ogrska vlada v Avstriji velike množine sena, najmanj 1500 vagonov. Plačevala se je krma na vsaki postaji po 8 do 9 K za meterski stok Poslati se je moralo seno vsek-dar na kakega upravnega organa, ki so potem seno razdelili med posamezne potrebne kmetovalce. In sicer dobivajo kmetje seno na up, t. j. kot brezobrestno posojilo, ki ga je plačati v 5 do 10 letih. Ali stori avstrijska vlada kaj podobnega sa bedno kmetijstvo?
Najnovejša jezikovna naredba za armado.
Zagreb, 6 septembra. Naredba vojnega ministra, s katero se daje Madjarom pravica madjarskega uradovacja v armadi, je naravnost zaušnica za Hrvate. Po nagodbi bi morali dohiti Hrvatje iste pravice glede svojega jezika, kar je na Hrvaškem le hrvaščina uradni jezik. Toda na Hrvaškem ostane vse pri starem, nemščina bo slej kot prej uradni jezik med vojaškimi in civilnimi obUstni jami. Vsega so krivi vladni mameiuki, ki jih pošilja hrvaška vladna stranka v državni zbor v Budapeito. M#nda so se zanašali, da bodo Madjari tudi za Hrvaško is-vojevali jez kove pravice.
Srečna Italija!
R i m , 6 septembra. Kralj Viktor Emanual dobiva civilno listo 14 milijonov lir, kakor jo je imel njegov oče. Sedaj se določi zova civilna lista. Kralj bi lahko zahteval povišanje civilne liste, t da kralj Viktor Emanuel ima srce za narod in deželo ter je sam določil,  da zniža
Stražarji so šli dalje. Še nekaj korakov in bili so pri ubitem konju svojega poveljnika, ali poveljnika, ki je s konjem vred padel, ni bilo nikjer. Samo njegov samokres je ležal na tleh v krvi.
Stražarji so začudeni obstali. Če se poveljniku ni ničesar zgodilo pri padcu, zakaj ni prišel k župnišču, saj je vedel, da dobi tam svoje ljudi.
— Morda je ranjen in ga je kak dober človek vzel pod streho, je menil eden stražarjev.
— Ali pa ni mogel naprej in se je kje skril, se je oglasil drugi.
— Mogoče, da se je rešil in šel naravnost v samostan.
— Ne, gotovo ne. Mogoče je le dvoje: ali je dobil kako zavetišče ali pa je prišel sovražnikom v roke.
Stražarje je obšla velika skrb. Preiskali so še enkrat vso cesto in vso okolico. Poklicali so ljudi v nekaterih hišah, da so odnesli ranjence, in ker pri teh ljudeh niso ničesar izvedeli, so začeli hoditi od hiše do hiše in vpraševali po svojem poglavarju, a povsod brez uspeha.
Vrnili so se končno k župnišču in povedali Završanu, da je njihov poglavar izginil. Zahtevali so, da naj da takoj preiskati vse Vrhniške hiše, češ, da gotovo kje njihovega poglavarja skrivajo, ali pa so mu storili kako zlo.
civilno listo i a 3 m i I i j o n e lir, tako da bo dobival v bodoče le 11 milijonov lir. Vrhutega odstopi v dr lav no korist celo vrsto svojih graščin, palač in vil, ki se mu zde odveč ter provzroča njih uprava le velike stroške. Dosedaj je bilo nad 40 takih kraljevih posestev, a kralj Viktor Emanual si obdrži le Kvirinal, palačo kraljice Margerite in vilo Ado v Rimu; nadalje kaštel Porziano pri Rimu, posestva Recco-nigi, Stupinigi, Sen Rosore ter kraljeve palače v Turinu, Benetkah, v Florenci in Neapelju. Z odstopom ostalih graščin, palač in posestev državni upravi si prihrani kralj na leto 3 do 4 mil. lir.
Položaj v Macedoniji.
Solun, 4. septembra. Albansko gibanje v skopeljakem, bitoljskem, ohridskem in kumanovskem okraju je podobno ie pravcatemu preganjanju kristjanov. Samo v peški oko lici je bilo zadnje dni umorjenih 14 uglednih Srbov in neki srbski policaj. Albani so povedali poizvedujoči oblasti, da je policaj zaslutil smrt, ker se je predrznil po srbskem običaju obhajati svojo poroko. Posebno v Ohridi so ropi in umori na dnevnem redu ter se ljudstvo kar tru-moma sili v količkaj varnejše kraje. Na shodu v Pešu so albanski voditelji zaklinjali ljudstvo, naj ne odneha, ker so njihovi mogočni rojaki na sultanovem dvoru ie storili korake, da sultana prisilijo, da ustavi reforme ter požene iz dežele kristjanske pse.
Sofija, 6. septembra. Vojvoda N i k o 1 o v, ki je operiral s svojo četo v okraju DedeagaČu, se je vrnil v Sofijo; istotako se je vrnil vodja Petrov, ki je bival celo leto v monastirskem okraju. To so znaki, da ae vstaške operacije za letos najbrže sploh ustavijo.
Naslednik ministra Pleveja.
Dunaj, 6. septembra. Kakor se poroča iz Petrograda, je car ie podpisal imenovanje državnega svetnika Platonova sa ministra no traojih zadev.
Nemški cesar napiva svoji soprogi.
B e r o 1 i n , 6. septembra. Nem iki cesar in cesarioa se mudita na Šlesvik - Holštajnskem, v domovini cesarice. Pri banketu v Altoni je na napitnioo višjega predsednika začel cesar proslavljati svojo ženo, cesarico Avgusto. Cesar je rekel, da je cesarica glede priljubljenosti med narodom podobna kraljici Lujizi. To ljubav si je pridobila z dobrodelnostjo sa reveže in trpeče, svojim nežnim čutom za rodbinsko življenje. Cesaričina podoba je vtisnena v zroa vseh podložnih. — Ta govor je napravil najmučnejši vtis, ker je jav-
— Počakajmo, da se zdani, je menil Z a vršan. Kdo naj bi se bil polastil ravno Vašega poveljnika, ko je druge ranjence pustil ležati in čemu naj bi bil to storil? Vaš poveljnik je najbrže prosil pri kaki hiši, naj ga skrijejo in sedaj mirno počiva.
— Ne, ne, je ugovarjal najstarejši samostanskih stražarjev. Nas bi bil prav gotovo obvestil, kajti naročil nam je bil, da moramo nanj paziti, če bi se mu kaj zgodilo.
In ko se Z a vršan le ni hotel odloČiti, da bi ponoči preiskali hiše, je stražar pristopil k njemu in mu tiho rekel:
— Ali pa tudi veste, kdo je poveljnik. Prijor Celestin!
— Ni mogoče!
— Da! Simon Kozina je bil prvi prišel v Bistro naznanit, kaj se godi na Vrhniki in je nagovarjal prijorja Celestina, naj gre sam v boj, češ, da drugi ne bi tako opravili kot on sam. In ko je potem še vrhniški cerkovnik prišel prosit pomoči, se je prijor Celestin res odločil in je šel z nami. Kdo ve, če ga ni kdo spoznal in ga že umoril ali pa odpeljal, da bi od samostana izsilil kaj denarja.
Zdaj se ni sodnik Završan nič več ustavljal želji samostanskih stražarjev. Odredil je, kar je bilo treba glede varstva župnišča in cerkve in potem šel s tremi stražarji preiskovat hiše.
nost spoznala, da ni cesar niti o najnovejših dogodkih poučen. Cesarica Avgusta ni bila pri 1 j odat v u nikoli priljubljena, m inani Mirbaehov škandal ji je pa vid celo spoštovanje. Kakor ima cesar Viljem svoje veselje a dolgimi govoraneami in novimi ladjami, ima cesarica Avgusta največ smisla za šport, ki ga mora plačati drago narod: zidati hoče čim več cerkev. Te njene želje pa je izvajal njen dvorjanik in zaupnik Mir-bach tako nerodno, da sta prišla oba pri narodu ob veljavo in spoštovanje. I o vse to so najbrže cesarju Viljemu zamolčali, sioer bi ne bil mogel tako netaktno govoriti.
Dnevne vesti.
V Liubljant, 7. septembra.
— Politično vlačugaratvo.
Tekom minolega leta smo imeli opetovano priliko, z dobesednimi citati osvetliti brezznačajnoat dvornega svetnika s Kamna. Naj število teh prezna-čilnih Šukljejevih izjav še malo pomnožimo. Ravno sedaj je 11 let, kar je imel Šuklje v Novem mestu velik shod. Na tem shodu je glede klerikalne stranke med drugim rekel: »S postopanjem te stranke se jaz strinjati ne morem. Nikoli se ne izneverim napredni ideji, zmernemu, pametnemu napredku. Na tej podlagi sem bil od Vas izvoljen, od te podlage nikoli ne odstopim. Prvo, kar morate zahtevati od svojega poslanca, je politična barva, politični značaj. Meni vsaj ne imponujejo oni politični hermafroditi, kateri so svoje dni v državni zbor bili izvoljeni po hudi borbi na podlagi mladoslovenskega programa, sedaj pa jih tira bledolična skrb za ubogi mandat tako daleč, da svoje na pamet priučene govorČke razpečavajo po shodih, uprizorjenih po „Slovenčeviu stranki. Za njimi jaz vsaj ne morem in ne maram — in zakaj ne ? ... Pred vsem naglaŠam: verski čut in kler ikali zem nis t a identična pojma . . . Jaz za svojo osebo klanjam se pristnemu verskemu čutu ter odkrito čislam za njegov poklic vnetega duhovnika. Ali, gospoda moja, klerikalizem zahteva mnogo več. Njemu ne zadostuje, da se duhovščini odkaie častno mesto v narodnem životu ter uvažuje znamenitost njenega sodelovanja za javni blagor, ne, kar on namerava, to je absolutna nadvlada v vseh p o-pojavih in strokah javnega življenja. Kdor se slepo ne klanja njegovi diktaturi, kdorkoli si je ohranil le nekoliko samostojnosti, po tem plane, tega napada, temu skuša spodkopati vpliv in veljavo med narodom. Odklanjam tako nadvlado z osebnega stališča, z oziromna ožjo svojo  domovino pa jo moram
Toda iskal je zaman, kajti prijorja Celestina tedaj že davno ni bilo več na Vrhniki.
Ko je bil prijor Celestin s svojimi stražarji zapustil Bistro in pohitel na Vrhniko, so že čakali nanj njegovi smrtni sovražniki — Aronovi sinovi, podložniki umrlega kralja Davida. Simon Kozina jih je bil obvestil o dogodkih na Vrhniki in jim naročil, da naj poskusijo to noč polastiti se Celestina ali ga usmrtiti, in cigani so prišli. Nekaj se jih je vtihotapilo na Vrhniko, in ti so se udeležili boja, drugi so prišli pozneje. Njihov vohun Simon Kozina jim je povedal, da leži prijor Celestin ranjen na cesti. Še med tem, ko se je množica po odbitju naskoka stražarjev zapodila zadnjič proti župnišču, so prihiteli cigani, se polastili Celestina, ki je z zlomljeno roko in nogo ležal brez zavesti pod svojim konjem in ga skrivaj odnesli. Prišli so srečno iz trga in potem nesli svojega jetnika čez polja in skozi šume, ne meneč se ne za njegovo bolestno ječanje ne za njegove vzklike in vprašanja.
Ko je prišel prijor Celestin čez mnogo ur k sebi, je ležal na vlažni slami v ogljarski koči pri Lesnem brdu in krutemu moža je zastala kri, ko je uzrl brezmejno sovraštvo razodevajoče poglede okrog sebe sedečih ciganov. (Dalje prih)
smatrati za pravo pogubo . . . Poznam deželo našo ter odkrito in iskreno ljubim njo in njeno prebivalstvo, poznam njeno upravo in njene potrebe — baš radi tega pa bi se tresel za njeno usodo, kakor hitro je ista izključno izročena nadvladi „Slovenčeveu stranke... Dasi se nam Slovencem bliža huda ura na političnem obzorju, ljutejše kakor kdaj razsaja narodna borba na naših periferijah, prisiljeni smo, svoje najboljše moči, svoje najspretnejše delavce pošiljati vun v parlamentarne zastope, v deželni in državni zbor, in, gospoda moja, mogočno je med nami vzrastla stranka, ki hoče z narodnimi mandati poplačati možake, katerih edina zasluga in edina zmožnost tiči v tem, da versko gorečnost — hlinij o."
Tako je Suklje govoril pred 11. leti na shodu v Novem mestu, in res je, da velja vsaka njegova beseda še dandanes, da je do piČice resnična. Vse je pri nas še tako, kakor pred 11 leti — samo šuklje je postal drugačen in je šel med tiste politične hermafrodite, ki jih je takrat tako prezirljivo zasmehoval. Toda ne — tudi „Slovenecu se je spremenil. Tisti .Slovenec-, ki je Šukljeja takrat trgal, kar se je dalo, ki je še 9. aprila 1894 pisal o Sukljeju: „E, da odkrito rečemo: Rajše se-žemo naj gor j emu socijalnemu demokratu v roke, nego konservativcu prof. Sukljeju! On ni naš in na vsa usta povemo: Mi nismo njegov i.u Danes pa je šuklje njihov in oni so njegovi. Bodi blagoslovljen ta politični konkubinat, ki kaže moralnost duhovščine in moralnost Sukljejevo v taki luči, da je bil tej notici edino umestni nadpis : Politično vlačugarstvo.
— Učiteljska mizerija. Pod tem naslovom je škofova cunja, ki izhaja pod imenom »Slovenec«, mi-nolo soboto opsovala vse kranjsko učiteIjstvo in porogljivo razglasila: Kakršno delo, tako plačilo. S tem je glasilo kranjskih duhovnikov hotelo očitati učiteljstvu, da njegovo delo ni nič vredno. Ker se nam res ne zdi vredno, da bi se z umazanimi kaplani iz šenklavškega farovža o tem prerekali, koliko je vredno delo kranjskih učiteljev, naj navedemo javnosti v informacijo zadnje uradno poročilo ce s. kr. deželnega šolskega sveta. To poročilo dto. 6. avgusta 1901, št. 335 ex 1904 deželnega šolskega sveta, se stavljeno sa šolsko leto 1902/1903. pravi pod saglavjem »\Vahrneh mungen a ber die Tuchtigkeit, dcnFleiss und das Verhalten der Lehrerschsf ta naslednje: Sehr gut verwendbar waren 206 Lehrkiafte (to je 40 3 9 J, gut ver wendbar waren 249 Lehrkrafte (to je 4 8 82°min der g u t verwendbar waren 47 Lehrkrafte (to je 9 2 1°, nachlassig im Dienste waren 8 Lehrkrafte (to je 16%) Poročilo pravi dalje: 113 Lehrkrafte ersohei-nen hiebei nicbt qualific rt, weil sie im Berichtsjahre nicht inspicirt wor den sind. Med 510 učiteljskimi močmi, o katerih govori poročilo, je bilo torej 455, ali 89 2 1% o kateiih pravi uradno poročilo, da so bili jako dobro in dobro porabni. To je spričevalo, na katero je uči-teljstvo lahko ponosno, tako ponosno, da ima pravico z zaničevanjem odbijati podla natolcevanja starega krokodila s Kamna in okrog »Slovenca« zbranih farjev. Kakršno delo, tako plačilo, je pisal »Slovenec«. Prav! Uradni izkaz priča, kako je delo učiteljstva, naj torej klerikalci dajo učiteljstvu tudi temu delu primerno plačilo.
— „Kakršno delo, tako plačilo", to je stališče, na katero se je »Slovenec« nekako načelno postavil. Mi se s tem stališčem popolnoma strinjamo in vse naše delovanje priča, kako resno nam je na tem, da se to načelo uveljavi. Kdor ni sa svoje delo dovolj in primerno plačan, tistemu naj se doda, kar no u še gre; kdor pa dobi za svoje delo neprimerno phčo, tistemu naj se odvzame kar dobiva preveč. V prvi vrsti pride tu v poštev duhovščine. Noben stan na avetu ni za
svoje malenkostno »delo« tako neprimerno sijajno plačan, kot duhovniški. Ne tajimo, da je nekaj duhovnikov, ki svojo službo opravljajo s razumom, z dobrimi intencija mi in dostojno, in katerim ni kaj oporekati. Toda velika večina opravlja svoje delo tako, da bi dotiČnike is vsake druge službe nemudoma spodili Nič ne pretiravamo, če rečemo, da dve tretjini kranjskih duhovnikov po načelu »kakršno delr, tako plačilo« niti take piče ne zasluži, kot jo dele ljubljanske nune — beračem. A kaj vidimo? Apostoli so hodili bosi po svatu, so prenočevali na skednjih in živali od tega, kar so jim dajali dobrosrčni ljudje, dandanašnji nasledniki apostolov pa stanujejo v palačah, se vozijo v kočijah, počivajo na blazinah, jedo najfinejše delikatese in pijo najžlahtnejša vina ter vbirajo tisočake in tisočake, ne da bi to c delom zaslužili. Ta je najprej nastaviti sekiro in ljudstvo je najprej oposoriti, da je pri duhovščini pred vsem treba spraviti v veljavo načelo »kakršno delo, tako plačilo«
— Politika v Soli. Med abi-turijenti H. drž. gimnazije, na katerem zavodu je vladal vedno prosti, naprednjaški duh, se je pojavilo naenkrat natadnjaštvo. Vzroka temu pojavu nam ni treba iskati daleč, ker je to brezdvomno sad vpliva od strani veroučitelja, ki je napel v šoli in isven šole vse sile, da bi pridobil med dijaŠtvom nekaj bojevnikov za redke in slabotne klerikalne bojne vrste. Med poukom je večkrat pozabil svojih učiteljskih dolžnosti ter hote ali nehote zavoiil na politično polje, kritikujoč razne članke v »Slov. Narodu«. Da pa besede v šoli ne bi ostale bob ob steno, nadaljevalo se je zaslužno delovanje za sveto klerikalno stvar tudi izven šole. Pod pokroviteljstvom znanega antialkoho-lista dr. Kreka je obstojal takozvani poljski kružok za dijake. Namen temu kružku gotovo ni bil učiti aamo poljščino, ker je moral biti vaakdo klerikalec — saj se je moral v začetku vsak dijak izkazati s nekim klerikalnim znamenjem, da se ne bi mogel vtihotapiti kak nepoklican goat, in se zavezati, da ne bo ničesar izdal, kar se je tu govorilo. Dijakom je dajal Krek na dom razne knjige pristno klerikalnega duha. — V raznih klerikalnih društvih lahko gonijo škofovi hlapci svoje orgije — saj ae tam vrši vse pod protektoratom Bonaventure samega; — da pa zanašajo politiko oelo v šolo, proti temu moramo kar najstrožje prote stirati. Poznamo še en zavod, kjer bi veroučicelj prav rad teroriziral dijaštvo ter politikoval v šoli, toda dotičnik tega ne stori, ker ve, da bi mu nekdo na prste stopil. Čuditi se moramo torej, da se kaj slišnega godi ravno na H. drž. gimnaziji. Ali kompetentna oblast o tem ničesar ne ve, ali pa se ne zgane. — čas je že, da otvori škof svoje zveličavne zavode S; Vidu ter nažene noter svoje vo-ličke, ki učiteljujejo raztreseni po kranjskih gimnazijah; do vodstva 11. drž. gimnazije pa ae obračamo s prošnjo, naj pouči klerikalnega kateheta o njegovih dolžnostiih.
— Klerikalni župan in njegovi klerikalni odborniki v Pijavi gorici. Veselje v občini Pijavi gorici se je izpremenilo klerikalnemu županu in njegovim klerikalnim odbornikom v splošno žalost, kajti prišel je revizor in pregledal občinske, prav po klerikalno sestavljene izpise in račune ter jih je potem c. kr. okr. glavarstvo poslalo deželnemu odboru. Boječ se kazni, trepetajo klerikalci noč in dan, kajti najbrže bodo morali, župan Županstvo, odborniki pa svoje odborniške časti zapustiti. Prav se godi tem nepoštenim ljudem 1 Klerikalci res mislijo, da smejo delati kar hočejo!
— Koliko bo izgube? Zaani spodnještajeraki nemškutar tovarnar in trgovec Jurij Regorscheg v Gabrniku je — kakor je rasvideti iz »Laibacher Zeitung« napovedal k o n* kuri. Moi je bil zadnje čase v jako velikih denarnih stiskah, tako da celo majhnih zneskov ni mogel pla
Sati. Mad drugimi upniki tega nem-škutarja je tudi ljubljanska katoliško - n a r o d n a »Ljudska posojilnica,« ki je Regorsohegu po-■ odila nad pol milijona kron. Radovedni smo, koliko bo imela »Ljudska posojilnica« izgube; če i a g u b i četrt milijona ji bo lahko še čestitati.
— Vspomagateljnoe ob« ščestvo v Moskvi je imenovalo tržaškega dež. poslanci g. dr. Gastava Gregorina svojim častnim članom.
— Premeščen je sodni kan-celist v Kozjem, g. Fran Čižmek, k okrožnemu sodišču v Novem mestu.
— Šolske vesti. Kandidat g. Ivan E r b e ž n i k pride v Kostanje' vico; začasni učiteljici, gdč. Lucija Trampuš v Erzelju in Julija Kalin v Planini, sta zamenjali svoji mesti.
— Občinstvo v Pijavi gorici
in  Že I i m I ja h  prosi cestnega nad- j zornika gospoda Belca, naj  bi bolje nadzoroval  svojega odbornika 0 g o-r e 1 c a iz   Razdrtega,  ki   ima svoj cestni revir  od Škofljice, pod Pijavo gorico proti Zeli ml jam. Pod Pijavo gorico dalo  se je v kratkem napraviti nove  držaje   ali   Šrange   ob   okrajni I cesti, katere je napravil lesni  trgovec I Petrič iz Gubnišč. On je spravil v te I držaje najraznovrstnejši les kakor: ce- I rov, kostanjev in hrastov. Cerovega in kostanjevega lesa je Čez 40 metrov. I Ne ve se, ali ta odbornik lesa ne pozna, I ali kako, da je vse dobro zanj. Občin- I stvo prosi gospoda cestnega nadzornika, I da bi taka dela sam nadzoroval in se I prepričal, ali pa postavil zato veščega I odbornika.
— Primeren odgovor. Neki kmet priteče ves spehaii  in  utrujen I s hribovske vasi  v  župniŠČe prosit župnika, da bi šel previdel bolnika. I V župnikovž sobi najde okrog bogato obložene mize veliko množico samih I duhovnov, ki so se pri rujnem vincu dobro zabavali. Ko se utrujeni kmet ozira po sobi. kje bi dobil kak stol, da bi se usedel, mu neko kaplanče porogljivo reče: »OSe, le usedite se«, dasi ni bilo praznega st^la. Kmet se ozre še enkrat po  sobi, potem pa reče:  »Saj tukaj je ravno tako, kot I na mojem skednju, namreč: veliko cepcev« stolov pa nič!«
— Velikodušno volilo. Poročali smo že o nenadni smrti ljub- I ijanskega rojaka gospoda Iv. Mlakarja, ki si je za časa potresa pridobil resnih zaslug za svoje rojstno mesto. Pokojnik se je spomnil Ljubljane tudi v svoji oporoki. Poleg znatnih volil različnim sošolcem in 1 njihovim otrokom ter svoji strežkin)i je pokojnik določil 20.000 kron za dijaško kuhinjo v Ljubljani, 24.000 K za ustanovo za ljubij. obrtnike, ki hočejo iti na tehno-logični zavod na Duna*, 12 000 kron nemškemu planinskemu društvu, 2000 K ljubljanskemu društvu za varstvo živali in 0000 K za razdelitev med razne dobrodelne zavode.
_ Umrl je v Mivhinjah bivši
večletni župan, pDsestaik J )S. Le
g i š a. j _ Poročil  se  je  zdravnik v
Trstu g. dr. Ž vko Lapajne, z gdč. Tončko Majzeljevo iz Bale cerkve. Čestitamo!
— Iz Šiške. Čitalnica in »Sokol« v Š ški priredita letošnjo vrtno vese lico ob pragu jeseni dne 18 septembra pri Koslerju. Spored bo obstgal koncert c. kr. vojaške godbe, petje društvenega moškega zoora t*?r telo vadbo na orodju, proste vaje in skupine.
_ Iz Doba. V nedeljo 11. t. m.
vršila se bo v Dobu velika vrtna vese lica v prostorih g. A. Detele, pri kateri se bo igrala komična burka „Lumpacij Vagabund ali zanikrna trojica." Zlasti pa ker se veselica vrši v prid „ Ciril Metodove družbe", se slavno občinstvo vljudno prosi, da se veselice v obilnem številu udeleži! Začetek je ob 1/.1b. uri popol. Opozarjamo pa še posebej slav. občinstvo na to, da pride kamniški vlak v Domžale, ki so 15 minut oddaljene od Doba, ob 3. popol. in odide nazaj v Ljubljano ob 9. uri ponoči. Ker je ves prostor pokrit, se veselica vrši ob vsakem vremenu! Torej na svidenje v nedeljo!
— Kadilnikova koča na vrhu Golioe se otvori v nedeljo, dne 11. t. m. Ker koča ni še popolnoma opravljena, bo ta otvoritev le začasna, drugo leto pa se bo vršila slovesno. Vendar kaže vse, da 88 anide tudi letos obilo častilcev prvak* slovensk h turistov, g. Frana Kadil nika, k otvoritvi njemu v ča*t in trajen spomin imenovane koče na lepi naši Golici. Udeležniki iz Ljubljane se odpeljejo do Jesenic v nedeljo zjutraj ob 5. uri s turietovskim vlakom. S seboj ni treba jemati ne pijače ne jedil, ker bo dobiti v koči čaja, vins, kruha ter mrzlih jedil, s katerimi *o stregel »Planinski Janez«.
.      —   Redka   starost. Dae
J 2 t. m. umrl je v Blagovici v Črnem 1 grabnu najstarejši mol v občini — 83letni Nikolaj Boštele, mizar in bivši I mnogoletni vojak, ki je služil pod I česanem Ferdinandom in Fran Josi-I pom I Naj v m. p! f — Podružnica slov. planinskega društva v Cerknem I priredi dne 11. septembra t. I. v pro-I stori h g. P. Jurmana planinsko vese-I lico v korist zgradbe planinske koče I na Poreznu.
— Iz Logatca se nam poroča, I da priredi dnašai tambu-aški zbor v j petek, dne 9. septembra koncert v I prostorih hotela »Kramar c  Po kon-I certu prosta zabava in ples. Vstopnina 40 v. Ker je Čisti dobiček namenjen za Prešernov spomenik, se preplačila hvaležno sprejemajo.
I< Idrije se nam piše: »Sokol« je priredil svojo veselico dne 28 pr. m na vrtu br. Iv Grudna na Jeličnem Vrhu. Ki kor vse sokolske veselice, je j bila tudi ta zelo dobro obiskana navzlic temu, da vreme ni bilo posebno stanovitno.   Med udeleiniki smo z i veseljem opazili zastopnike vrlo na rodno naprednih Ž<rovcev, predvsem g. župana A Kopača, ki ao s svojim posetom pokaaali svojo narodno za vest in simpatije do sokolskega dru štva. Ob tej priliki so zbrali za idrijskega S -kola 15 K, za kar jim odbor izreka najtskreuejSo zahvalo. Pri ve selci se je rasviia najveselejša za- I bava, h  koji je  največ  pripomoglo I srečkanje, ki je sosebao mladini do- I neslo mnogo dobitkov, in ples, ki je I trajal neutrudno do 10. ure zvečer I ob neumornem sviranju oddelka el. I idrijskega godbenega društva. Med I zabavo pa so rodoljubne članice in I sojenke  ženskega  telovadnega  od- I delka »Sokola« z marljivim razpeča- I vanjem krasnih šopkov, koje so same I napravile in »Sokolu« darovale, raz- I glednic, korijandolijev in srečk, akr Dele za gmotni vspeb veselice, kateri I je bil prav povoljen. B>di tudi njim I iskrena zahvala in ponvala!  Minolo I nedelj" je pa priredi dijaški godbeni I klub »Struna« koncert v korist družbi I ev. Cirila  in Metoda na vrtu Frana I Didiča. Prav obžalujemo, da je zopet [ kvarilo slabo vreme, da nt mogel b ti I oDisk tak, kakor je bilo pričakovati I z ozirom na rodoljubni namen vese- j tiče, saj se v Idriji nrav malo žrtvuje I za to prekoristno družbo. O podruž- I moah moški in ženski se nič ne tue, I marsikdo niti ne ve, da v Idriji sploh j obstoje. Z*to pa zasluži »Struna« tem I več|e poznanje za prireditev te ve- I selice.   Spored je obsezal točke, ka- I ter h  prednašanje  nimamo   v  Idriji I priliae   mnogokrat  četi.   Izvajale so I se med   drug m  tež&e  ouvertur* iz oper  »Semiromida«. »Nema  iz Por- I tici«,   čuli   smo   odlomke   iz   opere I »Prodana nevesta«,  Parmove potpo- I uri:  »Slovanske  cvetke«  in  še več I drugih.   Vse točke  so  se  izvedle z I dovršenostjo in fineso, da se je Čuditi I marljivosti in nadarjenosti gosp< dov I »Strunašev«.   S iljiva pošta )e dobro | poslovala in crospice »S'runi« naklo- I njene bo razprodale mnogo šopkov. I Vesel ca se je zaključila s plesom ki se je nadaljeval v mali dvorani »C - | Uln;ce«.  V  nedeljo pa  praznuje si. I delavsko hraino  društvo svojo riva - I setletnico s prireditvijo večje veselice I v prostorih »C talmcn« in upam , rta I se tudi to pot odbkuje idrijsk ■ na- I rodno napredno občinstvo po i bilni I udeležbi in s stem izrazi zaslužnemu I društvu svnie priznanje. j
— S Pivke se nam piše: Dolgo, | dolgo Časa ni bilo v vašem listu oobe- I nega   poročila   iz  naše   lepe Pivške doline. Toda g. urednik, danes sem prisiljen pero v roke vzeti in vam poročati I o zaspanih Pivčanih. Kje si, Miroslav? I Nasprotje, katero danes brez potrebe I vlada, bi se lahko spremenilo v ljubezen. Pivčani, kaj ne bi bilo mogoče, da J ustanovimo   „Pivskega   Sokola". I Veliko nas je, ki svobodo in napredek I ljubimo. To je začetek! Dobro vin s k i. I
— Disciplinarni zakon za štajersko učitelj stvo. Cesar je potrdil zakon štajerskega deželnega zbora glede novih disciplinarnih predpisov za učiteljstvo na ljud skib in meščanskih š lih.
— Celjsko in mariborsko porotno sodišče. Pri porotnem zasedanju, ki se začne 12. t. m., pridejo v Celju na vrsto: 12. septembra Marija Jamnikar umor z zastrupljen jem. FrancBračič. rop; 13. sept. Josip Rataj, požig; 14. J Ferleš, Alojzij Lah, tatvina; 15 Josip Makovšek, uboj; 16. Anton Požuti (bivši orožnik) uboj; 17. Martin Hriberšek, umor. — V Mariboru pa pridejo na vrsto sledeči »lu čajr.   12. sept. A n t o n K o s a r, požig;
13 Vincencij   Gregorič, uboi;
14 Fran Harz, Ljudmila Die-trich in Ana Harz, goljufija in umor; 15 J o s. Lier sohaft, uradno poneverjenje in goljufija; 16 Alojzij Marčič, uboj.
— Mednarodni zadružni kongres se vrši ravnokar v Bu-dapešti. Zbrali so ee zastopniki vseh narodov: Rusi,   Franc zi, Angleži.
Nemci, Slovenci, Srbi, Bolgari i. t d, Z teto slovenskih posojilnic tastopata gg. Franjo Jošt in Fr. L o n -I č a r. Sedel društva, ki prirej uje kon-I grese, je v Londonu D ►sedanji konji greši ao se vršili v Londonu, Pa-I risu (dvakrat), Detftu in Mencue-I stru.
— Ka kmetovalca« Od me-
I seca septembra 1904 do januarja 1905 I bo c. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Ljubljani nakupilo vsak mesec po 100 metrskih centov ovsa od kme-I tijskih  zadrug in kmetovalcev samih proti takojšnji oddaji blaga in proti takojšnjemu plačilu tudi v manjših  množinah.   Te vrste prodajanje  blaga  kratkim potom posebno dobro služi srednjim in manjšim kmetovalcem, na kar jih posebno opozarjamo. — Vojna uprava želi, da bi se tudi na Kranjskem med kmetovalci udomačila kupčija iz proste roke njim samim na korist, kar se doslej, žalibog, ni bogvekako vršilo.
— Zadruga krojaoew9 klobučarjev i. t. d. v Ljubljani vabi svoje cenjene člane na jaso važen razgovor, ki ee bode vršil v četrtek (na praznik) dne 8. t m. do poldne ob 1,11 uri v gostilni, pri »Kroni«. Našelništvo prosi obilne udeležb* od strani svojih članov.
— Tatvine. Sinoči je bilo tr goveu gospodu Ivanu Auerhammerju iz veže »Katoliškega doma« ukradeno s kolesa vse kolesarsko orodje. Tudi g. Jožefu Stmadu, trgovskemu po močniku, je bila ravno tam ukradena kolesaraka »Kobald«-evetilka. Tatvine kolesarskega orodja eo se tam še ponavljajoč izvršile in ni izključeno, da tat to potem spravlja v denar. — Včeraj je bila pekovskemu pomočniku Francu KarliČu v neki gostilni na R maki eeeti iz žepa ukradena bra-nilnična knjižica z vlogo 140 kron. Knjižica se je glasila na ime Joaip Glas.
— Kaznjenec je padel z odra. Veeraj popoldne je nesel kaz njeneo Fran Lavrič pri zgradbi mestne hiše v Gr*daških ulicah s svojim tovarišem po odru piloto. Ker ni bilo dobro ograjeno, je zgrešil desko in padel l1/« metra globoko. Pri padcu se je nadel ob oder v rebra in se tako poškodoval, da je moral iti v kaznjensko b >in co
— Mi tntne ni taotel pla6ati
včeraj n« Sv. Petra mitnici hlapec Argust Poljak. Izgovarjal se je najprvo, da ni bil zunaj mtsta, a ko je to priznaUin moral mitnino pO posredovanju policijskega stražnika pla čati, je udaril po konjih in začel mit niškega paznika in stražnika preklinjati ter zmerjati z raznimi psovkami. Zagovarial se bode pred sodiščem.
— Trpinčenje živali. Rojčev hlapec Jožef Vrhove je bil včeraj voz tako preobložil z blagom, da sta ara konja megla po Resljevi c-sti prav počasi peljati, kar pa Vrhove j ni bilo všeč in ju je neusmiljeno bičal ter s nogo suval v vamp.
— Nesreča. Danes so pripe ljali z vlakom • b  pil 12 iz Hrušice na južni kolodvor Iti jo Viličko, de lavca, ki si je pri deiu zlomil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vo zom v Hvzelno b »ln»šnico.
— Z voza padel je včeraj Tom v.ev hiapec Anton Malnar na Cesti na Rudolf jvo železnico, ker se ga je bil preveč napil. Stražnik ga je moral spraviti nazij na voz in spremiti demo v.
— Delavsko gibanje. Včeraj 8) je z južnega antodvora odpe-lialo v Ameriko 40 Slovencev in 8 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 40 Hrvatov — V Hruš ci se je odpeljalo 40, na Jesenice pa 30 delavcev.
— Zabavni Vlak je peljal danes ZjUtra| 308 Dunajčanov v Tr*t, kateri si bodo ogledali obenem tudi Reko, Pu»j, Benetke, Mtramar in Opatijo.
— Izgubljene in najdene
reći« G. Amali|a Sob. je izgubila vfteraj zlat uhan z bnljantom. vreden 40 K. — Šivilja Ana Kisovčeva je izgub la rdečo denarnico z vsebino 5 K 56 vin. — Uradnikova žena Uršula P. je izgubila črno denarnico, v kateri je bilo 76 K denarja. — Za-sebnica Avgusta T. je izgubila po Krakovskem nasipu zlato venžnato zapestnico, v kateri so bih trije safiri, vredno 50 K — I gubljena je bila tudi zlata ura z zlato verižioo, ki je imela za obesek srček in dva zlata manšetna gumba s Črkama C H. — Na južni železnioi je bil izgubljen, oziroma najden ženski površnik, potna čepica, dežnik, zavitek kolonijalnega blaga, ročna torbica, rožni venec, obešalo za obleko, kndrilo, ženska r 'čna torbica s svetimi podobami, črn klobuk, dva kovčega z obleko in črna prazna torbica.
— Koncert društvene godbe. Jutri bo pri »Njvera svetu« na Marije Terezije oesti zadnji letošnji vrtni koncert društvene godbe. Kakor znano, se je restavra-ter, g. Fran Remio, vedno na vso moč trudil, da je gostom v vsakem oziru kar najbolje postregel in je
vreden, da se ga • številnim obiskom podpira.
—  Slovenci  v Ameriki.
Kap je zadela v Jenny Lmd Josipa Juriča, doma iz Revišs v litijskem okraju. Doma zapušča Ženo in osmero otrok. — Zgorela je v Toweru velika hiša društva sv. Cirila in Mttoda. — »Vseslovan-sko združenje« v New Yorku je čestitalo ruskemu caru ob priliki rojstva oesareviČa. Car se je laskavo zahvalil.
— Najnovejše novice. —
Krvavi štrajki. Na otoku Sardiniji je ustavilo 2500 rudarjev delo. Došle vojake so naskočili štrajkujoči s kamenjem in revolverji. Tudi vojaki so streljali. Sedem vojakov je ranjenih, izmed delavcev pa so trije mrtvi, zelo veliko pa je ranjenih.
— Vest o mrtvih in obolelih na vojaških vajah 22. b ram bovškega polka na Ogrskem se ara duo zanika. Res je le, da so 136 rezervistov poslali domov, ki so bili preslabi za nameravane težke vaje.
— Z brizgalno odnšen punt. V kaznilnici v Sobotki so se pretečeno soboto spuntah kaznjenci. Pazniki pa so začeli s parno brizgalno škropiti izgrednike, ki so se valed tega res spametovali ter se pnstili mimo odvesti nazaj v celice.
— Bomba. V Barceloni je našel neki policijski agent bombo ter jo nesel v jnetieno palačo, kjer se je razpočila ter porušila del zgradbe.
— Ošaben bogataš. Lesni trgovec Graban v državi Missisipi je napravil konee štrajku svojih delavcev s tem, da je celo svojo veliko zalogo razstrelil z dinamitom.
* Ne piMana, ne tiekana knjiga. Drzžina princa de Ligne ima imenitno knjigo v posesti. Nemški cesar Rudolf 11. je nekoč ponudil za to knjigo 11.000 dukatov. Težko, da bi bila na svetu kje kaka bolj nmetna knjiga. Listi v nji so tako narejeni, da imajo po sredi med obema licema višnjev papir. Črke so na licih ligtov vse urezane, zato ge vidijo višnjeve. Vsaka črka je popolna in je knjiga prav labka za branje. Delo, ki je bilo za to potrebno, je naravnost nekaj čudovitega.
* Slepa na vseučilišču. Da so slepci postali doktorji, to je bilo v zgodovmi človeštva, da je pa slepa in ob enem nema deklica zmagala latinski, grški, nemški, angležki jezik, matematiko in slovstvo in s Častjo zdelala vseučilišče v državi Massacbnssets, to je pa že nekaj posebnega. Helena Keller se je naučila govoriti, pa ni mogla ne slišati ne videti, bila je slepa in gluhonema. Imela je pač veliko naravno nadarjenost, a morala je tudi imeti izvrstne učitelje.
* Father Jos. Murgas, slovaški duhovnik v Wilkesbarre, kot zuano je znašel nove vrste brezžični brzojav. Sedaj že postavlja visoke droge, enega v Wilkesbarre, drugega v Sranton, dvajset milj narazen. Droga ali pravzaprav stolpa bosta 150 čevljev visoka, na vzvišenih krajih, da visoki predmeti ne bodo ovirali elektrike. 3£orseovi način brzojavne pisave je nadomestil z dvema glasoma, ki mu neki prihranita že mnogo časa.
* Kaj Je čudež? Irssi km ■■ vpraša duhovnika, Saj je čudež. Ta mu obsežno r&zUtra. pa kmetic ne more ratumeti. Z*to vpraša duhovnika, če bi mu mogel dati tudi kali Ztfled čudeži«. »Dobro,« pravi duhov nik, »hodi ored menoj in hočem poskusiti«. Kmetic gre. Duhovnik ura br*-z premisleka občutno sune z nouo »AU si čutil«, vpr*ša duhovnik. »Zakaj bi ne b 1?« pravi kmet in se pogladi po zadetem kraju; »zlomka, gotovo aem t" umi*« »Dobro«, pravi duhovn k. »bi bi čudež, Če bi ti sunka ne bil *util«.
* Ženska emancipacija v Ameriki. Oi leta 1870. do 1390 je bilo v Zedinjenih državah le 414 ž*natr v uradniških poslih, danes jih je 4375. Š evilo časnikano se i« v istem času pomnožilo od 35 na 888 dekorativnih umetnic od 412 na 10810 Knjicrnvodkinj je bilo ored 30 leti samo 9 sedaj rh je že 27 777 Povsod najdemo ženekd, le v armadi še ne.
* Največ Židov v enem mestu skuoaj i*vi danes v N*w Yorku to je 672 676 Z* New Vorzom na se v tem oz<ru vrstijo m^sti Varšava, Budapešta, O lesa, Danaj, L Al in London
* Bogastvo Indijanov. Če-
stokrat se slišijo pritožbe, da se Indi-jani iz Severne Amerike iztrebljajo ter hirajo v revščini. Vest o revščini vsaj ni resnična. Resnica je namreč, da so takozvani Ozagi v Oklahami skoraj najbogatejši narod na svetu. Vsak Ozag ima namreč 4644 dolarjev naloženih v bauki, ki se mu obrestujejo po &% in vsak ima nadalje štirjaško miljo zemlje, ki reprezentuje za vsako rodbino vrednost 11.500 dolarjev. Celokupno indijansko prebivalstvo šteje 400.000 duš, a njihovo premoŽenje se ceni mnogo nad bilijon dolarjev. Ze-dinjene drŽave kupujejo za gotovi denar
obsežna zemljišča, ki so Iudijauom določena! ter so jim dale doaedaj u nad 30 milijonov dolarjev dobička Tudi ni res, da so Indijani leni in jq. dolentni. Ker imajo dovolj premoženja res ne delajo veliko, vendar pridelajo na svojih poljih in nasadih vsako leto za 6 milijonov dol. vrednosti. Njihovo kmetijstvo je na visoki kulturni stopnji tudi njihove Šolske in cerkvene razener? odgovarjajo modernim zahtevam.
* Odškodnina za neizpol. njeno obljubo zakona. Dosadi) ao v Ameriki le Ženske tožile za od škodnino, ker se jim obljubljeni z* kon ni izpolnil. Nedavno pa je 1 i bivši italijanski konzul svojo nezvesto ljubico za odškodnino. Zahteval j« 10000 K. Sodniki so mu prisodili 6400 K, in s car 4000 K za c-etlioe, piama, gledališČne liate itd, 2400 K pa za z-mujen čaa. Icračunili so, da je potratil s ljubkovanjem približno 400 ur ter so mu prisodili po 6 K u zamejeno uro.
1 Čudno obrambno sred. atvo* Nedavno so v Parizu zaprli neko grofico Horn zaradi sleparij«. Gre sa za svotico 75 000 franko?. Dama ss je uprla s silo aretaciji ter se zatekla k zadnjemu sredstvu, di se je popolnoma slekla. Seveda ji tudi ta zvijača i pomagala. Sadaj le poaluiuje istega sredstva, da bi ute* kla zasliševanju. Ko je prišel prets* čeno soboto stražar v njeno celico, da bi odvedel grofico k preiskoval-nemu sodniku, se je po dal|šem ugovarjanju sicer vdala, med potom pi je zbežala v neko čumoato ter se odznotraj zaklenila. Vrata so morali vlomiti, in grofica je stala »redi sobe popolnoma naga: »Tako,sedaj me pi le odpeljite!« je rekla zadovoljno. Prinesli so stražarjev plašč ter zavili vanj grt-fiso. Pri tem se je kot besna upirala ter se tako razburila, da so zasliševanje res morali preložiti. Ob-liubila je. da se bo tega sredstvi trajno držala; in res ne trpi v ; obleke na seDi ter se naga sprehaja po celici- Za obteževalno okolnoat ae smatra to, da je grofica - 45 let stara.
" Nailepda žena v Rimu zaradi tatvine zaprta. Signon
Marija Buooi pripada zelo ugledni rodbini, ima za mota nečaka kardi nala Jacobinija in ki splošno slovi ta najlepšo ženo v celem Rimu, je zaradi tatvine zaprta. Ljubkovala je i bogatim trgovcem Agostinijem, s katerim sta večkrat za par dni kam zletela. Pri zadnjem takem izletu v Lombardijo je bilo Ag stiniju ukradenih dragocenosti za 3000 lir. Naznanil je tatvino policiji, ne da bi bil povedal, s kom je bil skupno na iz letu. Toda policija ima oster nos ter je v odsotnosti lepe Bucci v njent-m atanovanju preiskovala ter tudi našla ukradene dragocenosti. Ag st:ni še ni o tem ničesar slutil ter je bi ravno z lepo ljubico na drugem ii letu, ko se je pojavil detektiv ler mu vzel lju&c*. Prosil je aeveia brzojavno, naj se zadeva potlači, a aodišče d«nr»e ni vt-č izpustilo.
* Zdravniki  na Ruskem« G'esom   najnovejšega    atatiatičn <z\ izvestja ie na R<i«k-m 21 827 zdravnikov, in sicer 21090 mošk h  n \ \ Zetisain. Vktjuo temu se kaže z* i čas veliko pjma^jaanje zdravnikov, ker  j h velo  veliko potrebujejo na bojišču.   I :mrd  omenjenet/a števila odpade  na  evropsko  Rasijo   19 108 zdravnikov. Nijveč jih je seveda mest'h, in *icer v Petroorradu 2212 Moskvi 1528.  Varšavi  1043 K 689, Odesi 615 itd.   V cen oD? Sibiriji je le 788 zdravnikov, na K*?* kazu  pa   1224.   V  južni Rusiji so kraj>, kjer na  100 vrsi naokoli m zd^vnika.   Dohodki so seveda slabi ter se morajo poaebno ženske zdravnice Žrtvovati za ljudstvo. Po mev.ti ima mnogo zdravnikov stalne aluibe, in s cer jih je 731 profesorjev m vatnih docentov, 3683 v armadi, 27 90 v deželni službi, 1495 v bolnišaicab. 556 v mef-t'nh e uiDah, 577 pri to v»rnah in 541 pri zvleznioah.
* Spoaobni ministri. V
mali zamorski kraljevini v Južni Atnti je uredil kralj svojo državo popoliuuj po evropskem načinu ter je dal *\ podložnim   tudi   ustavo.   V kralji imajo namreč tudi parlameut s 30 poslanci.   Parlamentu predseduje kralj, a odgovornih um je osem i strov. Oponašajoč popolnoma evropske običaje, priredil je nedavno kralj tudi dvorni ples, h kateremu je bilo povab ljenih  tudi  nekoliko  Kvropejcev. aW plesom je zapazil neki Etivuajcfi ^ mu manjka zlata  ura. Poklical j strau vojnega ministra ter mu jaoveoi dogodek. „Kdo Vam je ukradel Zi je vprašal   vojni   minister. — „Om 'l gospod.** — „Vra^a, vraga, to je pl"a vosodni minister . . . počakajte ui^1 časa — in vojni miuister je &el k n* kemu drugemu odličnjaku v dvoran' Čez nekaj časa  se je  vojni miui»te vrnil ter izročil Kvropejcu njegovo un1 „Ali Vam je pravosodni minister dobit voljno vrnil uro Vu je vpraSal EvropeJet
MT Dalj« v prilogi« ~V
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 204, dne 7. septembra 1904.
„Ne, niti ni zapazil. Prosil sem samo ministra zunanjih zadev, naj mu jo ukrade, in kakor vidite, se mu je posrečilo.*1
* Nemec o Nemcih« Možu, ki je pisal nastopno pismo, se gotovo ne more očitat*, da ni bil prati Nemec: »Nimam sedanjosti, še manj pa bodočnosti. 0 veri ni sledu. Pač bi bilo meglo pravo umttn ško delo izvajanje moiih novih del mnogo spremeniti. Moja vrnitev v Nemčijo mi je zadala smrtni udarec malo vredna je ta dežela, in neki lluger je imel prav, ki je rekel: »Neu.ec je malopridnež« Tukaj ni sledu o upanju, in kako je z mojimi navideznimi naklonjenci, razvidite lahko iz tega, da so me k izvajanju moj h dunajskih koncertov vabili praski Cehi, Rusi in Madjari, dočim moram biti pripravljen, da me moji dobri Nemci, ako ee jim ponudim, odklo nijo. V Berolinu me intendant ni hotel sprejeti « To pismo je pisal leta 1363 naivečji nemški glasbenik Rihard Wagner neki Mitildi \Yesendonk.
* Volitve v Ameriki. Neštete in neštete svete požre predsedniška volitvena borba v Ameriki Ne samo, da Btanejo navadne krajevne volit-vene borbe velifee svote. Brez denarja ni nihče izvoljen uradnikom. Sedaj že roma okrog med pokt.karji zasebniki pušica za denarno pomoč. Prva izvolitev Mac Kinlevja je baje stala cd štiri do pet milijonov dolarjev. Ostalo pa je v blagajni Še precej tisočakov za prihodnjo voli tev. Istočasno pa je demokratski vc-litveni odbor imel z^ub3. Poravnati jo mislijo menda to jesen. Republikanci se že pritožujejo, da se nj<h volitveni žepi nič kaj ne polnijo.
* Čudno veliko Ircev ee je v pol stoletja izselilo iz svoje como vine. N.č manj kot skoraj štiri milijone, natančno 3 961011 duš. To je toliko kot 74% poprečnega števila irskega prebivalstva v domovini. Leta 1903. se je izselilo nekaj čez 40 tisoč Ircev, v Ameriko jih je prišlo cd teh več kot 33 tiscČ, to je toliko kot Slovencev in Hrvatov skupaj. Med irskim in slovenskim izseinikom je pa ta velik razloček, da se Slovenec rai vrne d- mov v stari kraj, Irec pa le redkokdaj, vsaj ne, da bi doma ostal.
* Ameriški novi minister za mornarico je odločil, da se morajo iz službe iztrebiti vsi tisti častniki, ki ne plačajo svojih postav nih dolgov. Zadnjič je neki častnik imel biti povišan. Prestal je vse skušnje, samo ena stvar je bila zoper njega, namreč da ni plačeval svojih dolgov. Bil je povišan, t:da samo za nekaj časa, za šest me3ecev. V tem času bi moral plačati svoje dolgove. Ker se v teh mesecih ni zganil in hotel zraven še preslepiti svoje višje v eeli zadevi, je prišel pred vojaško sodišče. Ker pa je častnik raje preje resigniral, je bil njegov izstop rade volje sprejet.
* Sloveč čevljar« Kakor imajo Nemci v svojem S xu slove Čega čevljarja, ponaša se tudi Italija s takim mojstrom, ki sicer ni delal pesmice, pač pa čevlje Napoleonu I, ruskemu caru Aleksandru itd. Bil je to Anselmo Ronchetti. Njegovi sloveči izdelki so šli po vsem svetu. Lombardaki pesuik Carlo Porta mu je posvetil več pesmi, dramatik Monti, ki ga je celo Goethe ČtsUl, je bil njegov prijatelj. Sedaj razkrijejo v Milanu čevljarji svojemu uzoru na hiši, kjer je mojster R nchetti delal čevlje, lepo spominsko ploščo, pa tudi mestni zastop ga proslavi s tem, da prekrsti dotično ulico v »Via Ronchetti«.
* Koliko velja vojna ladja na leto« V zadnji seji angleškega parlamenta seje tudi naznanilo, koliko velja na leto vojna lad|a. Izkazala Ee je lepa svotica 2 milijonov mark, od katerih odpade skoraj 1 milijon za plače in zdrževanie častnikov in druge potrebščine, 370.000 mark za hrano vojakom in 150 000 mark za 8treliivo itd.
* Nekaj o zlatenici. V zdra vilstvu je sedaj bakterijologična sxer na vrhu. To se prvi, da se najde vedno več in več malih živalic ali bacilov in bakterij, o katerih se ve, da provzročijo razne bolesti. Te živalic« so seveda tako majhne, da jih presto oko ne vidi, vidne postanejo šele pod jako močnim povečalnim steklom. Morebiti bode kmalu zdravilska veda našla posebno tako živtloo za vsako bolezen posebej S^daj se piše po listih, da je neki francoski zdravnik po imenu Costa, skušal najti razlago zlatenice v ti mali živalici. V nekem alpinskem lovskem bataljonu so v teku šestih mesecev našli 77 Blučajev vojakov bolnih na zlatenici. Take epidemije so zdravniki že večkrat opazili pri vojakih. Znane so že tudi take epidemije zlatenice v šolah. V Draždanah je zbolelo 1. 1890 za to boleznijo 15000 ljudi. Bolezen je divjala pol leta. Obiskana je bila od nje tudi cela nemška vojska 1. 1870; tretjina vseh Bavarcev je tedaj v
vojaki zbolelo. V ameriški civilni vojski *o našli 70000 tako obolelh. Kako se okuženost razširja, se sedaj še ne ve. Vrši se počasi valed dotike Skoraj gotovo je, da se bolezen naleze, ko se zunaj na koži še ne kaže. Kajti ko je enkrat koža rumena, potr m se ni bati okuŽenja.
* Knez poglavar roparjev. Pred  okrožnim sod šftem v Samar kandu je bilo nedavno 7 gruzijskih roparjev, ki so pod vodstvom kneza Č kovanija napadli fi ijalko rusko ki tajske banke v Buhari, a so jih urad niki pogumno cdbili. Vsak je dobil po 8 let ječe, le knez čikovani je bil z ozirom na njegovo pokolenje ob sojen le v šes.letno prisilno delo, a ga vrhu tega še priporočijo oirjevi milosti.   Knez Cikovani je direktni potomec georgijskih cesarjev, t. j. iz tiste čudovite  kavkaske planote, ki sii vi,  da ima najlepše ženske na svetu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Kostanjevica 7. septembra. Županom mestne občine kostanje-viške bil je zopet soglasno izvoljen gospod Ivan Globočnik.
Dunaj 7. septembra. Ministrski predsednik K o r b e r se je danes povrni1 s svojega potovanja po Galiski in Buko vini na Dunaj.
Dunaj 7. septembra. Poljski in češki poslanci iz Šlezije izjavljajo, da se niso vobČe zavezali vzdrževati poljske in Češke pa-ralelke na učiteljišču iz lastnih sredstev, nego da so le obljubili, plačati letošnje stroške, ker v proračunu za 1904 ni v ta namen nikakih sredstev.
Dunaj 7 septembra. Oficijozno se razglaša, da se bližajo pogajanja z Italijo zastran trgovinske pogodbe ugodaemu koncu in da se pogodba kmalu podpiše.
Rusko-japonska vojna,
Petrograd 7. septembra General Kuropatkin je brzojavil carju, da se mu je posrečilo odpeljati svojo armado proti severu in jo rešiti iz nevarnega položaja, v katerem je bila na ozki fronti in na levem krilu.
London 7. septembra. Ku-rokijev načrt, preprečiti umakni-tev ruske armade, se je izjalovil. Zadel je pri Jan taj u na tak odpor, ki ga ni mogel premagati. Bitka j e t r aj ala tri dni in so si Rusi iz vojevali prosto pot proti severu.
London 7. septembra. Kuropatkin se ni obrnil s svojo armado proti Mukdenu, nego je krenil ž njo na stran in pojde, če treba, do Ti e lin ga. Japoncem se vsled izbornega vodstva Kuro patkinovega ni posrečilo, zastaviti Rusom pota proti se veru.
Petrograd     7. septembra Zapovednikom  preostale rusko mornarice v Port-Arturju je na mesto kceza Uhtomskega imenovan kapitan Vir en.
Pariz 7 septembra. Japonsko poslaništvo je razglasilo, da so Japonci imeli pri Liao-jangu samo 160 000 mož, za 40.000 mož manj kot Kuropatkin; zmagali so pa vsled tega, ker imajo boljše oficirje. Končno se vojna odloči pri Harbinu Rusko poslaništvo dostavlja tej izjavi: Dobro je, da so Japonci povedali, koliko imajo vojaštva v Mandžuriji. Kuropatkin se bo umaknil morda celo do Harbioa ali gotovo je, da Japoncev čez zimo ne pusti v miru, čeprav to srčno žele. Iz Petrograda s a pa javlja, da je Rusija že odposlala na bojišče 3 5 0.000 mož, ki pa še niso dosegli svojega cilja. Do konca septembra bo imel Karopatkin čez 100000 novih mož in 1800 novih topov.
London 7. septembra. „Daiiy Telerapha poroča, da je v Daljnem kakih 10.000 Japoncev obolelo za boleznijo »beri beri".
London 7. septembra. Japonci so pri Njučvangu izkrcali osem novih oddelkov vojaštva in jih po železnici poslali v Ljaojang.
Gospodarstvo.
Ljubljani i
Po sklepu občnega zbora deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug se ima v teka letoSnega leta prirediti razstava vajenskih del, spojena z razstavo raznih strojev, delavskega orodja in dragih delavnih pripomočkov. Kaj zasleduje in kako naj koristi omenjena rastava, hočem ta kolikor mogoče natančno poročati, ker sem tega prepričanja, da razni me-rodajni faktorji, kakor pač tudi večina samostojnih obrtnikov ni zadostno informirana o važnosti in potrebi razstave vajenskih del, in da se od mnogih strani take prireditve smatrajo za „nebodijih treba." Odsek za pospeševanje obrta v c. kr. trgovskem ministrstvu računa z žalostnim dejstvom, da posamezni obrti bolj m bolj propadajo in sicer ne samo zaradi konkurence raznih tovarniških podjetij, marveč tudi zato, ker obrtniki času primerno ne napredujejo v svojem obrtu in se obrtni vajenci ne vzgojujejo tako, da bi pozneje kot samostojni mojstri mogli tekmovati s tovarniškim delom. Radi tega je vlada uvedla pri obrtnih zadrugah, da delajo vajenci presknšnjo ali tako imenovani pomočniški izpit. Obžalovati je le, da se večina obrtnih zadrug teh predpisov, oziroma določil zadružnih pravil ne poslužuje, ter se vajencem potrjujejo izučna spričevala, ne da bi se zadnja o sposobnosti va jenca potom preskušnje prepričala. Posebno umevno pa je, da večina obrtnikov to določbo zadružnih pravil vsled tega rada prezira, ker če vajenec preskušajo z dobrim ali vsaj z zadovoljivim uspehom ne napravi, je v najpogostejših slučajih vzrok ta, da se ni niti mojster, niti v delavnici nastavljeni pomočnik brigal za zadostno strokovno izobrazbo vajeoca in se je vajenec več uporabljal za druga dela, kakor pa za njegov obrt. Zlasti se pa opazuje, da se vajenci v velikih podjetjih in v tovarnah, koder imajo splošno vajencev v prevelikem številu, jako slabo ali povrSno vzgojujejo. Vzrok temu je preveliko število vajencev in pa ker podjetnik oziroma učni mojster ne more sam nadzirati vseh vajencev.
Ker pa tovarnarji niso primorani biti člani obrtnih zadrug, tudi njih vajenci ne delajo nikjer nobenega izpita; podjetnik jih samo po dokončani učni dobi oprosti in smatrajo se za pomočnike in s tem — basta! Ce v takem slučaju vajenec nima posebnega veselja ali nadarjenosti do svojega obrta, se Čisto nič ne nauči, ter ni za druzega sposoben, kot za tovarniškega delavca; za obrtnike, pri katerih mora biti pomočnik sposoben za vsako delo, so pa taki pomočniki večinoma nerabljivi. Radi tega bi bilo umestno, da bi tudi tovarnarji morali biti člani obrtnih zadrug; s tem bi njih vajenci bili primorani delati skušnjo pomočniške sposobnosti.
Pomočniški izpiti imajo torej namen, prvič vplivati na vajenca samega, da je več ali manj moralično prisiljen, da se v svoji učni dobi resno poprime obrta in da skušnjo z dobrim uspehom napravi, ker v nasprotnem slučaju se sme vajencu učna doba podaljšati do enega leta; dragic pa vplivajo izpiti tudi na učne mojstre, da se resno potrudijo vajenca kaj naučiti, ker če vajenec ne prestane skušuje, gotovo ni Častno za učnega mojstra.
Razstave vajenskih del so pa za vajence kakor tudi za učne mojstre še v drugem ozira vzpodbudljive. Že skrb vajenca, da mora delati presknšnjo, ga vzpodbuja k marljivosti in do resnega truda; svojega obrta se kolikor mogoče dobro poprime in nauči.
Zavest in ponos, da se njegovo delo razstavi, vzpodbujata vajenca; nada, da sprejme za svoj trud primerno nagrado, pospešuje njegovo pridnost. Ta skrb, zavest in ponos služi vajencu kakor tudi učnemu mojstra le v korist. Prepričan sem, da bode v Ljubljani jako težavno, dobiti precejšno število obrtnih vajencev, kateri bi bili pripravljeni, svoja dela razstaviti, ali za prvič zadostuje naj vsako in če je še tako malo število, vsaj tudi v drugih mestih prvi pot ni bila velika udeležba.
Enake razstave naj se ponavljajo redno vsako leto in ne samo v Ljubljani, namreč tudi v drugih kranjskih mestih, sploh povsodi, kjer obstoji kaka obrtna zadruga in tem razstavam naj bi sledile razstave mojstrskih del, kar bi domaČi obrt mnogo povzdignilo v vsakem oziru.
O razstavi mojsterskih del v priliki kaj več. Razstave vajenskih del so dvojne vrste in sicer lokalne in centralne. Prve se lahko vrše povsod, kjer obstoji ena ali več obrtnih zadrug in trajajo običajno po 8 dni. Druge se pa vrše le v krajih, kjer ima sedež trgovska in obrtna zbornica, ali kjer obstoji kaka zveza obrtnih zadrug ali pa obrtni muzej, in trajajo vsaj po 14 dni.
Lokalne razstave se lahko udeleži vsak vajenec, če je izpolnil prvo leto učne dobe, kakor tudi taki pomočniki, kateri so v razstavnem letu dovršili svoj učni Čas. V centralni razstavi se pa .razstavijo le taka dela, katera so bila
pri lokalnih razstavah odlikovana. Umevno je, da so centralne razstave veliko večjega pomena, ker se pri teh razvidi, kako da so se dela lokalnih razstav ocenjevala. Pogosto se je že prišlo na sled, da so se slabo izvršena dela lokalnih razstav boljše ocenjevala, kot zaslužijo resnično dobra dela.
Kakšno delo namerava vajenec razstaviti, to je njemu prepuščeno, vendar se pa mora paziti na to, da mu ne provzročuje preveč stroškov in da je primerno njegovi sposobnosti.
Za vsak posamezni obrt so določena razna dela, izmed katerih se lahko izbira. Učni mojster se pa mora zavezati, da ne bode niti on sam, niti kak drug pomagal vajencu izvršiti razstavi namenjenega dela. Prav dobra in dobra dela se obdarijo z darili, in sicer z diplomo in hranilnično knjižico v vrednosti kakih 20 oziroma 10 kron. Vajencem neobdarovanih del se pa izroči spričevalo in potrdilo, da so se s svojim delom vdeležili razstave in če je mogoče, se jim izroči odškodnina za porabljeno blago. Učni mojstri takih vajencev, kateri so obdarovani z darili, dobijo od odbora razstave pismeno priznanje, poleg tega se pa vodi v c. kr. trgovskem ministrstvu imenik onih mojstrov, od katerih so vajenci dobili prvo darilo.
Prve razstave vajenskih del so se vršile leta 1898 in sicer na Zgornjem Avstrijskem ena, v Gradcu ena, na Češkem Štiri in na Moravskem devet, torej skupaj 15 razstav, pri katerih je 1468 vajencev razstavilo svoja dela. V teku štirih let, to je od leta 1898 do konca leta 1901, se je vršilo skupno 125 lokalnih in 10 centralnih razstav z 9383, oziroma z 2345 udeleženci. Največ razstav kakor tudi udeležencev je bilo na Češkem in Moravskem, iz česar se da sklepati, da je tam obrt dobro razvit, ter da so obrtniki izobraženi, zavedni in napredni.
Za pokritje troškov takih razstav podeljujejo primerno subvencijo v prvi vrsti c. kr. trgovsko ministrstvo, dalje deželni odbori, trgovske in obrtne zbornice, obrtne zveze in zadruge, kakor tudi razni drugi denarni zavodi.
Odbor za razstavo vajenskih del v Ljubljani, kateremu stoji na čelu strokovnjak in vsestranski pospeševatelj obrta, ravnatelj c. kr. umetno obrtne šole, gospod Ivan Šubic, se je obrnil s prošnjo za primerno subvencijo na zgoraj omenjene oblasti in zavode. Odlok c. kr. trgovskega ministrstva odboru še ni znan, trgovska in obrtna zbornica je dovolila znesek 100 kron ; deželni odbor in pa kranjska hranilnica sta prošnje odbora odklonila in sicer deželni odbor z motivacijo, da brez deželnega zbora odbor ne more dovoliti za sedaj nobene podpore; mogoče pa dovoli naknadno kako podporo deželni zbor. Odlok kranjske hranilnice mi pa ni znan, ali obžalovati je, da je izpadel tako neugodno.
Kakor pri vsaki stvari, tako se tudi pri tej stvari rabi denar, in če tega ni, ni mogoče imeti uspehov. Bati se je celo, da podpora ministrstva in trgovske zbornice ne bode zadostna, in da se bode moralo to idejo opustiti in Čakati na bolj ugoden Čas, kajti: -Malo pe-neza, malo muzike." Obžalovati je le, da se na Kranjskem obrtnikom v pro-speh in korist ne da nič doseči vkljub temu, da smo vsem drugim deželam naj-majmanj za 50 let odzadaj v vsakem oziru.
Ne tajim, da so obrtniki največ sami vzrok, ali priznati se mora, da so med vsemi sloji kranjskega prebivalstva obrtniki najbolj prezirani in če ne bode mogoče razstave vajenskih del prirediti, se imajo obrtniki za to zahvaliti le obstrukciji deželnega zbora. Torej kje ste prijatelji in pospesevatelji malega obrta?   Eng. Franchetti.
Na znanje!
Vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola je določil za telovadbo v telovadnici v »Narodnem domu« nssltd-nje telovadne ure:
I. Redna telovadba bratov Sokolov.
V ponedeljek, sredo, petek. Vsakimi sveder o J 1j't9 do \»10. ure.
II. Telovadba starejših bratov Sokolov.
V ponedeljek, petek. Vsikikrat zve
Čer od 1jt7. do l/tS. ure.
III. Telovadba vajencev.
V torek, četrtek.  Vsakikrat zvečer
od V,9. <*<> 10 ure.
IV. Telovadba vaditeljev in teoretični pouk.
V ponedeljek, sredo, petek. Vsakikrat zvečer od '/.,8. do 1/i9. ure.
V. Ženska telovadba.
V sredo, soboto. Vaakikrat od 5 do 8. zvečer. (Telovadba v dveh cd
delkih za članice in gojenke )
Telovadce prosimo, naj prihajajo k telovadbi redno ob določenem času, da se ne trati preveč luči.
Odbor ljubljanskega Sokole.
Mnogostranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego ,,Mollo-vo francottko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSu-joče, ako se namaže ± njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da so priliva kopelim. Steklenica K 1-0O. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno Tnamko in podpisom. 6 8-12
prane 3©ž«fcl'0
grencica
1086-5
..pravzaprav reprezentant grenčic".
(V. medic. odd. splošne bolnice na Dunaju )
MT Zalms^vaftc$ vsakdar >.«*-ludčoo tiuUiuro (tudi odvajalno) lekarnarja l3l«ocjIv I*|iat»!Jaaaal ztaa l>u u it |*iU i cesti In zavračajte pona-redbe, ki obsegajo đansazzMaie zdravju škodljlvd snovi. — Zunanja naročila po 1 povzetju. 1264-14
Avloiiiatukf i>s»Mtl, ki je je vpeljala tvrdka I. Schuller, Dunaj, llv Kurz« bauergasse 4 v trgovino, so zelo priljubljene in zbog umetne in praktične konstrukcije najbolj jamčijo, da bodj v kratkem Času popolnoma uničile vse podgane, misi in Ščurke. Nebroj zahvalnih in priznalnih pisem je na vpogled.
,£e Grifton'
najboljši cigaretni papir.
27      Dobiva ► «•        ho j. 671
r
Dandannes zelo gledajo na lepo, elegantno obuvalo, posebno Ce ostane vsled vporabe čistilnega sredstva več Časa dobro ohranjeno. Zato je neobhodno potrebno, da se bolj skrbi zanj kakor doBedaj. Kako se naj ravna z usnjem, nam je pokazala evetovnoznana, stara renomirana kemiska tovarna Fritz Schulz ml, deln družba v Hebu na ČeSkem in Lipskem, ki je storila na tem polju velik korak naprej s tem, da je postavila na trg preparat, ki vse prekaSa zbog 8Vo]ih izvrstnih lastnosti. To je namreč neko čistilno Bredstvo — „ Globin", ki napravi usnje lepo sijajno, poleg tega pa tudi trpežno in nepremočljivo. Ker navadno voEčilo zelo škoduje usnju, in ker je znano, da tolsča, oziroma nalašč za to pripravljen vosek napravi usnje mehko, voljno in trdno, so zadeli premišljevati, kako bi se iznašel voščeni preparat za lesk. To lastnost pa ima ravno .Globin" v veliki meri, ker napravi usn'y*-mehko, trdno, d J brez truda in hitro usnju trajen lesk, ga lepo pocrni in napravi rdečkast.0 ali staro usnje kakor novo. V čevlje ki se redno čistijo z „Globinom-, ne pride voda, vsled česar ostanejo noge vedno suhe. Ker se ga lo malo porabi, veliko več rapnhrani na obuvalu, je »Globin" r^s prav ceno in praktično čistilno sredstvo za vsako boljBeobuvalo. Tvrdka Fritz Sc h u lz ml, deln. družba v Hebu na Češkem in vLip8kem, je bila odlikovana za svoj creme za usnje na svetovni razstavi v Parizu 1. 1900 z zlato kolajno. Pri kupovanju pazite na ime „Globina na pokrovčku, ki ,e kot črkovna znamka patent, uradno varovana.
jp^ ][  Vydrowe žilne kaue
* * r '..DOMAČI PRIJATELJ"
IjfaCš tcttnt jifnt ittt Hqa>aZV
/T* strjene in {cr\cce
g&č^    belo m nežno«
Dobi se povsod. Sarg-°va glicerin-mjila
bo za odrasle kakor za otroke nainoži starosti I** rmlmi rl«tilo. Z najbolj&im
uspehom ga rabijo znane avtoriteta, kakor prof dr. Hebra, Schauta, Friihwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. Iti
Gorečica
napenjanje riganje
glavobol močno bitje srca pomanjkanje spanja vačkratno bljuvanje
so po največ znaki nepravilnega delovanja želodca in čreves, kar na noben naJin ne smemo prezreti. Za preprečenje ali zdravljenje takih »ia-bo8ti se priporoča rogaški „Te m pel- v rejec", katerega tudi nakazujejo zdravniki proti takim boleznim. Uoga-6ki flStyria vrelec" je močnejši in se smo samo periodično uporabljati.
Oblastveno konces.
vzgajališče
javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala
Artur Speneder
DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36
Ustanovlj.no 1849. 819-34
* Lekarnarji* Julija SrhftU-nninna aol zaa želode* je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo, kar dokazujejo ne-brojna priznanja. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerodnostih prebavijanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in Čislana. Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu.
Proli plešavosti
tvoritvi luskin, izpadanju osiv-ljenju in vsem .___i drugim boleznim las in brade je zajamčeno najboljše in najgotovejSe sredstvo Fr. Kollmanna (Vilimov pri Litovelu na Moravskem), ki rast pospešuje, zgosti lase in brado, jih ojači in dela voljne, jim daje lep blesk in naravno barvo in zatorej ne ohranjuje ie že obstoječih las, ampak tudi z velikim uspehom pospešuje novo rast. Lončki stanejo po K 3 —, 5*— In 10'—. Dobiva se ta preparat pri iznajditelju, pri mnogih brivcih in v trgovinah z materijalnim blagom. Pri nakupu glejte na firmo, varujte se malovrednih posnetkov. Natančni pouk, navodilo in potrebne svete in prospekte pošilja iznajdittdj na zahtevanje vsakomur zastonj in poštnine prosto. 207J—8
Zahtevajte
ilustrovani cenovnik
djetja za žarnice „Ideal" 11
lilijo Politik.
DUNAJ, VI, \YaIlgasse 31.
Cena lepa svetloba brez inštalacije in n^evan^Bti. Poraba T 4 kr na 1 jaro.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluj« najboljše priznana
TaBi-cliiiB Mlin
kol lase
katera okrepenje lasteče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 Bteklenlea z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
De:, lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Rasijsva cesta št.1
poleg novozgrajenega Pran Jožefevega
jubiL mostu. 37-36
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
Trst-Barkovlje.
l/i steklenica k 5—, Vi *te klenice K 260. — Na prodaj v boljših trgovinah. 46
Zahvala.
Dne 28. avgusta t. 1. je imelo prostovoljno gasilno društvo v Dolenjem Logatcu svojo društveno veselico na vttu gostilne Kramar s prijaznim sodelovanjem tamburaSkega zbora „Slogau z Dolenj. Logatca na korist društvene bh.-gjijne.
Vsled ugodnega vspeha imenovane veselice si šteje podpisani društveni odbor v prijetno dolžnost, se tem potom zahvaliti vsem »mini, ki so se potrudili s svojim sodelovanjem za ugodni vspeh iste, posebno pa darovateljem in nabiralcem dobitkov za šaljivo igro, gosp. Fran IIladLika in Josip Tollazziju, ceni. gdč. Degleria, Kas»telic in Smole zara pečavanje srečk in razglednic, gg. Ivanu &e*i in Ivanu Arkotu za ureditev srečk nih številk in dobitkov, slav. tamburaškomu zboru BSIog*M za prijazno brezplačno sodelovanje in končno slav. občinstvu za obilno udeležbo, s Simur je slavnoisto pokazalo svojo pos bno naklonjenost nasproti gasilnemu društvu. Bog povrni!
Zahvala.
Pripravljalni odbor za veliko ljudsko veselico, ki se je vršila dne 28. avgusta 1904, t. j. na JKomarjevo nedeljo" v Spodnji £iški z namenom, obdariti h preostankom družbo sv. Cirila in Metoda, uboge šišensko šolarje in prostovoljno gasilno društvo v Šiški, šteje si v pri-Jetao dolžnost, izrekati hI. občinstvu najprisrč-nej?o znhvalo za obisk. Da pa je veselica bila zbog mnogih nasprotstev sploh mogoča, gre glavna saalnga rodoljubni obitelji Juvaneičevi, \m-m veledušuim darovalcem lepih dobitkov za srečolov ter cenjenim goBpem in vsem Ijubez-njiviiu gospicam in gospodom, ki so prihiteli požrtvovalno pri prireditvi odboru na pomoč, istotako vrlemu „Krilatemu kolesu" za lepo petje, kakor tudi cenjenim novinara, ki so blagohotno priobčevale različna obvestila, — za kar se vsem skupaj izreka najtoplejša zahvala. — Da ni gmoten uspeh povoljen, ni krivda prirediteljev, temveč čudne  tukajšnje razmere.
Spod.  Šiška,  dne 2. septembra 1904.
Veselicni odbor.
Darila.
Družbi av. Cirila In Metoda so od 16. do
31. avgusta 1904 poslali prispevke in darila p. u gg. in društva: Upravništvo ^Slovenskega Naroda" v listih od 13., 17., 20., 24. in «7. avgusta izkazane zneske skupaj 257 K, 92 v. (med temi 170 K 60 v, kot prispevek podružnice v Radovljici,) upravništvo .Slovenca" $4 K 14 v; podružnice: pri Sr. Benedikta v Slov. Goricah 200 K, — Na Vrhniki ob veselici 21. avg. 300 K; dr. K. Hiersche v Železnikih B K, Jos. Sinko iz Sv. Lovrenca v Slov. Goricah 6 K, gospica Ivanka Švarc, is Rečice zbirko na primiciji g. Tratnika v Potoku 41 K 73 v, Ant. Dakovšek od Sv. Duha pri Ločah zbirko vesele družbe pri Vel. Nedelji 2 K 72 v, dr. Gvido Srebre 10 K, župnik Peter Bohinjc B K, Peter Mohar 10 K, Josip Furlani v Villi Vicentini kot jubilant 20 K. Miha Podbevček iz Prevoj zbirko 3 K 22 v. Za mladinske spise 24f> K 90 v (med temi vodstvo Narodne šole* v Št. Rupertu ob Velikovcu 210 K.) Za .narodni kolek* 65 K 20 v.
Ker se je v izkaza daril sa čas od 16. jnlja do 15. avgusta 1904 v nakater.h listih vrinila neljuba tiskovna pomota d* je poslala ženska podružnici v Gorici le 303 K 40 v, bodi tu popravljeno, da znaša dotični nje prispevek 503 K 40 v.
Blagajniško  družbe sv. Cirila in Metoda,
U^mvmStvn našega lista so poslali: Za   druibo   sv.   Cirila   In  Metoda:
Žensko društvo na Glincah 8 K 7 vin. nabranih pri zadnji seji pod naslovom:
Preden smo se razkropile,
zadnjo sejo smo imele,
smo prijatle povabile,
da bi bile bolj vesele.
Radi so se nam odzvali,
dobra bila je zabava,
ptice tri smo v zrak pognali
kraljevala „lustnost" in „netnavau,
A zdaj je ra&'ga društva kon'c,
in družbi damo teh par krone.
— Dijaški godbeni klub „Struna1' v Idriji 20 K, kot Cisti prebitek veselice dne 4. t. m. — Gospod Stanko Adler, c. kr. geome-ter v Črnomlju 10 K, katere je darovala vesela družba v gostilni „Sprajcar** v Črnomlju. — Go8p. F. Vajda v Središču 2 K, katere je darovala vesela družba za godbo.
— Skupaj 40 K 7 vin. — Najiskrenejša zahvala !
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. septembra: Jožef Kobilca posestnik, 39 let, Mestni trg, št. 23, vnetje
ledvic.
Dne 4. septembra: Ana Blaž, prodajalka, 24 let, Marije Terezije cesta št. 7, jetika.
Dne 5. septembra: Fran Budan, trgov-eki sotrudnik, 25 let, Breg št. 16, se je ubil.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani.
Uradni kurzi dan. borze 6. septembra l004. Naložbeni papirji
4°/^ majeva renta . . • 4*2°/0 srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta
4°/r
zlata
4°/0 ogrska kronska  „   . . 4»/0      „     zlata      „   . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske *Vi°/o posojilo mesta Spljet
Zadar
*V/<
4.0/ * /o
*'/.°/.
47,7«
4 V/o *V, /o
10        n * J9*L bos.-herc. žel. pos. 1902 4     češka dež. banka k. o.
■ m rt       Ž- O.
zst. pisma gal. d. hip. b. pest.   kom.   k.   o. z.
10°/o pr.......
zast. pisma Innerst. hr. „      „     ogrske cen.
dež. hr.......
z. pis. ogr. hip. ban. obl.  ogr.  lokalnih železnic d. dr.....
41 ,°/0 obL češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Pore8 lok. žel.
470 prior. dol. žel.....
3<>/0     „    juž. žel. kup. 1 ,V, • 4 V/o av9t- P03- za žel. p. o. . Srečke.
Srečke od 1. 1854 .....
„      „   . 1860"5 .   .   . .
.      .   n 1864 .....
„ tizske......
„     zem. kred. I. emisije .
n n rt i»
„     ogr. hip. banke . . . „     Brbske a frs. 100'— „     turške ......
Basilika         srečke . . . .
Kreditne             „    . . . .
Inomoške           „    • . . .
Krakovske         „    . . . .
Ljubljanske         „    . . . .
Avst. rud. križa   „ . .
Ogr.    „     n            . - • •
Rudolfove          „   . . . .
Salcburške          „    . . . .
Dunajske kom.    „    . . • .
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ , . . . Živnostenske „ . . . Premogokop v Mostu (Urlis) .
Alpinske motan.....
Praske žel. in dr. dr.....
Rima-Muranyi......
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke Bladkorne družbe .   . .
Denar i Blago
99*35 10010 99*30 119*15
97- 10 11895
99-50 10025 100— 100*65 9960 99-60 10170
10660 100-50
10060 100-20
100-—
100- 75
98- 50 9910
30565
101- 10
152*90 257 — 161-50 308 — 294*— 269-— 93 — 129-25 20-80 461.— 76 — 83 — 65 — 53 50 29-— 66'— 75 — 50850
88 640
1614 650 757 249 635 447
2343 509 308 480 171
30 25
75
50
75
50
99-55 100*30 99-50 119-35 97-30 11915 101-— 101-25 100 — 10165 100 — 99-90 10215
107-50 101-—
10160 101-20
101- —
101- 75
10010 307-65
102- 10
153-90 261-— 16350 315 — 304-— 275-50 97-50 130-25 2180 472 — 85'— 87 — 70 — 65-50 ŠOTI— 7950 518 30
89-30 64175
1623-— 65P— 758 50 25050 645-— 448-75
2354 — 510 — 311 — 486 — 173 —
Valnte.
C. kr. cekin....... 11-34 11 38
20 franki........ 19 03 1906
20 marke........ 2345 23 53
Sovereigns....... 23-92 24-
Marke......... 11727 117-47
Laški bankovci...... 95'— 9520
Rublji......... 2 53 2-54
Dolarji.........[     4-84 5-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 7. septembra 1904. Termin.
za 50 kg K 10*45
m  60 B „ 1076
.   60 , „ 788
„   50 „ „ 733
.   50 , „ 710
Pšenica za oktober . .
w       n maj 1905 . Rž        p oktober 1904 Koruza   „ maj   .   . . Ores       _  oktober . .
Zahvala.
Odbor ljubljanska društvene godba
se zahvaljuje vsem onim, ki bo na ta ali oni način pripomogli, da je vrtni koncert dne 3. t. m. tako krasno uspel. Največja hvala gre t prvi vrati si. občinstvu, ki nas je v tako mnogobrojnem številu po-aetilo; al. slov. petskemu društvu »Slavec41, ki seje rade volje odzvalo, za krasno petje. Hvala bodi izrečena tudi vsem gospicam aa prodajo številk ter vsem gg. trgovcem za krasne dobitke za sreColov. Hvala Be enkrat vsem.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306 a.    Srednji zračni tlak 736 0 mm
Sept. |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
6.	9. av.	739 4	13-8	si. szahod	jasno
7. m	7. zj. 2 pop.	740 2 7390	92 23U	si. jvzhod sr.jjvzhod	megla skoro jas.
Srednja včerajšnja temperatura: 147*, normale: 16 2°. — Padavina v mm 0*0.
Poslano.
Oni gospodje, ki mislijo, da sem Jaz dotični loveo, o katerem Je
pisal »Slovenec" ¥ št. 203. z dne 6. t m., se grozno motijo in naj na znanje vzamejo, da Je bit Suhoverharjev Martin do-
— tičnik. =
2575
Ivan.
V najem se odda
na Gorenjskem blizu kolodvora in tovarne.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2663—1
Šolska deklica
višjega razreda, se sprejme v narodni rodbini na hrano in stanovanje. Na razpolago je tudi glasovir in vporaba vrta.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2453 - 3
Dijake
iz dobre rodbine sprejme v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo boljša rodbina brez otrok.   Posebna soba.
Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda44. 2468-3
Avskultant
z dveletno sodnijsko prakso, med temi štiri mesece pri odvetniku, želi vstopiti kot notarski kandidat.
Naslov  pove  upravništvo „SIov. Naroda". 2552—1
Po vseh kulturnih rftSJP1* državah rs- y^§i^' sraJce
/^Eaf^f ovratnik8
in mansete
gistrirana
. Joss&Lovvenstein
r c. In kr. dvorna dobavitelja
Enonadstropna hjšg
z aofttltno, velikim vrtom in tudi nekaj travnika se proda iz proste roke za 26.000 kron. — Hiša se nahaja na Dolenjski cesti. 2574-1 Več se poizve pri gospoda Jožefu Perhaucu v Ljubljani, Dunajska c. 6.
Dve šolski deklici
ia boljše hiše ae sprejmeta na hrano in stan j vanje. Na razpolago je glasovir. Doma tudi pouk v laščini in eventualno v francoščini.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 2569-1
Dobro ohranjeno
šlelaže
za špecerijsko prodajalno so naprodaj.    2561 1
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Vsled trgovinskih  razmer se proda ali da v najem pod ugodnimi pogoji
nova hiša
s prostornimi kletmi za trgovino z vinom in žganjem na veliko \ v hiši je prostorna klet za 15 vagonov vina; prometa na leto do 4000 hektolitrov. 2 97 6 Natančneje se izve pri posestniku Josipu Rossiju, v Zagorju ob S.
Prvi avstrijski  mlin išče
takoj spretnega
potovalnega ■n agenta
za Ljubljano in Gorenjsko proti mesečni  plači,   proviziji in potovalnim stroškom. Ponudbe je poslati pod „Ta koj" posta restante, Ljubljana.
Sprejmem takoj
in
in sicer dva za finejša dela in enega za večja dela. 2572-1
Tedenska plača po zmožnosti od gld. 12-— do gld. I6a—.
Jran Čuden« urar
Cjubljana.
Clavno zastopstvo-
Hamburg — Amerika Linie -v Ljubljani
išče spretnega
komptoirista
veščega slovenskega in nemškega jezika ter spretnega v občevanju s strankami. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe naj se naslovijo na pisarno, Dunajska cesta št. 31. 2558
Ifednarodna panorama?
Ljubljana, Pogačarjai trg.2573
mm- Vc»&k€»«l tedeni mm
luifeKe
zdrave in
Deklice ali 1 mala dijaka
iz dobre rodbine sprejme v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo izobražena rodbina. 2556 -1
Kje V pove nprav. „Slov. Narodau.
lim ilstta
išče službe. 2527-2
Ponudbe pod „Modlstk* st. 100" na upravništvo „Slov. Naroda".
Učenca
ki je obiskoval prvi razred gimnazije ali realke sprejme v trgovino mešanega blaga IVI i jo Strauaa v Spodnji Idriji. 2:46-2
Starejša gospa
s skromnimi zahtevki se išče za trajno k že bolj odraslim otrokom, da bi jim nadomeščala materno oskrbo.
Ponudbe se prosijo pod St. 2511 na uprav. „Slov. Naroda". 2511—3
Hi piči
že 9 let pri eni tvrdki, vojaščine prost, želi stopiti v trgovino z mešanim blagom in železnino, bodisi v mestu ali na deželi. 2570-1 Naslov v uprav. „Slov. Naroda-.
Spretno šiviljo
sprejme takoj proti dobri plači Ivana Skrabar, Francovo nabrežje št. 5.
l8totam sprejmejo se tudi 2535—1
v pouk, katero imajo veselje do šivai
iia.
ki ume delati komate, se sprejme takoj pri Ivanu Kravosu, sedlarju v Gorici, ulica Vetturini it. 3. 2^43-2
Kavnotam se sprejme tudi
učenec.
Stenografa
veščega slovenske in nemške stenografije s prej me
dr. Kari Trlllor
odvetnik v Ljubljani.
Strojepisci imajo prednost. Placa po dogovoru. 254n 2
Solicitatorja
ali izvežbanega pisarja za svojo
notarsko pisarno v Višnji gori sprejmem ——— takoj. ———
3[ati pieiweiss
- c. kr. notar. -
9
KfVlfctlv.
nespremenjeno.
Od  tisoče n/
zdravn Ikov
p ri po ro c & n a
Najboljša
ft r» €k n a
na   želodcu bolne
otro Re.
Jzborno ©e je obnesla pri
bluvanju, črevesnem kataru, driski, zaprtji   i. t. d.
Otl^OOM    vspevajo izvrstno
pri tem  in ne  trpe prav nič na
n ep re b avl j ivo sli.
Dobi   se v lekarnah   !n drogarljah
Tovarna R.Kuf ekc
ft| E3 E  FH C3 E:   D  O  F=l F~
n am e3 i^j f=*» g   in  Dunaj, i.
Vrtnarski pridelki
in y>o«*socle>
se bodo prodajali na javni dražbi
dne 15. septembra ob 9. uri
xr Ljubljani £MI Poljanski nasip štev. 16.
Več let obstoječa
plajali na ki
(z mešanim blagom)
se proda oziroma da takoj v najem pod najugodnejšimi pogoji. Lokal leži potfjg glavne ceste blizu Železnične postaji-1 na najlepšem prostoru v večjem iarneiu okraja na Dolenjskem. ajaj l
Gotovine treba takoj najmanj 2000 K, za ostanek se eventuelno počaka proti dobremn poroštvu. Vae drugo po dogovora. — Naslov pove npravniStvO -Slov. Naroda*4.
Dijak
nižjih razredov, se sprejme v učiteljski rodbini na brano in stanovanje.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". SJ499-2
Stanovanje
2 1 sobo, kuhinjo in jedilno shrambo, je takoj za oddati v Bohoričevih ulicah »t. 16 (Udinat).
Poizve se istotam. 2466 —3
na Rakeku 25541 odda takoj v najem.
z vrtom za  zelenjavo in s špecerijsko prodajalno se iz proste roke proda v Ljubljani.       2547 l Kje, pove uprav. „Slov. Naroda"*
2 deklic
iz dobre rodbine ali pa dostojno gospico sprejme v dobro in vestno nadzorstvo boljša rodbina brez otrok. Posebna soba. Bleiweisova cesta 7, I.
za dobro idoč manjši hotel se išče. 2akup se lahko izvrši takoj s pre-vzetjem inventara.
Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda". 2294—11
iz dobre rodbine se sprejme v dobro oskrbo in skrbno nadzorstvo. Na razpolago je lepo, zračno stanovanje • s kopeljo in eventualno instruktor in poučevanje s francosko, laško in angleško konverzacijo. — Ponudbe uprav. ^Slov. Naroda" pod A. Z. 2461—3
Išče se spreten
v
Plača 15 gld. in prosta oskrba. TJranschek, restavracija
TTjr-toovrRf 2549
Gospodična
>d je napravila trgovski kurz, vešča slovenskega in nemškega jezika išče službe pri kakem odvetniku, notarju ali pa v koinptoarju.
Dopisi naj se pošljejo pod črko K. G.f poste restante, Rudolfovo, Dolenjsko. 24*0-4
Perj &
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI 936
Pred škofijo št. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Radi
putre pstilne
se proda pristni dolenjec, istrijanec, rebula in črnina. Vina je v kleti nad 80 bi. Kdor želi dobra vina, naj se potrudi v gostilno Reiiiinghaus v Spodnji Šiški.
Istotam je tudi naprodaj: vinska posoda, pohištvo ter vinograd z grozdjem vred. 2512—2
Krompir
suhe gobe, češminjevo zrnje, bukov iir (bukuce),   hrastov želod, divji kostanj in brinje 2413—3 kupuje in takoj plačuje
po ii »j % i m j I ceni
JOS. LEUC v Ljubljani
pri^novem Franc Jožefovem mostu.
Trgovski pomoćnik
manufakturne stroke, dober prodajalec, v vsaki zadevi zanesljiv, ki bi se dal tudi za potovanje uporabiti, se pod ugodnimi pogoji sprejme.
Ponudbe pod „Manufakturi si" na upravništvo „Slov. Naroda".     24*6--8
DIJAKI1
se sprejmejo na hrano in stanovanje.
Gorupove ulice 3, vrata II.
ki se hoče posvetiti notarijatu, sprejme se s 1. oktobrom t. 1. v notarsko pisarno v Ljubljani. Ponudbe   sprejema upravništvo „Slov. Naroda". 2501-2
Stanovanje
s štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaletovih ulicah stev. 3, zraven
juatičnega poslopja.
Več se izve istotam. 2324—8
[sprejema zavarovanja človeškega živ-lijen j a po najraznovrstnejsih kombina* [cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko laobena draga zavarovalnica. Zlasti le ngodno zavarovanje na doživetje in smrt e zmanjšuj očimi se vplačili.
I Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
Tjza^era.«L zavarovalna banka v Pragri, Raz. fondi: 29,217.694-46 BL Izplačana odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s veealfcozi ■l«vanik« • narodu« upravo. 3—103
Vu pojasnila daje:
Generalni zaatop V Ljubljani, *etrar piaarne so v lastne) bančnej hiši w fioapoalaiaii ulicah
milijona (gor^
znaša moja velika zaloga konfekcije za dame in gospode; le najnovejših, najmoder--nejših in najfinejših oblek, obstoječih iz vet nego -
2§000 komadoo. t^^r^^
j
Čez    3000 kom. jesenskih in zimskih oblek.....od gld* -M. — do gld  20. — in više.
lOOO
lOO ZOOO lOOO 2000 10000
5000
2446-3
površnikov, doubl-športnih sukenj in
zimskih sukenj..........
žaketov, smokingov in salonskih oblek jesenskih in zimskih suknenih hlae otroških oblek in „Grambetta" ... klobukov za gosp in dečke in cepič žensk jopt paletotov,plaščev (B rutin en-mantel), ovratnikov, otrošk. plašćev suknenih oblek in kril, suknenih, žametastih in svilnatih bluz in drugih sem spadajočih predmetov.....
5- — 10 — 150 150
3* —
V50
15' — 15-4- — 4 — T50
20' —
IO —
loaoaoaoaoaoaoaoaott^^
V zalogi so tudi
vsakčas žalne obleke za gospode in dame   Originalni pariški in berolinski  modeli se prodajajo po polovični ceni in moreni le- zaradi velike zaloge oddajati blago tako ceno JSTa zeljo pošiljatve za izbiranje brez povzetja  — Naročila po meri se izvrše najelegant---ne/se in na j hitrejše na JJunaju.--
Vele spoštovan je tn
K Al*A JI A C SIJA. & BOXVY
Angieško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg 5. @rosiao gematooić.
*oo\*x <*A-,oi-v^\. ioaiQiiQia9ii4iiayiaQta^^
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. D živa najboljši sloves, koder poslu ie
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obcnokoristne namene.
2 dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta na dobro in zdravo stanovanje pri dobri rodbini.
VeČ se izve pri upravništvu „Slov Naroda". 2446—3
Trije
boljše rodbine se sprejmejo na stanovanje in hrano.
Več se izve na Sv. Petra cesti it. 77 v pritličju. 2M5 -2
Učenec
eta —
ki je dovrši z dobrim uspehom ljudsko šolo, se sprejme takoj pri tvrdki
LEOPOLD JONKO
trgovina z mešanim blagom v BOVCU.
Sprejmem takoj tri dobre
sobne slikarske pomočnike, črkoslikarja in vajenca.2
IVAN ŠTRUKELJ
sobni, napisni in dekoracijski slikar Sv. Florijana ulice 28 v Ljubljani.
Dobra kuharica
je izšla
spisala ika Vaslčeva
■ ■ vi
je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Obse/a na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in ie trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovniaskega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harsk:h knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego
i
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Laki za kočije, najboljša znamka sveta!
Zastopstvo m zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake
I
CM
pri BRATIH
= tovarna za oljnate barve, lake in firneže.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
o
<
o
■"^rpm*1r. fiWm>^y»I
Senzacionalni uspehi!
Patent HATSCHEK
2252 -5
k r i 1 j • fi t e r n 11
(zakonito zajamčeno oznamenllo"za ASBESTNI CEMENTNI ŠKRILJ.)
ffiESSSf Eternit tovarne LUDVVIG HATSCHEK N?lekosežfleje »*»
buje vsem vremenskim vplivom, ne     Vdcklabruck Dunaj Budimpešta   Nyerges-Uyfalu    Spr,cevala Prve vr8t«»-
potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. Gor- Avstrijsko.   ix.i., asrggasse n. Andrassystr. 33.    ogrsko    — Zahtevajte vzorce in prospekte. =
Glavno zastopstvo za jnžae pokrajine: Delniška dražba portlant cementa Dovje, v Trstu, via Geppa 2.
I
4274
3
EQK
C, far, mestni Šolski svet ljubljanski, dne 1. septembra 1904.
St 955.
Razglas.
2562
Na ljubljanskih dekliAkih in deftkih ljudskih tolah ter v mestnih otročkih vrtcih se vrši vpisovanje in sprejemanje novih učenk in učencev
dne 13., 14. in 15. septembra t. I.
▼ dotičnih šolskih poslopjih.
Zglašati se je staršem, oziroma njih šolo obveznim otrokom s Šolskim naznanilom in krstnim listom.
Nonovo vstopivŠim učenkam in učencem pa se je izkazati tudi z izpriČe-valom o stavljenih kozah.
Učenci in učenke, ki stanujejo zunaj Ljubljane, se nanovo ne sprejemajo.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski
dne 1. septembra 1904.
Na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) se prične šolsko leto 1904 1905 s slovesno službo božjo
dne 18. septembra 1904.
Nanovo vstopajoči učenci se bodo vpisovali: v I. razred dne 15. septembra od 9.—12. ure, v ostale razrede dne 16. septembra od 9.—12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne.
NatanČneja pojasnila se nahajajo v razglasita v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta 1894, $t. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gi"nnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih sluČaj: in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo     kr. L državne gimnazije.
V Ljubljani, 5. septembra 1904.
2525—2
nm ■ V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod ■ m>
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
xr Ljubljani, Židovske ulico 6tev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od pol 9. dO 11. ure dopoldne ter od pol 5. do 6. ure popoldne s polnimi
1942—7
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, kterega za vložnika
društvo samo plačuje.
Rezervni zalad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz "^rozrxegra# reda-
Veljaven od dne 1. junija 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jui. kol. PROGA. ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni Tlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno čez S^Jzthal v Auesee, Solnograd, čez Kleio-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 2 junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejetice, Pisen, Marij ne vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne OBObni vlak V Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Dan.j. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podna-t-Kropo le ob nedeljah in praznikih • 1 2. junija naprej. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pontabelj. Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gast-in, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reiflmg v Steyr, Line, Bndjevice, Plzen, Marijine tare, Heb, Francove vare, Karlove Vare, Prago, (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II razr. , Lipsko, fia Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in II. z-reda), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Ltnc, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Bel j* k. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedelja in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. nri 44 m zvečer oaobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heb a, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči o obni vlak s Trbiža od 2. junija do 18 septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zmtraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po sredDjeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Holel ILIRIJA.
Dovoljujem si vljudno naznanjati, da točim od I. septembra naprej poleg ..........
zadružnega piva
iz Zadružnih pivovaren v Žalcu In Laškem trgu
ki se je v kratkem času jako priljubilo, naravnost Iz soda tudi
svetovnoslavni
- plzenski prazdroj - (Urquell)
===== iz meščanske pivovarne v Plznu. ■
Mnogobrojnoga obiska prosim s odličnim spoštovanjem 2532-2
Fric Novak
hotelir
Mlad strugar
ki ima svoje orodje in strugarski atol, želi vstopiti v delo kot mojster ali pomočnik. — Kdor ieli in rabi strugarja, vpraša naj pri upravni št v u „ Slovenskega Naroda**. 2633—9
Učenec
se sprejme v drogeriji 26^9—2
ANTON KANC
Natančneje se poizve istotam.
Trgovskega pomočnika
in
slela&iščarjeL
sprejme takoj 2510—3
Oton Homan v Radovljici. Dva dobro izvežbana
sod A poičia
ki znata delati vinske sode, in dva, ki znata delati škafe, sprejme takoj
Anton Klančar
sodarski mojster 2521—2
v Šmartnom pri Litiji.
Plač« po dogovoru.
Kupim
50.000 krta
in sicer 2531—1
II«0.000 smrekovih «»000 Jelkovih e.OOO borovih t.OOO hrotitoTlh t.OOO bukovih
postavljene v Ljubljanu (Kupim tudi manjše množine od 10 kosov naprej.) Ponudbe s ceno na ■
A. DEGHENGHI, Ljubljana.
Grozdje in vino.
V občini Orni vrh (Verteneglio) in No-vaŠčine, okraj Buje v Istri je letos vinska trta izvanredno dobro obrodila; grozdje je že sedaj bolj zrelo kot lansko leto ob trgatvi. Ker je pravočasne de zevalo, vinska trta suše ni občutila.
Trgatev se prične 15. septembra. Kdor želi kupiti kaj grozdja ali novega vina, naj se obrne na podpisanega, ki bo postregel vsakemu točno in pošteno.
Josip SaurOo i
posestnik vinogradov v Črnem vrhu (Verteneglio) št. 140, Istra.
Avtomatske pasti na veliko
za podgane gid. 2—, sa miši gid. 120, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. ▼ eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za ščurke „Ecllpso" ujame na tisoče ščurkov v eni noči; velja gid. 120. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju J. Sehiiller, Dunaj II, Kurzbauerfsioe •&. Nebroj priznalnih pisem 2836-1
Za orodja s to 'znamko se jamči v polni meri!
Žage, pile, dleta, klinje za
oble in vse drugo orodje, izvrstno, že 30 let preizkušene kakovosti.
= Prodaja se le trgovinam. =
Rihard Arns
Remscheld na Nemškem
HonlgslrsMe. 2534—1
Grenčica
„Florian"
in liker 6~**
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
Dne 16. septembra t. I. ob IO. url dopoldne se bo vršila pri o. kr. državni irebčarnl v Gradcu
ponudbena razprava v svrho ugotovitve potrebščine kruha, ovsa in slame
za čas od I. januarja do konca decembra 1906 za c. kr. državni žrebčarski oddelek 6t. 3 na Selu pri Ljubljani.
Na to se opozarjajo retiektantje s pripomnjo, da se dobe obširna naznanila s ponudbenimi uzorci vred brezplačno pri žrebčarni, kakor tudi pri gori navedenem oddelku, kjer se lahko  vpogledajo  tudi pogoji ponudbene razprave.
V Gradcu, avgusta meseca 1904.
2473-2    Od c. 3sr. žrebčarne C3-ra,d.c\x.
2561-1
Oklic
A 170/4 13
8 katerim se išče dedič,  čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Kamnika naznanja, da je umrl dne 25. februarja 1904 v deželni bolnici v Sarajevu I. Cavtroža, zapustivši naredbo poslednje volje, v kateri je postavil za dediče svoje sorodnike.
Ker je sodišču bivališče edinega zapustnikovega brata Franceta Gavtroža, ki je bil dlje časa čevljarski pomočnik v Stobu pri Domžalah, neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in /glasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z glasivšimi se dediči in z njegovim postavljenim oskrbnikom g. dr. Alojzij Krautom, odvetnikom v Kamniku.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku
oddelek L, dne 26. avgusta 1904. Rcgally.
Št 1815.
2623—2
Na mestni nižji realki v Idriji je popolniti z dnem 15. kimavca
1904 mesti
za matematiko in fiziko
pravega učitelja
veroućitelja
s prejemki in pravicami določenimi v zakonu z dne 19. kimavca 1898 drž.zak. št. 173 Prošnje, naslovljene na občinski odbor mesta Idrije, je vložiti službenim potom z vsemi potrebnimi prilogami
do dno  12. kimovca 1904
pri ravnateljstvu mestne nižje realke v Idriji.
dne 2. kimavca 1904.
Ameriskiskrobnalesk
z varstveno znamko „O-loTDULB*4 2 2444—1
J2£ da nadepse likano perilo.
Dobiva se povsod v rdečkastih zavojih a 100 gramov vsebine.
Na c. kr. umetno-obrtnl strokovni šoli v Ljubljani (dnevna šola za obdelovanje lesa, dnevna šola za umetno vezenje in cipkarstvo, javna risarska dvorana za mojstre in pomočnike, javna risarska dvorana za dame) se prične Šolsko leto 1904/3
19. septembra t. I.
Novovstopivši učenci in učenke naj se predstavijo v spremstva svojib staršev ali njih namestnikov
16. ali 17. septembra
v ravnateljski pisarni, na Starem trgu št. 34.
Dnevna Šola za   obdelovanje   lesa   obstoji   iz   dveletnega pripravljal! kurza in iz strokovnih oddelkov za stavbno in pohištveno mizarstvo, strugarstvo. rezbarstvo, podobarstvo in pletarstvo, vsak po tri letnike.
Pripravljalnemu kurzu je naloga, da pripravlja za preje omenjene stro kovne oddelke ali pa za obrt vobče in zatorej  nadomešča spodnje razrede srednjih šol.
Vzprejemni pogoji:
A) Na dnevni šoli za obdelovanje lesa :
I. letnik pripravljalnega  kurza: Dovršena ljudska Šola in starost 12. lat
II. letnik  pripravljalnega kurza: Znanje učne tvarine I. letnika in star 13. let.
V strokovne oddelke: Dovršeni  pripravljalni  kurz  ali  meščanska šola ali dovršeni 3 razredi spodnje gimnazije,  pri  čemer  pa ne pridejo v postev MM dostni redi iz latinščine in grščine; starost 14. let.
Pletarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14. let.
B) Na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14., izjemoma že 12. let.
C) V obe javni risarski dvorani se sprejema, vkolikor dopušča prostor skozi vse šolsko leto.
2478-2 O. Irr. rsLTmsLteljstTro.
Graška trgovinska akademija.
iMtanovIJriisv lM<i:t.
20: 0—8
Javni zavod s Činom štirirazredne višje  srednje  šole    Absolventi  Imajo v polnem   obsegu   pravioo do  enoletnega  prostovoljstva.   Izpričevala Imajo državno veljavo. Zidalo se bo novo, dobro urejeno šolsko poslopje.
Sprejemljejo ae absolventi spodnjih srednjih sol in meščanskih šol (ti pod gotovimi pogoji), vzprejemi iz drugih enako veljavnih zavodov pa zaviaijo od dovolitve vis. c. kr. ministrstva. Ravnoto velja tudi za prestop iz kakega razreda viSje srednje šole v drugi razred trgovske akademije. (Prošnje na ministrstvo naj se vlagajo pri ravnateljstvu) Pricetek šol 19. septembra.
Pripravljalni razred, ustanovljen za manj kvalificirane in za take učence, ki niso dovolj zmožni nemščine.
Z zavodom je spojen enoletni kurz za ablturijente (Pricetek 5. oktobra), srn absolvente višjih srednjih Sol ali njim enakovrstmh zavodov, ki se hote posvetiti trgovskim ali obrtniškim podjetništvom ali pa si kot visokošolci (juristi) svoje znanosti času primerno razširiti.
Dajo se tudi prosti, na nikakršno posebno predznanje navezani os I o letni ali polletni kurzl za gospode in posebej za dame. (Pricetek 19 sept. in 15. febr.
Prospekte razpošilja in daje nadaljna pojasnila tudi glede namescenja učen cev ravnatelj a It* pisarna v <-ri»tleu, laeilaerrelslsjMse *A.
I
tej
naznanjam, da se nahaja
4 w^
Velespostovanim damam vljudno
Gosposke ulice štev. 3.
odslej naprej P
2256 9
8PT I 1 TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT
C
^F"^r
J/ dor hoče ohraniti svoja j\ obuvala elegantna in trdna
naj rabi le
244B-2
I
najbljoše čistilno sredstvo za boljša obuvala iz usnja
Edina iovarna: Fritz Schulz jun., Akt.-Ges. Eger i. B., Leipzig.
Avstrijsko-ameriška Linija.
Edina,   domače-avstrijska, direktna
brzoparobrodna vožnja
^st - New - Yor k.
Oceanska vožnja ca. 8 dni. Prosta, dobra, domača hrana in pijača ter 100 kg. prtljage že od Ljubljane, tedaj nobenih postranskih stroškov med potjo. Najpripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Vsa vožnja Ljubljana-New-York samo Ta domača družba je edina, katera sme nastaviti I povsod svoje zastopnike.  Pojasnila in vozue liste za
za Kranjsko, Štajersko in Koroško le pri 2269—6
S JOS. PAULINU v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
ioo K.
Tror &l 2c:r,eci:o.£3L
barja Franca Jožefa 1. nestoa višja dekliška sela
v Ljubljani, Gosposke ulice št 8.
(S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c kr. ministrstva za bogočastje in nauk
z dne 12. julija 1900, št. 18.588.)
Vpisovanje bode dne IG. in 13. septembra od 9. do 12. ure
dopoldne v ravnateljevi pisarni.
Dne 18. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni izpit
za tiste nanovo vstopivše gojenke, ki še niso dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole.
Dne 30. septembra se prične deveto šolsko leto s slovesno skupno službo božjo.
Deklice, ki žele vstopiti v ta zavod, naj se v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov osebno zglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I. letnik pa še posebej z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja.
Vsaka deklica placa pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, za I. letnik pa oleg tega še 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K.
Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, lizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje (v II. in III. letn.), gospodinjstvo (v III. letn.) zdravoslovje (v III. letn.) — prostovoljni pa: lepopisje, petje, telovadba, stenografija.
Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, la njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol.
Z mestno višjo dekliško šolo sta združena: 1. pedagoški tre«J za liste absolventinje, ki se hočejo pripravljati za zrelostni izpit na učiteljišču in tr|ar©v*ki tečaj* namenjen razen absolventinjam tega zavoda tudi drugim deklicam, če so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za predavanje trgovskih naukov. — Vpisovanje za pedagoški tečaj bode dne 16. septembra, za trgovski tečaj pa dne 23. in 24. septembra od 11. do 12. ure.
Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. 2492—2
V Ljubljani, dne 3. septembra 1904.
tateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole,
0  0  0  0 0
Obrtno naznanilo,
Z ozirom na oznanilo mojega strica, gospoda Henrika Korna, da opusti
krovsko in kleparsko obrt
ki jo je doslej vodil v lastnem imenu, si usojam vljudno javljati da seri-! to obrt prevzel jaz in da jo bom pod firmo
Teodor Kom *Henrik Korn
na starem mestu, Slomškove ulice št. 3, vodil neizpremenjeno.
Zagotavljajo, da se bom trudil, da ohranim staii, dobri glas te obrti, probim, da zaupaDje, ki ga je užival moj stric tako doiga leta, naklonite tudi meni.
Teodor Korn.
Z vele8poStovanjem Ljubljana, dne 6. septembra 1904.
8688 - 1
J# m M Jft j
Ustanovljeno 1. 1862.
Telefon štev. 584
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine p t* o d a po nizki ceni 2260-9
Fran Gasolo
strojnik
I>XJWVII., ;Kaiser*5*traHMe 71.   vogal Burggasse
peci
navadnih In tudi najelegantnejše ———   opremljenih. —
Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijske
polnilne peči od K 19 — naprej.
vseh velikosti.
Štedilniki, ognjišča «■ strojna ognjišča
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za
peko, sušilni aparati itd.
Specialni katalorri zastonj in poštnine presto.
resno in dobro izvežbano
korespondentinjo
dalje zanesljivo
prodajalko
zmožno slovenščine in nemSčine v govoru in pisavi. Kje, pove upravništvo „Slov. Nar
Brezskrbno
frodovinsko sreCo JHBBn ■prevažna  knjiga o pre*^ obilem blagoslovu z otroki, .[Z več kot tisoč zahvalni-^ ječami pošilja diskretno za«|p 90 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa,
Borlin, 8W. 230, Liudeii4tr. 50.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in v veliki izberi 5? 'Ij^ijo
le pri zastopniku Nemške deln. družbe za gramofone
RUDOLFU WEBER
vil* m r* j 11
Ljubljana
I>uu:-ijMksi c<'St;i Št. SO
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa").
r* Prodajam....
na .. ,.....
obroke   .. ..
.. Zamenjavam
...... stare
...... plošče
1718-23
Št, 7.295.
Razglas
25r*J-l
išče lovsko društvo na Vrhniki.
Prosilci slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj svoje prošnje, opremljene s 8posobnostnimi izpričevali, vložijo do 15. septembra t. 1. pri zgoraj navedenem lovskem društvu.
Plača po dogovora.
2485 - 3      Za lovsko društvo:
Načelnik: Karel Mayei*.
Pariška svetovna razstava 1900.
lK41' UENTIFBlrt jBUDOCTEUR Hfl8*
mm
Podpisana c. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani razpisuje v dobavo premoga za leto 1905., 1906., oziroma 1907.
konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K in opremljene s pobotnico v 10° „ varščini, zaračnnjeni po zaslužku za leto 1905. in vloženi pri kaki c. kr. blagajni, katere naj imajo na zunanji strani zavitka napis: „Ponudba za dobavo premoga k Št. 7.295/1904-, vložit: se morajo najkasneje
do 22. bimovca t* 1. 11. ux-e dopoldne
pri podpisani c. kr. tobačni glavni tovarni.
V letn 1905. se bode potrebovalo 24.000 meterskih stotov premoga.
Potrebna množina premoga za leto 1906., oziroma 1907., v približno enaki visokosti leta 1905., naznanila se bode zalagatelju pred pretekom leta 1905., oziroma 1906.
Zahtevana kakovost premoga in oddajalni obroki se razvidijo iz posebnih dobavnih pogojev, kateri so vsakemu v pisarni c. kr. tobačne glavne tovarne na vpogled in mora ponudnik sporazumljeuje ž njimi v ponudbi izrecno potrditi.
Ponudbe se glase lahko za eno, dve ali pa za tri leta, vendar pa si c. kr. erar pridržuje odpovedno pravico za drugo in tretje pogodbeno leto.
Ponudniki morajo tudi doprinesti uradno potrdilo o gorljivosti premoga, kakor trdi morajo stati v ponudbi podatki o provenijenciji premoga, ali je oči ičen (opran) ali neočiščen in o razmerju mešanja.
Ponudbe brez teh podatkov se ne bodo upoštevale.
Cene je postaviti v ponudbi posamezno za eno-, dve- ali pa triletno oddajo v Črkah in številkah loco c. kr. tobačna glavna tovarna.
Ponudbe, ki so v zvezi s ponudbami drugih, kakor tudi konkretualne ponudbe so nedopustne.
Sicer pa veljajo splošni pogoji za dobavo gospodarstvenega blaga, Št. 6363 1899, ki so pri podpisani c. kr. tobačni glavni tovarni ali pa pri c. kr. glavnem ravnateljstvu tobačne uprave na Dunaju IX., Waisenhansgasse 1 (ravnateljstvo pomožnih uradov) med navadnimi uradnimi urami vsakomur na vpogled in morajo ponudniki sporazumljenje ž njimi v ponudbah natančno izreči.
Razsodbo o vposlanih ponudbah si pridržuje c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju in ima tudi pravico, oddati oddajo za eno, dve ali pa za tri leta.
Vsak ponudnik se zaveže s svojo vposlano ponudbo do končne razsodbe c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave in se tako odreče določbam § 862 a. b. drž. zak., potem Členov 318 in 319 trg. zak. glede na rok obvestila o končni razsodbi svoje ponudbe.
Zakasnelo došle in take ponudbe, ki ne odgovarjajo v polnem obsegu navedenim pogojem, se ne bodo vpoŠtevale.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 29. vel. srpana 1904.
Swetovnoslavna ustna voda. j
Dobiva se povsod.      972—45 '
Jranc Stupica
Ljubljana Marije Terezije cesta I.
1 Ančnikovl hiši zraven ,Figovca'
priporoča slamoreznlce, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge
in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake žage in kotle za klajo in žganje-
Porflttiiil in It o m »ti «•«*■■■ «»nt železniške šine in traverze, poljski mavec. 11C9-21 91 izuril k o, treiarsko in kiju-fHtnii'iirNko orodje
ter vso druge, v železno stroko spadajoče predmete.
Vedno velika zaloga
špecerijskega blaga.
csri
.-4*2
k-
Srd Hi
Eč4a
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani JL
pravi rženi kruh, mešan ia crn
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
Na mednarodni razstavi za živila v Bordoauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele se nrvjtočneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasiadnega peciva,
biškotov in suhorja.
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic.
Higieniski transportni vozovi zh kruh in pecivo.
Pietro £eguicfy
c. kr* asistent tobačne tovarne
Želicita $eguich rojena J^o^alj
SpUet
-F^g- poročeno«
dne <?. septembra t£)04.
2557
Ljubljana
Po visoki kralj, dežela* vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
cista alkalliko -
Apatovačka kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša
ampak tndi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna voda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca« pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehuurja kamna, hemeroid (zlate Žile), steklih in zrnatih l>jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. ~?M
Mjpraviteljstvn vrelca Apatovačke kiselice"
|a   ^ jZagreb^Ilicafešt. 17. 487-59
Dobivale po vseh lekarnah, drogerijah, restavra-' I Jcijah In gostilnah.
.... J^umbersko, belgijsko in stensko platno ....
v vseh širinah 1289—15
nam&ni prti serviete, brisalke, šepni robci, sifoni In pavolnato blago.............Švicarske vezenine.
Perilo ^a °Preme neve*t
*   ^m ' ja hotele in restavracije ......
po izvirnih tvorniških cenah.
Jsborno blago/ Velika ijbera/
foton Sarc
v Ljubljani, $v. Petra cesta št. 8.
Specialna .... .... trgovina
to
2P
co
fcxO
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4,9-36
Franc Čuden
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tcvarn za ure ^nion1 v Ženevi in Bielu  v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina ž voznimi kolesi in šivalnimi stroji
£jubljana, Prešernove ulice
nasproti frančiš canskega samostana.
^   Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža. *
Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pendeE) ure
z donečim bitjem v krasno izrezljanih omaricah.
Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (fagonah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega.
W*T  „Cene niso pretirane". ~VB
Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari.
Jako primerna in porabljiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
S
m
m
Dijaki ;
se sprejmejo pri učiteljski rodbini na hrano in stanovanje. Povpraša naj se:
Rimska cesta 7, vrata 18.
♦>>• Zahtevajte
cenike
za po najnovejših predpisih izdelane
šolske zvezke
pri
2376-6
Ivan Bonaču v Ljubljani.
2417-4
4*
Kdor želi elegantno obleko po meri, naj se obrne na
J0S.R0 JINA
• • • Ljubljana • • • Šelenburgove ulice štev. 5.
✓
Dunajska  tovarna   za kristalni led, c. in kr. dvorni založnik, razpošilja z železnico po najnižjih cenah
kristalni
led
na večje oddalje.  Med vožnjo se raztopi le malo ledn. 2460—3
Dunaj, XX.,
Klosterneuburgerstrasse 95.
wm~ Pijte ~W
Klauerjev !
Triglav
najz(!rav3jši vseh likerjev.
Premnogo priznanj in diplom.
Hugo Vit Jung
Uvoz        Trsi. izvoz
Razpošilja se carine prosto in popolnoma brez vsakih stroškov.
Najboljša kava5k^n«:
Čaj 1 k£ PO K 4-90, 6 - 8 —, 10-, 12-.
N 1 m 1*7fin nI 1D (sodček okoli30litrov lVillillllU Ulji/ <25kg. po okoli 30 K)
Olje za cerkvene svetilke
(sodček okoli 30 litrov (26 kg.) po okoli 25 K
VlTIfl     (8odCek primeroma 3*> litrov) * dalmatinska, istrijanska, italijanska
Brundizrj), rdeča (krvna) ali bela, pnstno prirodna. najtinejSe kakovosti 18 do 20 K. Za pristnost blaga jamčim.
Skrbna postrežba.        1041 22 Cenik zastonj in poštnine prosto.
r
2-103
JInton jiškerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pri držal tudi demona „ Zelenega lovca". Tako je ustvaril A&kerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog".
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h, po poŠti 1 K 70 h.
Pasti
S za podgane, dihurje, krte, miši itd,
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina 2653-1
STRE I« v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira.      Con© Jako nizke
Pivovarniška restavracija „PERLES" v Ljubljani
Prešernovo ulice št. O.
Prešernove ulice št. O.
Priporočam p. n. obč. svojo vsestransko kot dobro pripoznano
kuhinjo in klet
— po nizkih cenah. =
Posebna klubova soba za družbe . . Glasovir na razpolago. . . Ruski biljard . . Ugodni abonement na hrano.
Za mnogobrojni obisk proseč se beležim z najodličnejšim spoštovanjem vdani •»
2488   2 J Vati
# Jernej Bukovec v Cjubljani m
S*, petra cesta it. 2.   * *   Hestjeva cesta št. 7.
s>493-2
priporoča slav. krajnini šolskim svetom, ticiteljstvu in šolam tovarniško zalogo (irubbanerjevih zvezkov; itohlrku teh Kvrzko? je drležrn „Uelfeljnltl bontlkt" in se dotični zneski objavljajo v ,.Učiteljskem Tovarišu**
H v
Šolske knjige za ljudske šole, Crniv-čeve nastenske table, dnevniki, peresa „Učiteljskega konvikta", papir ter druge pisalne in risalne potrebščine.
Solidna in tečna postrežba je zagotovljena.
M     —    Ml    I.    M   MlTkiriM f —•     — Ml
K
^ Največja zalog
rtr»nirOW   za Pleskarje, sobne WUpiWt;V  slikarje, zidarje in mizarje.
I 2)lfO\/ Pristnih angleških, za L.al\VJVj vozove.
Emajlne prevlake,
priBtne, v posodicah po */•» Hm Vi m 1 kg.
Jantarjeve glazure
75)   nArjp    Edino  trpežno in *~Ck   HvUCi   najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za p5de; najcenejše in najboljše.
Ran i H rit pripravnega za vsa-rtcipiUUtd, kovrstne prevlake.
Bri molino za barvanje narav-■ Uil-UIIIia nega lesa i pohištva.
najboljša in najcenejte ttfrdfca
9 za naroceranje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, Oljnatih ba^v v tubah
dr. Sohorielda.
P^irn07S| prirejenega iz lanenega I II liv^a 0ija; pristen, kranjski
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gin C SI    alabas trškega in I pod, Btukatarnega
Karbolineja, najboljšega Fasadnih barv «aPno
Rciru on Ki h kemičnih, prste-DdI v# ^u 111,1 # nih i rudninskih.
Kleja za mizarjem so bne slikale.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših.
2422--4
Olje r>j?oti I3r*al^vi
AOOLF HAUPTMANN
.kranjska tovarna oljnatih barv. fir- LJUBLJANA, nežev. lakov in steklarskega kleja.
iMtmiovljfno I.
MKMnnutmuHHUUHnuHuuuuununuuu*
n u n
n
Avgust Žabkar
v Cjubljani, Dunajska cesta
u n u n
n n n n n
n
n m n n
n
% t.
t
t t
Železoiivarna   868-26 J
strojna in ključavničarska delavnica 5
t
i
i i
se priporoča slavnemu občinstvu in prečistiti duhovŠčiui v izdelovanj«.* vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
lzdelovauje raznovrstnih mlinskih in žaginlh naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe, kotle, peel, vrtne klopi« iiilzf«
stebre, trombe zt* vodo Itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
N«i*6i-ti in |>rornćuni *■*•> niti zahtovanju mi (»   l. i
▼se f>u. po i*r*im,-1-ili tovaruiNkih CNHUUV
n n
nnmtn*
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
W/%+4