85. številka. Ljubljana, v petek 12. aprila. XXII. leto, 1889.
SLOVENSK NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na  dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvaki'at, in po 4 ki\, če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolš frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravništvu naj se nlagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Govor državnega poslanca Pfeiferja
v državnem zbora dne 8< aprila 1889.
(Konec1
Od kod pa izvira opominjalna pristojbina?
Od nekdanje vojaške eksekucije; to je bila prva eksekueijska stopinja za zaostale davke in javne davščine vsake vrste do najnovejšega časa; davčnih eksekutorjev, kakor so sedaj, tedaj ni bilo.
Ta eksekueija obstala je v tem, da se je dolžniku poslal vojak, za večje dolžne zneske tudi dva ali več vojakov; vojaku dati je moral dolžnik prenočišče in postelj ter plačati mu vsak dan ekseku-cijsko pristojbino, za kar se je moral vojak prehranjevati.
Ta pristojbina znašala je na dan in na moža v starejšem času 6 kr. prvi in 12 kr. drugi teden; s premeno denarne veljave se je pa premenila; na Kranjskem znašala je 3 in 6 kr. starega denarja in sedaj za vso Cistajtanijo 5 in 10 kr. na dan.
.lednemu in internu vojaku odkazali so več dolžnikov, včasih celo vas ali tudi več vasij; vsak dan je moral dolžnike opominjati, kar je tudi storil da je vsak dan dobil eksekucijsko pristojbino; pozneje se pa pristojbine neso več plačevale vojaku temveč v davčno blagajnico.
Ta vojaška eksekueija se je ohranila do začetka sedmega desetletja; od tedaj so pa začele čete in vojaška oblastva delati težave. Le kadar se je več občin trdovratno ustavljalo plačevati davke, se je izjemno še dovolila. Poslednjo večjo vojaško eksekucijo poslal je bil Koller v mesto Kolin na Češkem, pa ne zaradi davkov. (VeBelost na desnici.)
Ko neso hoteli več pošiljati vojakov na ekse-kucijo, se je dostavljal eksekucijski listek onemu, ki je ostal davke na dolgu, sprva po občinskem predstojniku, pozneje po civilnem beriči; vojaške eksekucijske pristojbine so se pa pridržale in nadalje pobirale; sedaj se imenujejo te pristojbine opominjalne pristojbine in dostavljalec se imenuje davčni eksekutor.
Eksekutor pride k davčnemu dolžniku le jedenkrat, namreč tedaj, ko mu dostavi opominjal ni list, on naredi le jeden pot, fiskus pa zaračuna štirinajst potov, ker zaračuna opominjalno pristojbino za štirinajst dnij,  prvih sedem dnij po  5 kr. in daljnih
LISTEK
Troje srečanj.
(Ruski spisal J. S. Tur g ene v, preložil Ivan Gornik.)
I.
(Dalje.)
Gozd, v katerega sem prišel, bil je jako gost in puščoben, tako da sem se le s trudom preril do kraja, kamor je pala ptica: a ne daleč od mene vila se je vozna cesta, in po tej cesti jezdila sta korakoma moja krasotica in oni mož, kateri me je na predvečer Biečal; spoznal sem ga po brkab. Jezdila sta tiho, molče, drug drugega držeč za roko; konja njihova korakala sta jedva leno pregibaje se z boka na bok in lepo iztegnivši dolga vratova. Za-vedši se od prvega strahu . . . res, strahu: drugega imena ne morem dati čuvstvu, ki se me je hipoma lotilo . . . zagvozdil sera se v njo z očmi. Kako je bila lepa! Kako čarobno prihajal mi je sredi smaragdne zeleni nasproti njen pravilni obraz! Mehke sence, nežni odbleski polzeli so tiho po njej — po njeni dolgi, sivi obleki, po drobnem, zlahka naklo-
sedem dnij po 10 kr., to je vkupe 1 gld. 5 kr., če se poprej plača, seveda za manj dnij, to je le do plačilnega dne. Vojak, ki je bil na eksekuciji, je pa res moral vsak dan obiskati dolžnika, če dolžnik ni prej plačal, tedaj štirinajstkrat, pristojbino je torej zaslužil in opominjanje bilo je slednji dan vidno.
Pri vojaku bilo je opravičeno, da je vsak dan dobil eksekucijsko pristojbino, ker je tudi imel vsak dan delo; sedaj je pa delo le prvi dan (Prav res 1 na desnici.), drugih trinajst dnij pa ni dela, pa si vender da fiskus za te dni plačati delo, ki se niti opravilo ni.
Iz tega je jasno, kako neopravičena je sedanja opominjalna pristojbina pri kolekih, taksah, zaostankih pristojbin itd., ki se po dneh in tednih vekša v aritmetičnej progresiji in znaša brez ozira na količino davčnega zneska vedno 1 gld. 5 kr. In vender bi se vsaj morale tudi pri teh davkih dovoliti one olajšave, ki veljajo za direktne davke.
Pa še druge nepriličnosti gode se pri izterjanji davkov, govoril bodem o njih] pri drugi priložnosti, če bodem toli srečen, da dobim v roke finančnega ministerstva naredbo z dne 4. marca 1878 o prisilnem postopanji pri izterjanji davkov.
Ta eksekucijski predpis finančni erar skrbno skriva, ne dobi se niti v državni tiskarni, niti v knjižnici državnega zbora, da niti v naredbinskem listu ni bil tiskan (Čujte! na desnici.), torej so bila moja prizadevanja, da bi ga kje videl, zastonj. To skrivanje spominja me na zagrnjeno sliko Saisko (veselost), kdor bi jo predrzno odkril, po njem je.
Morda hoče finančna uprava pred podobnimi hudimi nasledki obvarovati one, ki bi pogledali ta eksekucijski predpis.
To skrivanje bi utegnilo kompromitovati davčne uradnike, katere bi lahko obdolžili samovoljnosti, če dve stranki morata za jednake zneske plačati različne opominjalne pristojbine, ker narod ne loči, če Be gre za tekoče ali zaostale, direktne ali indirektne davke.
Da se ne škoduje avtoriteti oblastev, morala bi se dotična naredba o izterjanji davka objaviti v naredbenem listu, naznaniti občinam, da bode se vsakdo lahko seznanil ž njo, tako bi se lahko mislilo, da se hoče ribariti v kalni vodi.
njenem vratu, po bledorozovem lici, po svitlih, črnih laseh, preširuo uhajavšim izpod nizke čepice. A kako bi opisal izraz polnega, strastnega, neizrecno strastnega blaženstva, katerega so dihale njene poteze! Glava njena sklonila se je na videz pod njegovim bremenom; zlate vlažne iskrice blestele so v njenih temnih, do polovice z vejicami zakritih očeh. Nikamor neso gledale te srečne oči, in tanke obrvi povesile so se nad njimi. NeopiBen, mladosten nasmeh, — nasmeh globoke radosti blodil je po njenih ustnicah; videlo se je, kakor bi jo obilica sreče utrujevala in zlahka upogibala, kakor upogiba razcvetela cvetica včasih svoje stebelce: obe roki sta jej brez moči ležali : jedna — v roki ž njo jezde-čega moža, druga — na grivi konjevi. Jel sem motriti njo in tudi njega. — Bil je ljubezniv postaven mož z neruskim obrazom. Gledal jo je smelo ln veselo in, kolikor sem mogel opazovati ni brez tajnega ponosa, koketoval je ž njo, zlodej, in bil je s saboj jako zadovoljen, nekoliko ginjen, nekoliko sočuten, da sočuten ... In res, kateri človek je vreden take udanosti, katera krasna duša je dostojna, da napravlja drugi duši tako srečo . . . Priznati moram, zavidal sem ga! ...   Mej  tem prijezdila
Koncem bi finančno upravo opozarjal, da bi se ozirala pri izterjanji davkov na krajne in časovne razmere ter ne terjala davkov v za davkoplačevalca tako neugodnem času — kakor je od februvarja do avgusta (Res je! na desnici), ker ima kmet ta čas le strožke za obdelovanje vinogradov, njiv in travnikov, pa nobenih dohodkov. Pametna davčna politika mora davčni vijak tako rabiti, da z nepravočasnimi eksekucijami ne oškoduje davkoplačevalca na premoženji, temveč mora varovati davčno moč naroda, da bode mogel tudi še v bodoče plačevati davke. (Dobro, dobro! na desnici.)
Politični razgled.
\o<r;uij4' dežele.
V Ljubljani, 12. aprila.
Volilnemu odboru nemških veleposestnikov na deškem tudi ni ugajalo, da jim konservativni posestniki ponujajo le petnajst mandatov, če vsprej-mejo kompromis. Po številu volilcev jim gre vse-kako najmanj dvajset mandatov. Nekateri govorniki so naglašali, da konservativni veleposestniki zaradi tega nečejo dovoliti nemškim liberalnim posestnikom več mandatov, ker se že boje, da ne bi liberalni elementi bili premočni v prihodnjem deželnem zboru. Mladočehi bodo gotovo pridobili si več novih mandatov, če še Nemci ustopijo v deželni zbor in bi se nemškim veleposestnikom pustilo dvajset mandatov, bi se kaj lahko pripetilo, da bi konservativci prišli v manjšino. To bi pa posebno sedaj jim ne bilo po volji, ko pride na vrsto šolsko vprašanje, pri katerem bodo tudi deželni zbori imeli nekaj govoriti.
OgcrNkit gospodska zbornica je tudi rešila vojni zakon. Debata se je vršila posebno mirno. V podrobnej debati so se skoro vsi odstavki brez vsa-cega razgovora vsprejeli. Samo pri § 25. se je bil unel živahnejši razgovor. Baron Josip Becsey je predlagal, da se ta paragraf izroči zopet odneku, da ga tako predela, da bodo ogerski prostovoljci smeli napravljati častniške izpite v madjarščini. Grof Anton Sztarev je pa stavil predlog, da naj se opusti drugo Blužbeno leto, če se Becsev-jev predlog zavrže. Zbornica je po kratkej debati zavrgla z veliko večino oba predloga.
V nanje države.
Avstriji sovražni list „Velika Srbija" nehal je izhajati. Temu «rl»slt«'iini listu je baje manjkalo podpore. Dosedaj ga je podpirala liberalna stranka,
sta meni vštric . . . pes moj skočil je najedenkrat na cesto in zalajal . . . Neznanka je vzdrhtela, brzo se ozrla in ugledavši mene silno udarila z bičem po konjevem vratu. Konj je zahrskal, uspel se, skočil najedenkrat z obema sprednjima nogama in zdirjal v skoku . . . Mož je takoj zbol svojega vranca in ko sem čez nekaj hipov stopil po cesti na rob gozda, jezdila sta že oba v zlati daljavi čez polje, ljubeznivo in odmerjeno zibajoč se na sedlih ... in jezdila nista proti naselbini . . .
Gledal sem . . Skoro izginila sta za holmom poslednjikrat jarko ozarivšim se v solnci na temni črti obzorja. Stal sem in stal, mirno korakajoč vrnil sem se v gozd in zakrivši si z roko oči sedel na poti. — Opazil sem, da se ti, ako srečaš neznanca, njegove črte takoj prikažejo, ako le zakriješ oči; vsakdo prepriča se lahko o resnici moje trditve na ulicah. Čim znanojši so obrazi, tem težje javljajo se, tem nejasnejši je njih utis, pomniš jih, a vidiš ne . . . tudi svojega lastnega obraza si nikakor ne moreš predstavljati . . . Kaka malenkostua sosebna poteza ti je znana, a celega obraza si ne moreš sestaviti. Torej, sedel sem, zatisnil oči — in takoj zagledal sem i neznanko, i njenega tovariša, i njuna
sedaj ko sta dva njena člana v regentstvu, pa ta stranka tudi ne želi, da bi njeni listi napadali sosedno državo. Ristie hoče prijateljstvo z vsemi državami, če tudi bude delal na to, da se zboljšajo razmere z Rusijo.
Vodja bolgarske opozicije tankov ostavil je Beligrad. Nekateri trdijo, da je šel v sredino Srbije obinkat sorodnike svoje, drugi pa, da se preseli v Bukurešt. Ministerska prememba v Bukureštu je bolgarskim emigrantom jako po volji. Sedaj bodo lahko na rumunskej zemlji snovali svoje nakano proti sedaujej bolgarskej vladi.
Itn s i pomikajo koujico proti zapadni meji. V Podolijo in Tolbinijo prišlo ie 8 uralskih in 6 kubanskih kazaškib polkov, v Uman, v Kijevskej guberniji, prišli so poslednje mesece 3 dragonski polki. Več kubanskih kazaškib. polkov je na potu v Pro8kurov na avstrijskej meji.
Danes se začne v IruucoNkeni senatu obravnava proti Boulangerju. V denašnjej seji prečita se zatožniea. Kako dolgo bode obravnava trajala, se ne ve, ker ni znano, ali se vrne Boulanger ali ne, ali bode general sam tožen ah še kdo drugi. Stvar se bode najprej izročila odseku 9 članov v pretres.
V Nemčiji mnogo ugibljejo, kaj je uzrok, da je odstopil vojni minister Bronsart. Mož je še jako trden in bi bil še lahko opravljal službo. Misli se, da možu marsikatere novotarije neso ugajale in si je mislil, da je najbolje, da posnema vzgled Moltkejev in se umakne. Nov nemški cesar povsod mlajše elemente naprej poriva in se nadeja, da bode vojsko s tem še bolj okrepil in oživil. Ali sodi prav, bode poka, ala bodočnost, morda bode še kedaj pogrešal svetov starih skušenib mož, ki so na raznih bojiščih Nemčiji pribojevali slavo in veljavo. Seveda ti možje, ki so bili osobni prijatelji pokojnega cesarja Viljema I, se nečejo uklanjati mlademu cesarju in se rajši umikajo v pokoj. Novega vojnega ministra pl. Verdy-ja du Vernov hva lijo časniki, da je dober strateg in znan kot vojaški pisatelj — V pruskem deželnem zboru je Danec Johannsen predlagal, da so naj razveljavi ukaz, da mora biti pouk v šlezvik-holsteiniških šolah le nemški. Naučni minister je zagovarjal ukaz in trdil, da vlada ne ovira izučenja danščine, kakor se govori v tej pnkraiim, temveč izriva le pismeno danščino, v kateri se pišejo listi sovražni Nemčiji. Johann-senov predlog se je potem zavrgel, vsaj druzega ni bilo pričakovati.
Samoj** a konferenca Bnide se takoj po veliki noči v Berolinu. Izid te konference bode težko za Nemčijo posebno ugoden. Iz modre knjige, ki so je predložila parlamentu angleškemu, se da posneti, da bode Anglija podpirala Zjedinjene drŽave An gliji samoj ni prav, da se Nemci tako utikajo v kolonijalne zadeve in bode vedno gledala, kako bi jim mogla delati kake ovire. O samojskih zadevah se je grof Herbart Bismarck dogovarjal, ko je bil v Londonu, pa najbrž ni dosegel posebnih uspehov.
Dopisi,
Z Duunja 8. aprila. [Izv. dop.] Slovensko pevsko društvo priredilo je dne 3. aprila svoj drugi koncert. Točke, katere so večinoma zavzemale dela najboljih skladateljev in bile izvirno slovanske, privabile so mnogo odličnega občinstvo.
Dasiravno smo v sporedu pogrešali ime geni-jalnega, vsemu svetu priljubljenega skladatelja Dvofaka, izbrale so se vender pesni isto tako ukusno, kakor se je splošno dobro pelo. Koncert otvoril se je s slovaškim moškim zborom „Tatrau-ska fijoločka" (Bendl), katerega so pevci krepko, živo in natančno prenašali. „Rusalkv na zvezdach" (Bendl),  Češki zbor za ženske  glasove, pel se ni
konja i vse . . . sosebno rezko in razborno stal je pred manoj smehljajoči se obraz možev. Jel sem ga motriti . . . zmešal se je in razplinil v nekaki bagreni megli, za njim pa je vsplul tudi njen obraz in zašel ter se ni hotel več vrniti — Dvignil sem se. „No, kaj to! — mislil sem — konci videl sem ju, jasno videl oba . . . Preostaje le še, da izvem njuni imeni." Skrbeti, da izvem imeni! Kaka neumestna, plitva radovendost! A ni se radovednost razvnela v meni, meni se je le popolnoma nemožno zdelo, ne zvedeti konečno, kdo sta vsaj onadva, radi tega, ker me je slučaj tako Čudno in tako trdovratno zvodil ž njima. Sicer pa ni bilo prejšnjega nestrpnega nedoumja v meni: zamenilo se je z nekim otožnim, žaloBtnim čustvom, katerega sem se nekoliko sramoval . . . Zavidi 1 sem . . .
Hitel nisem nazaj k naselbini. Priznavam, da mi je postalo težko poizvedati tujo tajnost. Vender pojav ljubimcev po dnevi, o solnčnem sviti, dasi nepričakovan in ponavljam, čuden — ni me pomiril, temveč le nekako ohladil. Nahajal nisem v vsem dogodku ničesar nadnaravnega, čudesnega ... ničesar podobnega nemogočnim sanjam . . .
(Dalje prih.)
tako, kakor smo od toliko dam pričakovali ; do „forte" se zbor ni v celi pesni povzdignil; v glasovih pogrešali smo one celote in masi vuosti, katera se zahteva od mnogobrojuega zbora. Posebno dopadala je slovaška narodna pesem „Nitra" z bariton solo za moški zbor; slovansko - narodni ritem, žalostni zvoki zlagajo se dobro z besedami, v katerih Slovak toži po onih časih, ko je Nitra pojila slovanska tla: „Nitra, mila Nitra", „Ty slovenska mati!" „Čo pozrem na Teba"—Musim zaplakati". Gospoda solista Srpka, ki je s svojim polnim, močnim glasom in dobrim predavanjem občno pozornost vzbudil, spremljal je zbor prav uspešno. „Idista", poljski zbor (Nowako\V8ki), spisan v pravem poljskem duhu, pel se je precej dobro, a nekoliko nerazumljivo. Mnogo pohvale so želi g. Moshammer in baronesa Odkolek, ki sta Oberthilr- jev „Notturno" za dve harfi prav milo in pravilno svirala in gosp. Zert, član dvorne opere, znan vrtuoz na violinu, ki je Lipinskega „Concerte militaire" z veliko ročnostjo in bravuro umetniško predaval. Koncert završil se je s hrvaškim zborom „Fantazija iz pućkih hrvatskih melodija (Zaje) za moški zbor. Našim skladateljem je pač znano, kako težavno je narodne pesni tako mej seboj zvezati da je zveza utemeljena, harmonizacijo tako urediti, da dobi pesen umetniško lice, kajti le tedaj dobi narodna pesen tudi umetniško veljavo. G. Zaje je obe nalogi umetniško spol-nil. Zbor pel je pesen pohvalno.
Največ zanimanja, da rečem naudušenja vzbudila je pesen Nedvedova: „Nazaj v planinski raji" Slovenci smemo biti ponosni na skladbo, gospodu pevovodji Buchti pa hvaležni, da je biser slovenskih mešanih zborov stavil v spored in slovanski Dunajski inteligenci milobo, svežost in duhovitost slovenske pesni pokazal. Skladatelj pogodil je prav mojstersko umetniški izraz srčnih želja po sreči planinski. V Skladbi, v kateri Nedved izraža čute loveka, kojega je brezobzirna usoda odtrgala od proste narave, planinskega raja in mu sili Hrce „nazaj v planinski raj", skazal se je skladatelj mojstra.
Prvi odstavek pesni (B-dur) obseza tri kitice Gregorčičeve pesni in se odlikuje z živo melodijo s samostojnim postopanjem glasov, uprav gibčno harmonizacijo; izraz srčnih želja povnkša se z refrenom in daljnim odmevom. Drugi odstavek pesni (F-dur) je milo petje v pravem pomenu besede. Mi o prošnjo „Nikar od tod, nikar!" izražajo ženski glasovi — saj ženska prošnja mnogo na moško srce upliva ! Iu zopet ponavljajoči se živahni tempo — hrepenenje po oni sreči, katero je planine sin užival v zlatih dnevih mladosti. Tako sta se združila mojstra pesništva in glasbe ... Da je zbor pesen z gorkim izrazom, udanim prepričanjem pel, osve-doci naudušenje občinstva, s katerim je pozdravilo izvrstnega pevovodjo g. Buchto.
Ik Kamnika dne 10. aprila. (Dramatična predstava v čitalnici.) Že dolgo nismo s toliko radovednostjo prišli v čitalnico kakor zadnjo nedeljo.   „Materin blagoslov, igra  s petjem v petih dejanjih" stalo je  na vabilu.   Bodo H Kamniški diletautje kos svojim velikim in težavnim uloga u i '.- bodo li zmogli ovire, katere stavi vsaki večji igri tesnoba na odru in za kulisami?  tako smo se morali vpraševati nehote in prav resno smo dvomili na dobrem uspehu.   Toda komaj se je dvignilo za-grinjalo, spoznali smo, da je bila neopravičena naša bojazen iu koj po prvih prizorih vedeli smo, da bode igra uspela, kajti videlo bo je, da so se vsi igralci z veseljem in razumom lotili svojih ulog in mnogobrojno zanimajoče se občinstvo naudušilo jih je še bolj k živahnemu igranju.   In res, od dejanja do dejanja rastlo je zanimanje občinstva, rastlo naudušenje igralcev, dokler ni oboje do vrhunca prikipelo v petem dejanji, v velikem prizoru, ko Pierrot privede njenim roditeljem nazaj nesrečno Marijo in ona nikogar ue spozna v svoji blaznosti, dokler je iz nje ne vzdrami materin glas.   Takrat ni  ostalo suho niti jedno oko in tiho ihtenje začulo se je po dvorani, a kdo bi se čudil temu, saj se je igralo s tolikim čutom,  da  so se igralcem samim lesketale solze v očeh.   Za ta veliki uspeh  se moramo pač najbolj zahvaliti gospej A r r ig le rj e vi,  katera je čez dolgo Časa veuder je. ion krat zopet nastopila na našem odru ter težavno ulogo „Marije" predstavljala s tako nežno ljubeznjivostjo v veselih, a zopet s tako trategično silo v žalostnih prizorih,  da je očarala poslušalce in soigralce.   Ravno tolika hvala pa gre go&pici Mlakarjevi.   Ona   ni  igrala, ona je bila Chonchon, ona vesela, zgovorna, zvito najivna, dobro
kosilce ljubeča Chonchon. Pri vsakem njenem nastopu zavladalo je veselje mej občinstvom, katero so posebno naudušili njeni kupleti, katere je pela izredno lahko in sigurno. Tudi za ostali dve ženski ulogi bi si ne bili mogli želeti boljših močij. — Pri gosdici J. Medvedovi vajeni smo že tega, da vselej dobro izvrši svojo nalogo. Tudi zadnjič se nesmo motili, predstavljala je mater Marijino s tako resničnim in globokim čutom, da je v vseh srcih vzbudila sočutje z nesrečno, samo svoji hčeri živečo materjo. Tudi gosp'ca Dralkova je izvrstno pogodila oholo grofico Sivry. Igrala jo je b pravim hladnim aristokratskim ponosom, impozantna postava in elegantna obleka pomagali ste jej do res velikega uspeha. Arturja, ljubimca Marijnega predstavljal je gospod J. S tad le r. Z veseljem smo na njegovem igranji zapazili jako velik napredek. Igral je prav ognjeno, ter v glavnih momentih zadel glasove, ki so prihajali iz srca in segali v srce. Gosp. F i lic (komandir) je v nedeljo prvič nastopil na odru. Tudi on je prav dobro rešil svojo nalogo, vender bi bil ž njo napravil še večji utis, ako bi jo prijel še bolj s komične strani. Prav zelo naB je iznenadil zopet g. P i mat kot Pierrot. Večkrat smo ga že z veseljem gledali v veselih ulogah, sedaj pa nam je pokazal, da ima mnogo sposobnosti tudi za žalostne in ganljive. Gosp. Fajdiga je kot Lousta-lot, oče Matijin, prav dobro razumel svojo ulogo. V prvem dejanji bil je pravi okorni a pošteni savojski kmet, a jako visoko povspel se je v četrtem dejanji v prizoru, kjer pahne od sebe in kjer prekolne je svojo nedolžno hčer. Jedini, o katerem nesmo mogli biti nič kaj zadovoljni, bil župnik g. Slabajne, ki je v petem dejanji na komično stran obrnil nekatere najresnejše stvari ter s tem precej pokvaril celotni utis najlepšega prizora.
Ne dostaje nam prostora, da bi omenjal še vseh igralcev manjših ulog, vsak izmej njih je pripomogel k celotnemu uspehu, posebno mnogo s svojim petjem krasne Savojke v svojih lepih, morebiti še nekoliko prelepih savojskih oblekah.
Po vsem tem moramo res čestitati uašemu režiserju, da se ni bal spraviti na oder tako igro. Njen uspeh naj mu daje pogum k novemu delu in naj mu kaže pot, po katerem mu je hoditi, ako hote, da napreduje v našem mestu dramatična umetnost in zanimanje zanjo. Za sedaj pa pred vsem izrekamo občo željo in nado občinstva, da bodemo kmalu zopet imeli priliko videti to igro na našem odru. —Ć.
Domače stvari,
— (Paralelke na gimnaziji v Mariboru) pričele se bodo že bodoče leto. Dne 9. t. m. prišel je dr. Tauber pl. Taubeuberg, namestniški svetnik in šolski poročevalec v deželnem šolskem Bvetu štajerskem, v Maribor in najel potrebne prostore za paralelke.
— (Slovensko pisateljsko podporn o društvo v Ljubljani) ima jutri dne 13. t. m. ob 8 uri zvečer v čitalnični restavraciji svoj Bklepni večer, ki je ob jednem občni zbor, h kateremu se p n. gg. članovi uljudno vabijo. Dnevni red : Nagovor predsednikov, poročilo tajnikovo in blagajnikovo, odborova volitev.
— (Muzejsko društvo) priredi v soboto, 13. t. m., ob 6. uri zvečer v bralni dvorani „Ru-dolfinuma shod, h kateremu se uljudno vabijo dru-štveniki in drugi prijatelji domovinoznanstva. Vspo-re.il : 1. Žalnica za pokojnim načelnikom g. K. Dež-inanom. 2. Predavanja g. prof. W. Vossa: »O nenavadni konjski nogi". 3. Predavanje g. profesorja S. Rutarja: nO predzgodovinskih in rimskih spominkih Dalmacije".
— (Čitalnica Ljubljanska.) Ker se je biio v zadnjem času v društvenih prostorih nakopičilo več druzih pevskih zabav in ker zategadel pevski zbor izročene mu naloge Bproti ne more vzmagovati, mora za nedeljo, 14. dan t. m., nameravani drugi društveni postni koncert odpasti.
Odbor.
— (Okrajni šolski s ve t P t u j s ki) imenoval je na mesto odstopivšega dr. Michelitscha za krajnega šolskega ogledo v Ptujski okolici gosp. Frana Železi ngerja, profesorja na deželni gimnaziji na P tuj i.
— (Odbor za zgradbo Levstikovega spomenika) nabral je dosedaj 658 gld. 30 kr. Prvi obširni izkaz začeli smo tiskati v današnji številki.
— (VLehnu) na Pohorja severni strani zmagali so narodnjaki pri občinskih volitvah v prvem razredu, kjer so doslej vedne nemškutarji imeli večino.
— (Prvi glavni zbor  „Zaveže slovenskih učiteljskih društev vLjubljan i.) „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" imela hode dne 22. in 23. aprila t. 1. v Ljubljani  svoje prvo clavno zborovanje s sledečim dnevnim redom: A. V ponedeljek dne 22. t. m. ob šestih zvečer v Čitalničnih dvoranah z bo ro van j e d elega to v. 1. Poročilo o delovanji osnovalnega odbora in „o denar-atvenih zadevah zaveze".  2. Volitev upravnega odbora „zaveza" (§21 prav.) in 4 rediteljev za glavni zbor.   3. Določitev, oziroma razširitev vsporeda za glavni zbor. (§21. prav.) Opomba: Ako se je morda izrazila v katerem društvu želja, naj bi se pri glavnem zboru razpravljalo o katerem posebnem, času primernem vprašanji, tako  lahko dotični čč. gosp. delegati to posebno naglasa jo in predlagajo, če imajo le za svoj predmet  tudi zanesljivega referenta. 4. Posvetovanje o „zaveznih" pravilih in določitev društvenega glasila (§ 21. pravil).   5. Določitev letnih doneskov od članov „zaveže" (§ 7. alinea 1). 6. Prosti razgovori.   B. V torek dne  23. aprila  ob 10. uri dopoludne: Glavni zbor.    1. Pozdravi.   2. Predavanje no reformi računstva*. Gosp. prof. L Lav-tar iz Maribora.   3. „0 našem strokovnem listu". Gov. gosp. Krist. Bogateč.   (Dalje po sklepu dele gatov.   Gl. točko 3 pod A.)   C. Popoludne banket, zvečer zabava.   Natančneje o tem  naznani se pozneje.   Učitelji slovenski!   Dolgo  zaželjeni  Čas je prišel, ki nam nudi redko do sedaj še ne zaslišano priložnost, da se tovariši iz štirih  pokrajin, katere veže sorodnost in mili nam jezik slovenski v narodno skupnost, snidejo v resno posvetovanje o svojem   poklici,  o  svojih stanovskih  težnjah 1 Izkoristimo si to priložnost ter svetu pokažimo, da slovenski učitelj „gre na dan".   Snidimo se v mnogo-brojnem številu, tovariši-bratje!  od  zelenih planin lepe Štajerske, od sivih gor starega Gorotana in od sinjih valov jadranskega   morja, da  si  podamo z brati Kranjci k vzajemnemu delovanju in v znamenje solidarnosti naše v beli Ljubljani  bratovske roke. Združeni hočemo povzdigniti  tam  svoj glas v pro-speh našega Šolstva in za svoj stanovski interes! Torej, kdor more, naj pride,  da svetu pokažemo, kako težko smo pričakovali naše „zaveže". Na veselo svidenje v beli Ljubljani!
Osnovalni odbor.
— (Odbor slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani) posvetoval se je v seji dne 11. aprila t. 1. o prvem glavnem zborovanji „Zaveže" slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani. Ker je osnovalni odbor „Zaveže" naznanil delegatom zborovanju, da naj se oglase pri slovenskem učiteljskem društvu v Ljubljani do 2 0. aprila, prosi podpisani odbor tem potom, da naj blagovolijo udeleženci to storiti najkasneje do 17. aprila t. 1.
Odbor slov. učiteljskega društva v Ljubljani.
— (Ravnopravnost na Koroškem.) „Mir" javlja v poslednji številki, da sta nedavno bili razpisani službi okrajnih zdravnikov v Grab-štanji in v Štebnu na Žili, torej obe na slovenskih tleh, vender se od prosilcev ne zahteva znanje slovenščine. Razpisanih je tudi šest učiteljskih služeb v slovenskih krajih, pa samo za Št. Jakob se zahteva slovauSčina, za Rožek, Loče, Podklošter, Vrate in Čače pa ne.
— (Zanimiva ponudba.) Neka Dunajska družba ponudila se je mestnemu zastopu v Gradci, da namesto sedanjega verižnega mostu napravi nov, štirideset metrov širok most in to brezplačno, ako se jej dovoli, da sme po obeh straneh postaviti prodajalnice, kakor so na slavnem „Ponte Ri-alto" v Benetkah.
— (Vreme) je uprav aprilovo, nestalno Vsak dan nekoliko dežja, potem plohe z nekoliko zrni toče, vmes pa lepo pomladansko solnce, navadno pa le za malo časa.
— (Kazinsko društvo) v Slovenski Bistrici je prostovoljno ponehalo.
— (A. Janežičeva „Slovenska slovnica.") Za Bredoje šole priredil in predelal dr. Jak. S k e t, o. kr. profesor. Šesta predelana izdaja. V Celovcu, 1889. Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 274 Btr. Cena 1 gld. 30 kr. Gospod pisatelj in založništvo sta dobro pogodila, da sta izdala to knjigo, kajti peta izdaja
Janežičeve slovnice je že davno pošla in povpraševanje po njej   bilo je vedno živahneje.   Temu povpraševanju odpomogel je g. dr. J. Sket in podal nam slovuico,  ki  bode  g. pisatelju v slavo, učeči se mladini na naših srednjih šolah pa izvrstno učilo. Janežičeva prvotna slovnica je toli različna v primeri s šesto  izdajo, da jej niti senca ni.  Vse je prenarejeno, razširjeno,  vse  poslopje predelano in na vse strani okrašeno.   Celi oddelki so novi, tako obširni odstavek o tujih besedah  v slovenščini iu pouk o stihotvorstu.   Oblikoslovje je tudi temeljito predelano, vsa slovnica pa preprežena z jako srečno izbranimi  zgledi, vzetimi iz narodnih pregovorov in najboljših  slovenskih pisateljev.   Ta  slovnica ima služiti kot poučna knjiga v prvih  šestih razredih srednjih šol.    „Njeno gradivo — tako piše gospod pisatelj v predgovoru — se naj z malimi izjemami tako za vsak razred razdeli,  kakor to „navodi za pouk na avstrijskih gimnazijah 1884" za nemščino zahtevajo.   Metoda, ki se ondu razpravlja, velja v obče tudi za jezik slovenski. Le tedaj, ako se učenec natanko nauči vseh posebnostij svojega jezika ter spoznava svojstva njegova, bode se nauduševal za materinščino in jo zmatral kot najdražji zaklad svojega naroda.   Na ti podlagi bode tudi mogel v najvišjih razredih zasledovati zgodovino svojega jezika in razvitek našega slovstva ter se konečno uglobil i v zaklade Častite starosdovenščine in njenih spomenikov." Janežičeve slovnice šesto predalano izdajo priporočamo rojakom svojim najtopleje, „v njej častijo Janežičev spomin", a tudi dr. Sketovo izredno delavnost.
— (Slovanstvo ve svj^ch zpčvech.) Naši čitatelji spominjajo se še gotovo, ko smo poročali lani, da prepotuje slovenske dežele mladi Čeh, Ludvik Kuba, ter da nabira pri nas napevov slovenskih narodnih pesnij. Ludvik Kuba je res prehodil vse naše kraje in je bil zelo zadovoljen s kouečnim uspehom, kajti nabral je mej našim narodom lepo število narodnih napevov. Kaj namerja g. Kuba s slovanskimi narodnimi napevi, to je obče znano in to nam pravi jasno našlo v, ki ga je dal svoji zbirki. Gospod Kuba nabira napeve slovanskih pesnij po vsem slovanskem svetu. On je že bil v Rusiji, prehodil je Poljsko, seveda znana mu je vsa češka domovina, lani je bil pri nas in nekaj časa tudi na Hrvaškem, letos poj de spet v hrvaške in srbske kraje in naposled v Bolgarsko. Zbral bode narodne napeve, ki še neso bili priobčeni ter torej neso znani širšemu slovanskemu svetu, najboljše dozdaj tiskane napeve bode tudi uzel v svojo zbirko. Tako bode sestavil bogato zbirko slovanskih narodnih pesni, predoči 1 nam bode s slovansko narodno pesnijo, kako nežno izraža v pesni svoja čustva Slovan. Kako nam živo bije srce v ljubezni do domovine. Gospod Kuba predočil nam bode torej v Bvoji obširni zbirki pevajoče Slovanstvo. Ta ideja je lepa in nas veseli, dajo g. Kuba, kakor mu prizuajejo vsi strogi glasbeni kritiki — mej nami gospa Lucila Podgornikova — tudi lepo izvršuje ter vztraje v svojem težavnem podjetji. Slovenske pesni se že dotiskujejo in Slovenci se nu nje že lahko naročujpjo in zato naj jim podamo ob kratkem vabilo na naročbo. Del V. „Slovanstva ve &v^ch zpčvech" bode obsegal pesni jugoslovanske, in sicer najprvo pesni slovenske. Snopič 1. do 8. bode obsegal pesni slovenske ; pred-plača na celo zbirko slovenske (25G strani) iznaša 3 gld. 20 ki*. Predplačuje se tudi lahko na posamične snopiče, in vsak snopič stoji s poštnino vred 40 kr. Snopič 9. do 19. bode obsegal pesni srbske in hrvaške, snopič 20. do 24. pesni bolgarske. Vsak se lahko naroČi na snopić, katerega želi imeti, torej si lahko izbira po volji. V obče bode vsak naročnik dobil le toliko zvezkov, na kolikor se je naročil, to je, za kolikor je poslal naročnine. Naročniua pa se pošilja gosp. Ludviku Kubi, v Podčbradech, na Češkem. — Brž ko pride na svetlo zbirka slovenskih pesni, bo-demo to naznanili.
— (Pevski zbor „ Š a 1 e š k e Čitalnice" v Šoštanj i) napravi vsled svojega zadnjega sklepa začetkom meseca maja velik izlet v prijazni narodni trg Žalec, kjer se bode vršil koncert z jako mičnim vsporedom. Rodoljube in narodna društva usojaino si že danes na ta izlet opozarjati, ker obeta vseskozi biti sijajen. Društva, ki se bodo te narodne veselice udeležila, naj blagovole to „Šaleški Čitalnici v Šoštanji" naznaniti, da se vse potrebuo ukrene. Vse drugo se bode pravočasno objavilo.
Odbor.
— (Iz S pitalica) dne 11 aprila: Dne 10. aprila t. 1. ob 1/a3. uri popoldan Be je preko Spitaliča v Konjiškem okraji usipala mej bliBkom in gromom precej debela in gosta toča, katera pa, hvala Bogu, ni imela še v tem času komu škodovati.
— (BekštaJRka posojilnica) ima zdaj 235 deležnikov, ki imajo uplačanih 3450 gold. Hranilnih ulog je 31 983 gold., na posojilih pa 34.026 gold.
— (Družba Strohscbneider) pričela bode jutri zopet svoje predstave v Lattermannovem drevoredu. Ker je družba že iz preteklega leta na dobrem glasu, naj omenimo le, da se je pomnožila Še z novimi močmi. Več je razvidno v oglasu.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Varšava 11. aprila. (Pol. Corr.) Na zahodni meji stoječim kazaškim polkom se je poslednji čas moštvo znatno pomnožilo, tako da vsaka sotnija šteje 100 mož in 100 konj, dočim jih je poprej imela malo nad 70. V Vilni pri Czenstohavu bodo v kratkem večje vaje mejnih čet in sta iz Kališa dospela tjakaj dva generala, da bodeta vaje vodila.
Peterburg 11. aprila. Perzijski šah pride v Peterburg še le 2. dan junija, ne pa 22. maja, kakor je bilo prej določeno, ker bode pred svojim potovanjem pohodil svoje ob ruski meji ležeče pokrajine. — V drugi polovici maja pride v Peterburg japonski princ Takešito Arisungava, da ruskej carici izroči red japonske krone v briljantih.
Peterburg 11. aprila. Prometni minister Paucker danes umrl.
Rim 11. aprila. Zagotavlja se, da poj-deta kralj Umbert in ministerski predsednik Crispi v drugi polovici maja v Berolin. — Nadvojvoda Albrecht dospel je v Verono. — Belgijska kraljica odpeljala se je iz Milana v Benetke.
Bukurešt 11. aprila. Novo minister-stvo je sestavljeno tako; Catargi predsedstvo in notranje zadeve; Vernescu finance; Gherassi pravosodstvo; Panescu domene ; Lahovarv vna-nje zadeve; general Mann vojsko; Boerescu pouk; minister za javna dela še ni določen. Imenovanje Lahovarvja vnanjim ministrom zinatra se v diplomatskih krogih ugodnim.
"VVashington 11. aprila. Nemčija, Anglija in Zjedinjene države so se sporazumele, da bodo vsaka teh držav imela po jedno vojno ladijo na Samoi, dokler Berolinska konferenca ne bode v tej zadevi odločila.
Paritf 12. aprila. Govoreč o narodno-republičanskem društvu, konstatoval je Ferry, da je volitev dne 27. januvarja bila uzrok, da se je probudila vlada in zopet sestavila repu-bličauska stranka. Da se boulangizem premaga, treba močne vlade in modre, disciplinovane zbornične večine.
Novi York 12. aprila. Zaradi natisa članka, v katerem se je Schuyler obrekoval, zaprli so sina predsednika Harrisona, proti kavciji pa zopet izpustili.
Razne vesti.
* (S 182 000 gld. pobegnil.) Agent Avgust Novak poneveril je nedavno Albertu L o \vu, imejitelju menjalnice na Dunaj), 32 0i)0 gld., ter pobegnil v Ameriko. Sedaj pak so prišli na sled Še večjemu sleparstvu, katero je pogoltnilo vse premoženje zločinceve soproge Ivane Novakove. Preljubeznjivi soprog je namreč prejel na pod-tavi j)ooblastila, po notarji legalizovauega pri avstro-ogerski banki shranjeno vsoto 150.000 gld. Da je zlodejec dobil od notarja sleparsko pismo, pomagala mu je neka žeuska, katera je igrala ulogo niegove soproge. Ko je te dni nesrečna sospa prišla po obresti, povedali so ji, da je banka že pred jednim mesecem izročila vse njene vrednostne papirje s kuponi vred njenemu soprogu. Kdo bode povrnil velikansko škodo, še ni dognano. Banka bode vse kako zahtevala, da pošljejo iz Amerike ubežnega moža na Dunaj.
* (Poneveljenje ) Pred porotnim sodiščem v Brnu bil je 9. t. m. po šestdnevui obravnavi bivši likvidator pri hranilnici v Lundenburgu Albert Kovarzik zaradi sleparstva in poneverjenja obsojen ua štiri leta in tri mesece teške ječe. Vrhu tega ima obsojenec povrniti hranilnici 20.3GG gld, Ker pa Kovarzik nema nikakega premoŽenja, ne bode hranilnica nikdar dobila  napominaue vsote.
/:uii« ■»! |i\ .i /«lr;t \ il »o »r«»«lwtv«»- Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zndobe zopet zdravje, će rabijo pristni ,Mol l-ov S ei d I i t z-pr a Se k" . Škatljiea stane 1 gttL Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Du naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol l-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (55—4)
„LJUBLJANSKI IW
■vfcojl
za vse leto gld. 4.60; za pol eta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1-15.
, r>1----^
Izkaz o doneskih*)
.Odboru  za  zgradb« Fran Levstikovega
215 gld. 20 kr.
24 , - ,
M , - ,
2 , - ,
1 » - »
2 „ - „ 1 n ~ i * » - i
1 , - .
— „ 40 „
— . 20 ,
— • 20 ,
— n 50 ,
2 „ - ,
1 n ~ n
25 „ - „
20 . - „
10 „ - „
10 „ - .
130
_
4   J —
50
došlib
spomenika1' v Velikih Laščah.
Odborniki mej eoboj zložili......
Gg. odborniki „Matice Slovensko" zložili . Gosp- Makso Lilek, c. kr. davkaraki pristav, nabral v Kočevji........
Gospa MarijarGaudia v Ponikvah . . . Gosp. Ferdo Sfflrer v Vel. Laščah    .   . .
„     J. Bsntti v Vel. Laščah.....
„     Nace VIr»llt v Vel Laščah ....
„     Fran Gruden nabral na Brankovem
„    Ivan Justin v Vel. Laščah ....
„     M. Koeiivan v Vel. Laščah ....
Neimenovan v Gor. Retjah......
Neimenovan v Gor. Retjah......
Gosp. Josip Mlakar, posestnik v 1'udobu .
„    Fr Kenuek,  c. kr. sudn. pristav v Konjicah..........
„     dr. Fel. Snk, kr. vseuč. profesor v Zagrebu..........
„     Fran Kalister, veleposestnik v Trstu
„    Al. Podboji c. kr. davkarski pristav v Kamniku, nabral......
„    Jos. Hočevar, c. kr. deželno vlade svetnik v Ljubljani......
„ dr. Ivan Sust, inful. prost v Trstu . Po S |rl«l.  ho  darovali gg>l  J. Robljek,
lekarnar v Radovljici; Adolf Muhr, gra-
ščak na Bledu; Ka/.. bratkovič, notar v
Trebnjem; J. Rozman,  mestni župnik;
Glavni   zastop  banke  „ Sla vije"; Fran
Kolman, trgovec v Ljubljani; Vekoslav
Grebonce, trgovec, nabral v Trstu; Matija l'r jatelj,  župnik v Strugah; Jakob
Hren in Ivami Iviun,  državna poslanea;
dr. Karol Gestrin, c. kr. deželne sodnije
svetnik i dr. Karol Slane, odvetnik v Novem Mestu; Ivan Plantan, notar v Radovljici; Fran Gregorič, veleposestnik na
Krškem; Anton Svetina, notar na Vranskem; Janko Kersnik, uotar in graščak
na Brdu; dr. P. Turner, dr. Fr. Simonič,
na Dunaji; dr. mil   Benjamin lpavic v
Gradui; dr. Val. Štempihar, odvetnik v
Klanji; Anton  Zakrajšek,   posestnik v
Ložu; Ivan Gruden, c. kr. davkar; Fran
Kotnik, veleposestnik na Vrhniki; Anton
Belec, posestnik v Št. Vidu nad Ljubljano;  Ivan Podboj, župnik v Planini;
Neimenovan v Vel. Laščah; skupaj . Gosp. Ivan Mirijn Vatovec, posestnik pri Sv. Ivanu pri Trstu......
„     Jos. Kožuh, c. kr. profesor v Kopru, nabral...........
„    Jos. Sitter, c. kr. sodn. avskultant v
(Jrnooilji, nabral.......
Po $ gl«l. lu  darovali gg.:  Ivan Pogo-
relee, c. kr. brzojavni u adnik v Trstu;
Ivau Jenko, e. kr. prof. v Gorici; Fran
vitez MkloSič, c. kr. vseuč. profesor na
Dunaj i; dr. Fran Celestin, kr. profesor v
Zagrebu; Tomaž Kajdiž, dekau v .Moravčah ; Leopol i Omrsij, c. kr. kanceliBt;
gospa TJr. Praznik v Vel. Laščah; skupaj Po '£ gl«l. 0>O kr. sta darovala gg.: Anton
Tramte in 1'eter Bohinjec,  kaplana v
Dobrepoljah; skupaj.......
Po iS so darovali gg.:  Fran Legat,
posestnik v Lescah; Ignacij Vr*>nčič, župnik v Zagracu; Jos. (Jžurai, župan v Osil-
nici; Kajmund Cucek, c. kr. profesor v
Kopru; Bogdan Trnovec, c. kr. nadaod-
nije Bvetuik v Trstu; Vekoslav Grebene,
J. Man kur, trgovca v Trstu; Aut. Bouuč,
krojaški mojster v Trstu; Mat. Petrič,
učitelj v Strugah; Val. Kumar in Beued.
Poniž, učitelja v Gorici; dr. D. Vitezič
in  Ernest k n.-/. Windischgriiz, državna
poslanca; dr. J. Sri.ec, odvetnik, Makso
Veraec, tajnik posojilnice  in J. Vlasič,
o. kr. dvorni svetnik, v Cel ji; Jos. Mnr-
tinak, c. kr. dež. sodnije svetnik, dr. Fr.
Gross, c  kr. dež. Bodnije pristav, dr. J.
Rapler, c. kr. okr. zdravnik in M. Pakič,
trgovec,  v Ljubljani;   Adolf Ptefforer,
c. kr. okr. soduik v Mokronogu; Fran
StraSok, notar iu Jakob Požar, kanceliBt
v Ložu; Anton Navratil v Metliki; Luka
Svetec, notar v Litiji;  dr. Jurij Pučko,
liotar na Krškem; Martin Kocbek, notar
v Marnbergu; P. S. Tark, c. kr. poštar
v Dragi; Ivan Volk, kaplau v Ceinše-
niku; J. Mesar, župnik v Boh. Bistrici;
Lj. Zalokar, zdravnik, Jos. Hartmau, trgovec, J. Kilar, c. kr. davkarski preglednik, Ivau Tomšič, uradnik, Neimenovan v Vel. Laščah;  Jakob Gruden,
župnik na Turjaku; Miha Lavtižar, župnik ua Robu; Štefan Podboj, posestnik
na Adamovem; Fran Levstik, posestnik
v Malih Laščah; gospica Otilija Lenček
na Blauici; skupaj.......^
Skupaj   .   . . (Konec prih.)
*) V začetku je odbor nameraval ne imenovati da-rovateljev, ampak občinstvu podati samo nadroben sklepni račun- Da je sedaj učinil drugače, dale so povod zahteve nekaterih gg. darovateljev, da se jim imena objavijo.
20
21
22   m -
577 gld. 2U kr.
Javna zahvala.
Kmetijska podružnica na Vrhniki poslala je podpisanemu vodstvu 8 gld. z namenom, da ns; se ta denar porabi v pokončavftnje kmetijstvu škodljivega mrčesa. Zato jako umestno darilo izreka podpisani tej, za napredek kme tijatva jako dela vnej podružnici najtoplejšo zahvalo z zagotovilom, da se bode namenu vestno ustreglo.
Vodstvo ljudske *ole v Borovnici,
dne 11. aprila 1889.
Fr. Paplor, šol. vodja.
1  ii j e i j
11. aprila.
Pri Mnllčl: Gliick, Stoger, Steasnv, Brauchbar, An gel, Roth Ruhb i Dunaja. — Beseljak iz Syna. — Schwarz iz Gradca. — Selak iz Reke. — Bellmond iz Istrijo.
Pri Slonu: Knipitsch iz Gorice. — Wagner, Uolz, Grader, Sans, Rukavina z Dunaja. — Bauraan iz Trsta. — Križner iz Zagreba. — Kosvarschig iz Gradca. — Lazarini iz Gradca. — Philip iz Sternberga.
Umrli bo v 9 J ubijani:
10. aprila: JožefvBratina, delavec. 68 let, za rakom na /na t nj i h. — Urša Žitnik, S3 let, za oslabljenjem. — Antonija Pograjc, milosrdnica, v redu sv. Vincenclja a Pavla, za jetiko. Vsi trije v Kravji dohni št. 11. — Gabrijela Zgonc, kondukterjeva hči, 1 mes. Kolodvorske ulice št. 24, za nepopolnim razvejem pluč.
11. aprila t Jožefa Potočnik, kondukterjeva hči, 21 dni Gradišče št. 16, za božjastjo. — Marija Zore, mokarjeva žena, 28 let, Stari trg št. 11, za Bpridenjem jeter in obisti.
V d e ž eIn ej bolnici:
9. aprila: Marjana Pečar, gostija, 76 let, za oslabljenjem. — Jera  Dolenc, gostija,   74 let, za oslabljenjem.
10. aprila-. Anton Novak, delavec, 20 let, za jetiko.
11. aprila: Rudolf Kostrevc, komij, 26 let, za vročinsko boleznijo.
Meteorologično poročilo.
Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
11. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Srednja	-27 8 mm. 727-3 mm. 727-6 mm. temperatur	9 0" C 14 0° C 9-8° C a 10-2°, za	si. jz. si. jz. si. j z. 1-2° n	obl. d. jas. dež. ad noru	5 80 mm. dežja. lalom.
CIRKUS RICHTER.
velika gala-predstava.
Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Kasa se _ odpre ob »/„7. uri. (258—4)
Po soglasuej sodbi odličnih strokovnjakov
koroški
j«
vrelec
jako odlična zdravilna studenčnica pri vnttnili, želodčnih,  inelinrnlh  in  ol»l*tuili  boleznih, pri kataru, hripnvostl, Kasi janji, posebno za otroke, pole< tega pa tudi (736—24)
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodec otežujočib primesi. (■Iiiviiii zaloga v EJ ubijani pri IVI. E. Nupan-u; prodajajo ga nadal e:  91.  HaNtner in J. Klaner; V 14 ran j i : F. Dollenz.
Pod Tivolijem, v Lattermann-ovem drevoredu v Ljubljani.
V soboto 13. in v nedeljo 14. aprila 1889.
»prve velikem
otvorilne predstave
H>"u.3a.aosls:si borza
dne 12 aprila t. 1. (Izvirno telegrančno poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.   8480 — gld.
Srebrna renta.....                          „     85*75 — „
Zlata renta......                            „   110-60 — ,
5% marčna renta ....     ,     99*80 — „
Akcije narodne banke.   .   .     a   902*— — „
Kreditne akcije.....                       „   298 25 — „
London........                                       120'40 — ,
Srebro........                                      ,     —•— — ,
Napol......... »       9-521/, — „
C. kr. cekini  ....             „       567 — „
Nemško marke.....a     58 85 — „
4% državne srečke is 1. 186 4     260 gld. 139 gld
Državne Brečke iz 1. 1H64           10o   , 181 „
Ogerska zlata renta 4%   .   .      ... 102 „
'.igerska papirna renta •>' „   .       ... 95 „
'j°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 104 „
Dunava reg. srečke 5°/0       .     100 gld. 125 „
Zemlj. obi. avBtr. 4'/i°/0 zlati zast. listi . 121 „
Kreditne srečke.....100 gld. 190 „
Kadolfove srečke.....                          10 ., 22 „
Akcije anglo-avBtr. banke   .   .     120 „ 127 ,,
Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. — ,,
daDes
85-20
85 85 11070 10025 906-— 299-25 12(1-25
9-51'/.
6*66 58-77'/, — kr. 75 „ 55 ., SO „ 75 „
25 „
25 „
50 .,
50 ,.
odlikovane
družbe umetnikov na visoki vrvi in akrobatov
Začete lt
v Mobolo  zvečer   ol»  '/a8- tiri.
II koncu predstave:
Ognjeni vitez z briljantnim ume- 9 teljnim ognjem na visokej vrvi. ^
V nedeljo 14. aprila 1889
dve predstavi.
Začetek prve predstave popoludne ob v»4. nri in dinge zvečer ob '/a8. uri.
$]SSr~ Vse natančneje naznani s j po plakatih.
Z veleBpoštovanjem (277)
K. VVeitzmann, J. Strohschneider,
poslovodja. ravnatelj.
Ne zamciiiti z Radgonsko. ||
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
Ifnt 7ffl*OlfilnQ \#hHq Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona IVU l ZUlClVIlllct VUUd. in litija. Posebna njena lastnoot je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vslcd prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledinah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Ilnt nomi7no tinHa Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in IVUl   lldllllZIlci   VUUd.   močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča
pijača. PomeSana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem jo močno šumeča, žejo gasefia pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
ntiuapnifolnri *7rll*Q\flln Jftko razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot varstvo UUVrtl UVdlllU   /.UldVIIU.   in zdravilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
I^nnoll   in   ctanmianiSI KoPeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor-
IVUpcIl   III   OLdllU VdllJCl. koto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po
udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 80 kr. do 1 gld.) (339—47)
Hrilioiin Lfidi litil Ifflt 7r1rai#lln Li<er radenske kisle vode ima v sebi 0 06 gr. dva-ULJIjClIU-IVlall lilij Mil ^Ul CtVIlU. kratuo ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil jo kosčeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzetc kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniSke prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale, Vspehi, koje so dosogli pri enakih razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani.
Izdajatelj io odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina iu tiBk „Narodne Tiskarne*.
 T
16
68
YY
19