Erjavecia 15 
13 
študentov biologije Kozje ‘95, str 37-48, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, 
Gibanje znanost mladini, Ljubljana. 
KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt 
Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na 
Dravskem polju. 205 str. 
KOTARAC, M. & A. ŠALAMUN, 2001. Kačji pastirji (Odonata). V: K. Poboljšaj et al., Opredelitev 
ekološko pomembnih območij v predelu spodnje Save in Dobrave ter priprava predloga ukrepov 
za omilitev posledic na naravi v zvezi z načrtovanimi posegi, str. 65-73 (excl. priloge 1, 2, 3 & 
9), Poročilo za MOP - ARSO, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 
ŠALAMUN, A., 1997. Preliminarne meritve in opazovanja populacije sredozemskega lesketnika 
(Somatochlora meridionalis Nielsen, 1935) (Odonata; Corduliidae). Individualna naloga pri 
predmetu Ekologija živali, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 
Ljubljana. 12 str. 
ŠALAMUN, A., 2002. Drobtinice in ocvirki: Nekaj odonatoloških zanimivosti iz okolice Prilip v 
Posavju. Erjavecia 13: 15-16. 
 
 
MODROZELENA DEVA AESHNA CYANEA TUDI V KREMPLJIH 
SLOVENSKEGA MAČKA 
 
Kačji pastirji v različnih prehranjevalnih verigah seveda ne nastopajo le kot 
plenilci, ampak nemalokrat tudi kot plen. Če se pri razmišljanju o plenilcih kačjih 
pastirjev omejimo le na vretenčarje, vsakdo najprej pomisli na ptice, seveda 
dvoživke, pa morda še ribe, plazilce in sesalce. Če se pri slednjih omejimo le na 
tiste, ki so jim ljuba trdna tla pod nogami pa bi bili pri naštevanju hitro v zadregi. 
Nenazadnje kar upravičeno – tudi strokovni članki namreč med talnimi sesalci kot 
plenilca kačjih pastirjev omenjajo le domačo mačko. 
Evropska odonatološka literatura omenja tovrstno predacijo le v primeru 
modrozelene deve Aeshna cyanea. Možne vzroke in razlage za to zanimivo 
navezo je na podlagi opazovanj iz Belgije in Italije do podrobnosti razčlenil že 
STOKS (1997). Glavni razlog je seveda obnašanje modrozelene deve, katere samci 
so razmeroma veliki, pogosto letajo nizko pri tleh, letalna pot se pogosto pojavlja 
po mejah teritorija, pri tem pa za nameček še neredko lebdijo na mestu in si 
zvedavo ogledujejo vsakršno spremembo v domačem okolišu. Če k temu dodamo 
še mačje zalezovanje in opazovanje plena ter skrbno preračunljivost pri izbiri 
pravšnjega trenutka za naskok, je katastrofa skoraj na dlani. 
In zgodilo se je tudi v Sloveniji. Tistega usodnega dne 10-IX-2002 je na prijaznem 
vrtu hiše v ljubljanskih Murglah debel domač maček neusmiljeno naskočil nič 
hudega slutečega samčka modrozelene deve Aeshna cyanea. Piscu dostopni viri ne 
govorijo o tem ali je kačjega pastirja pokončalo presenečenje, strah ali ostri 
kremplji kosmatega plenilca. Glede na to, da večje zunanje poškodbe niso bile 
vidne je verjetna tudi možnost, da je bila za žrtev napada do konca usodna slutnja 
uvrstitve v entomološko zbirko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kamor je bila 
prinešena. 
Erjavecia 15 
14 
Kot drugod v srednji Evropi je modrozelena deva tudi v Sloveniji zelo pogosta in 
neredko zaide v urbano okolje, kjer jo srečujemo v parkih, na zelenicah in seveda 
ob domačih vrtnih mlakah. Zato zanimiv dogodek najverjetneje ni osamljen in tudi 
pričujoči sestavek je v prvi vrsti zasnovan kot vzpodbuda za sporočanje in 
zapisovanje podobnih zanimivosti iz srečne ali bolj nesrečne plati življenja kačjih 
pastirjev. Namesto konca pa kosmate hišne ljubljenčke le na varno! V naravi se 
namreč vlogi plenilca in plena pogosto obrneta… 
(Matjaž Bedjanič, Fram 117/a, 2313 Fram; e-mail: matjaz.bedjanic@guest.arnes.si) 
 
LITERATURA: 
STOKS, R., 1997. Risk-sensitive behaviour and domestic cat predation on Aeshna cyanea (Müll.) 
(Anisoptera: Aeshnidae). Notul. Odonatol. 4(9): 151-152. 
 
 
 
MLADINSKI RAZISKOVALNI POLETNI TABORI 
IN DELAVNICE V LETU 2003 
PROGRAM »GIBANJE ZNANOST MLADINI« PRI  
ZVEZI ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE 
 
Kot vsako leto se tudi letos obeta kar nekaj zanimivih mladinskih 
raziskovalnih taborov, ki bodo potekali pod okriljem Zveze za tehnično 
kulturo Slovenije. Za informacije o dogajanju na taborih prejšnjih let in 
rezultatih dela odonatoloških skupin je treba le prelistati stare zvezke 
Erjavecie in vsakomur od mladih naravoljubcev bo jasno, da se splača na 
takšen način preživeti del počitnic. Več informacij o poletnih taborih in 
delavnicah najdete na naslovu: http:// www.zveza-zotks.si /tabori /razpisi 
/ss/2003/razpis03.html, štiri najbolj zanimive – seveda z delujočo 
odonatološko skupino – pa okvirno predstavljamo v naslednjih vrsticah. 
 
Mladinski raziskovalni tabor Mislinja 2003  
Libeliče, Dom CŠOD Ajda, od 17. do 24. avgusta 2003. Število udeležencev 25-
30, starost 16-22 let. Kotizacija: 10.000,00 SIT. Rok prijave: junij 2003. 
Letošnji mladinski raziskovalni tabor bo potekal ponovno na območju občin 
Mislinja, Slovenj Gradec in Dravograd. Zaradi preselitve sedeža tabora na novo 
lokacijo, bomo dejavnosti razširili tudi na občino Ravne na Koroškem. Tabor je