I 05. številka.
Trat, v petek 21. julija 1S99.
Tečaj XXIV.
„E/11noat"
iehaja duitrHt n:i dna. razi m nedelj in prarnikov, sjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih iulmi« oh 9. uri sjutraj.
Naročnina /,nn<n : Olie tedanji nH leto . . . gM. 21 Za »mno večerno izdanje . „ — Za pol leta. četrt leta in na meneč rasinerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-rnč}>e bre* priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno *e prodajajo v T ratu zjnt-ranje itevilke po 3 n»£, večerne Številke po 4 nvč.: pouetleljake / jutranje številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon »t*. M70.
4 nvč.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo * primernim popu«toin. Prmlana. osmrtnice in juvne zalivale. domači oglasi it«l. se račnnaio po pogo<lltt.
Vsi donisi nni se pošiljajo ii red niši v ii.
NetViinkovmii dopisi se ne sprejemajo. Uokivpisi ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre jem« upravnici vo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
I' reilnistio fn tiskarna se nahajata v ulici ('arintia šiv. 1*2. lpnivništ\o, »hI« pravnišlvo iu sprejemanje iiiseratov
v ulici Molili piccolo 4iv. :t, II. nailstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Noveji« vesti.)
Hildhupesta 20. »Pester Lloydu« javljajo / Dunaja: YT tukajšnjih političnih krojili zatrjujejo, da je način, kakor je srbska vlada odpoklicala svojega zastopnika Savo Grujiča i/. Petrograda, vzbudil veliko nezadovoljstvo ruske vlade, to pa toliko bolj, ker se o tem ni prej obvestila ruska vlada. V nenadnem odpoklicu generala O.ujida vidijo Rusi rušenje temeljnih pogojev, ki so potrebni, da se vzdrži diplomafcična zveza mod obema državama.
Iteliirrad 20. Srbski ofieijozi trde, da so vesti novin glede števila oseb, katere so zaprli o priliki »atentata« na Milana, pretirane. Tudi toda ni res, da 1 »i vse te osebe pripadale radikalni stranki.
Uirlsthmla 20. Italijanski prestolonaslednik in soproga sta prispela danes o poludne i/. Dront-heima semkaj ter hočeta zvečer nadaljevati svoje potovanje.
Pariz 20. VVisth govori v »Figam« o dogodkih v Bergenu ter meni, da bi se morala Francija glede kolonijalnoga vprašanja sporazumeti z Nemci, a Nemčija hi morala v tem slučaju izraziti svoje namere na jasen način, da bodo zamogli Francozi isto tako jasno odgovoriti.
/encva 20. Skupina srbskih radikalcevje objavila proglas, v katerem protestira proti preganjanju radikalne stranke v Srbiji ter prosi novinarstvo Evrope, da isto pokaže svoje simpatije do nedolžnih žrtev.
Pariz 20. »Lanterne« pravi, da je začetek pravde proti Drevfusu v Rennesu določen na 11. avgusta, »Matin« pa trdi, da se pravda prične v prvem tednu avgusta.
lteligrari 20. Ministerski predsednik Gjor-gjevic se je vrnil ter prevzel svoje posle.
P O I) L I S T E K	2
Ivan in Ljuba.
—Spiaal Nekdo. > — -
—	Ne, nikdar ne.
—	Daj mi roko. Tako. Ali čutiš, da bi se tresla ?
—	Ne.
—	Vidiš — tako mirna, kakor ta roka, je tudi moja duša, tako mirna moja misel, tako mirno moje srce.
—	Morda sedaj, ko je daleč.
- Ne, ne. Da jo vidim v tem hipu pred seboj, ostal bi ravno tako miren. Morda bi se malce zgenil, toliko, a samo toliko, kolikor se zganemo, kadar smo nenadoma vzrli znanca, a inače bi ostal povsem miren.
—	In med vama je vse zaključeno?
—	Vse. A kako ne bi bilo? Saj je ona naredila zadnjo piko.
—	Ali ti je pozneje kaj pisala ?
—	Enkrat.
—	Samo enkrat? Ali siji odgovoril?
—	Da. - liilo je že prepozno. Da je došlo njeno pismo samo nekaj dnij prej, bi bilo morda vse drugače. A tedaj, ko sem je dobil, sem bil že tak, kakoršen sem sedaj.
—	Čudno!
—	Haha ! Morda meniš, da sem postal cinik.
Pariz 20. Esterhazv izjavlja v »Matinu«, da je neki Nemec, ki je bil v por;>čevalni služIli, prinesel leta 1X04. »bordereau« v stanovanje polkovnika Schwarzkoppena. Ime tega Nemca tla naznani, ako bi se ga v to prisililo.
Pretoriju 20. Uradni list objavlja odgovor vlade na došlo ji peticijo z 22 tisoč podpisov, v kateri ji izražajo inozetnei (uitlaenders) svoje zaupanje.
C. k. namestnik v Komnu.
(Dopis,)
Duhovniki, učitelji in župani komenskega okraja smo prejeli od g. e. kr. okrajnega glavarja sežanskega, dr. Laharnarja, vabilo, naj pridemo dne 11». julija v Komen in naj tam ob 1. uri po-poludne pričakujemo g. tržaškega namestnika, grofa (i o e s s a in naj ga dostojno sprejmemo.
Čakali smo okoli ene ure popoludne poleg komenskih uradnikov pri slavoloku, ki je imel i napis: »Dobro došli«, na cesti tik orožniške postaje.
Ob 3. uri popoludne se je pripeljal g. namestnik iz Rifenberga, spremljan od našega gosp. glavarja in immestništvenega koncipista Požzija.
Pred slavolokom so se razvrstili občinski za-stop komenski (na čelu mu župan g. Josip Ko- J vačič), župani komenskega okraja, duhovniki in učitelji tega okoliša.
Po običajnem pozdravu je g. namestnik odšel j v občinsko pisarnico, kjer so se vršili sprejemi. Najprej je bilo sprejeto komensko občinsko stare- ! šinstvo, potem župani komenskega okraja, cestni odbor, duhovniki iu učitelji.
fi. namestnik je govoril n e m š k i, a t/ni m, ki ne u m e j o tega jezika, je tolmačil g. o k raj n i glav a r.
Ne. Kar mislim in čutim, ni cinizem. Tudi frivolno ni. Cuj. Pisala mi je jako skesano pismo. Dejala je, da se je lagala, ko mi je rekla, da me ne ljubi več; tla ne ljubi onega Malnarja; da so bile take razmere; da se ne upa, prositi me kaj druzega nego odpuščenja. Odgovoril sem ji, da ji odpuščam, k a ko rje želel a. Nič druzega. Pisal sem suho. Menda me je razumela, vsaj pisala mi ni več.
—	Čudno.
—	Ne čudi se! Tako je.
Plačala sta in se razšla.
*
* *
On je trpel..,
Haha — a ona ?... On menda misli —, gotovo misli, da je bil on edini trpin. Milostno nebo! On se je vsaj lahko tolažil, tla je ona kriva, daje on žrtev. Kakšno tolažbo pa je imela ona, ona, ona, ki je bila res žrtev in je morala na-se vzeti vso dozdevnost vse krivice.
On lahko pravi: Nesrečnega me je storila, pielomila je zvestobo, igrala se je z ljubeznijo. A ona ne more odgovoriti: Ni res! In vendar — ni res. Julija je bila srečna vzlic pretresljivi tragediji, v kateri je igrala svojo romantično, heroično ža-lobno ulogo. Za svojo ljubav je vsaj umrla. A Ljuba?... Ona ni smela umreti. Živeti je morala in to življenje ni moglo biti nič druzega več, nego grozno breme, katerega se v večnosti ne otrese. Svojo lastno srečo je morala poteptati in njegovo zaničevanje je morala sprejeti, ne da bi mogla iz-
Zupanu komenskega tik raja je povdarjal, tla letos ne more vlada oddajati posamičnim občinam ni kaki h poti por za ceste, Vodnjake, razne stavbe itd., ker deželni zbor ne zboruje, kujti o ti tega so odvisne te p o d p o r e. Priporočal je županom, naj uplivajo na to, da naši poslanci pojdejo V deželni zbor, da bo isti sklepčen in tla bo deželnemu zboru in odboru možno delovati; kajti v nasprotnem slučaju trpi vsa Goriška.
Ko mu je g. župan komenski, .los. Kovačič, omenil, da »Lahi ne dajo nič za nas«, je g. namestnik odvrnil, da so Lahi hoteli dati toliko tisoč goldinarjev za šolski fond itd., pa vzlic temu niso slovenski poslanci hoteli vstopiti v deželni zbor. Na prigovor, da jo to premalo, je dejal gospod namestnik, tla je treba malo po malem radovoljno (Čudno, da njega ekscelenea ni rekel: Hvaležno!) vsprejemati in polagoma bi se dopolnilo marsikaj. — Nasvetoval je, naj vsekako naši poslanci vstopijo v deželni zbor in v to namero naj delujejo naši župani!
Po dovršenih vsprejemih v občinski pisarnici je g. namestnik obiskal cerkev, Šolo in c. k. drevesnice in c. k. urade.
Potem jo obedoval pri g. dekanu. Ob (i. uri se je peljal g. namestnik na »Železna vrata«, od koder je diven razgled čez vso Goriško.
. Vrnivši se zopet v Komen, peljal se je čez Gorjansko naravnost v Trst.
V Gorjnnsko je došel ob 7'/8 uri zvečer. Tu je obiskal šolo itd. in se odpeljal dalje proti Trstu.
Želimo, da bi imelo to potovanje cesarskega namestnika križem našega okraja mnogo d tili r e ga v s p e h a.
*
* *
Torej imamo tu pravo reprizo lanskega gostovanja njegove ekscelence po soški dolini. Tudi
pregovoriti eno besedico v svojo obrambo, ne da bi imela kakšno drugo olajšanje, nego svoje k nebu kipeče vzdihe in k zemlji roseče solze.
Kako se je to zgodilo? Nikakor si ne more podati čistega računa ti vsej stvari. Kako goljufivo je življenje na zemlji! Zakaj je takt), zakaj?! Kje se skrivajo one tajne sile, iz katerih izvira njena nepojmljiva, življenje uničujoča nesreča ? Kako naj ostane človek krotek in dober vspričo takih neusmiljenih udarcev... ?
Z neopisno težavo je dušila kletve, ki so ji proti lastni volji vstajale v ti uši. Skušala je moliti, vsaj v mislih, a tudi tega ni mogla.
Kako se je to zgodilo ?
Ko se je bila seznanila z Ivanom in se vanj zaljubila, kakor se je on zaljubil vanjo, z vsem žarom, ki ga premore mlatit), neoskrunjeno, živo srce, so vsi zlati upi nebes in raja priplavali v ozračje njene duše in vse življenje se ji je zasvetilo v bajnem sijaju sreče. Njeno oko je videlo samo Ivana, njeno uho je slišalo samo Ivanov glas; vse, kar je lepega in dobrega na svetu, se ji je videlo osredotočeno v njem. A bodočnost se ji je prikazovala kakor Eden. Vse je bilo pozabljeno, kar je bila prej pretrpela, vse skroi glede bodočnosti so razpuhtele, kadar je pomislila nanj. Tako silno, vroče ga je ljubila, da bi bila vse, vse storila zanj.
A hkrati je morala vse storiti — proti njemu.
(Pride še.)
|>o soški dolini je njegova ekseelenca pozival župane na akcijo — proti slovanskim poslancem. Ali ne sluti njegova ekseelenea, kako se v takem apostrofiranju lupano v zrcali vsa jednostranost vladne politike? Ali ne sluti, da se s takim apostrofiranjem le kompromitujejo vladni nameni ? Ali ne sluti gospod namestnik, da |>o takem apostrofiranju slovenski narod ne more videti v vladi vsem jednako doliroliotne posrcdovateljiee v I M>j u meti obema narodnostima'/ Ali ne sluti, kako taki po-zivi vzbujajo misel na trdne dogovore mej vlado in italijansko stranko? Ali i»e sluti, da taki pozivi vzbujajo sum in množe nezaupnost do vlade in utrjajo v slovenskih poslancih prepričanje, da od vlade nimajo ničesar pričakovati in da nimajo druge poti, nego ono neizprosne odločnosti ? Ali ne utrja tako postopanje v vsakem »Slovencu uver-jenje, da vladi ni nič na tem, da bi pripomogla do razvozljanja neznosnih odnošajev na način, ki bi bil časten in zadovoljiv na obe strani, da treba torej vozel — presekati ? ! Povsod ima gospod namestnik besed prikrite graje na adreso naših poslancev, a nikjer nima besede ni naj rab loj e graje na adreso laških poslancev! In vendar je pri poznano tudi od laške strani, da oni — manjšina — zahtevajo primat, dočim zahtevajo naši le jednako pravo! Za koga govore avstrijski zakoni, za koga govori avstrijska ustava?! Za koga govorita pravni čut iri moderno in svohodonostno naziranje ?! Odgovorite nam, ekscnlcnca ! Po tem, da so italijanski poslanei odklonili pogajanja, hi bilo to, kar zahteva g. namestnik od naših poslaneev, gola kapitulacija in abdikacija ! A slovenski župan naj bi silil slovenskega poslanca v sramotno kapitulacijo ?! Mi ne vemo, kako mislijo slovenski župani in da-li se najde kakov župan, ki bi hotel upravljati tokov posel; tudi glasniki goriških poslancev nočemo biti danes, ali tej veri sc> nočemo odreči, da bo slovensko I j u s t v o imelo toliko I j u-bezni do svoje časti in ugleda ter zdravega instinkta, tla ho, uvažujč za resnost tre no tka, vedelo, kako usodno bi bilo, ako bi se dalo o mam i ti'po siren-s k i h glasovih o p o d p o r i z a k a k o v — v o d n j a k !
Mi zamerimo vladi tako postopanje tem bolj, ker vemo in smo prepričani, da ne bi ostalo brez utiša, ako hi ona s primernimi sredstvi hotela pritisniti na Italijane.
Tudi naši poslanci vedo tako dobro, kakor njegova ekseelenea, da vsa dežela trpi škodo, ker nc zboruje deželni zbor. Ali ravno radi tega, ker so bili slednjič prisiljeni poseči po skrajnem sredstvu, bi se morala vlada vesti malce drugače in pošiljati svoja svarila na tisto striln, kjer si vsled pristranosti vladne politike veselo inanejo roke oni, ki hi hoteli svoj »primat« še i»a dalje vzdržati na brezpravju svojega sodeželana druge narodnosti.
Ekseelenea, razmišljajte!
Politični pregled.
TKST 20. julija 1899.
Župan praBki o napadih na dunajske Čehe. V imenu centralnega odseka čeških sokolskih društev je župan dr. Podli pnv doposlal dunajskem Sokolu »Fiigner« nastopno brzojavko: Vaše dostojanstveno, možko in v resnici sokolsko posto;anje vzbuja v nas odkritosrčno občudovanje, istotako, kakor surovo, kulturi nasprotno, da: barbarsko postopanje naščuvanih srditežev škoduje dobremu imenu nemškega naroda v avstrijski monarhiji! Ohranite mir in dostojanstvenost! Glavo po koncu ! Mi pričakujemo, da bo v rezidenčnem mestu vsaki mirni državljan deležen popolnega zakonitega varstva, torej tudi pripadniki češkega naroda. Jednako pravo in zakonito varstvo vsem narodom. Pri tem ostanemo, več ne zahtevamo. Na zdar !
Ta možka beseda je zadela v živo. I ti da nemški srditeži sami čutijo, kako zaslužena je bila ta ostra lekcija, pričajo ploha osebnih psovk, ki jih je na v resnici liberalnega Podlipnega usula Židinja in psevdoliberalka — »Neue Freie Presse«.
Mirna demonstracija. Z Dunaja poročajo dne 20. t. m.: Za danes zvečer je bil sklican v neki gostilniej v Mariahilferstrasse shod krščanskih socijalistov. »Arbeiter Zeitung« je vsled tega povabila socijalne demokrate, da pridejo o tej priliki pred navedeno gostilnico ter da v mirnem izpre-
h uja nju protestirajo proti krščansko-soeijalni stranki. O določenem čhsii s«' je zbrala na licu mesta nepregledna množica socijalistov, ki je hodila sem ter tje po ulici, a se vedla tako mirno in dostojno, da policija ni imela nobenega povoda, da bi nastopala. Redarstvo je skrbelo samo za to, da so bila pod-stenja (trotoarji) svobodna ter da je bil mogoč promet. Mir se ni kalil niti takrat, ko so zapuščali krščanski socijalisti mesto zborovanja. Niti enega izzivajočega vzklika ni bilo slišati.
Tako je prav. (V že mora biti boj med načeli in naziranji, pa bodi boj vsaj -dostojen !
Protest proti obdačenju sladkorja. Iz
Gradca poročajo dne 20. t. m.: Danes je bil v »Annensale« shod, sklican od socialističnega poslanca Reselja, ki je protestiral proti zvišanju davka na sladkor. Prisotnih je bilo tudi okolo 2(MM> žen. »Sprejela se je resolucija poslanca Reselja, v kateri se protestira tudi proti politiki Thunovega mini-sterstva sploh in proti uporabi § 14., posebno z ozirom na novo obdačenje sladkorja. Vabijo se zastopniki drugih pokrajin, da se pridružijo temu protestu. Kdor izmed poslancev sprejme, ne da bi oporekal, zvišanje davka na sladkor, ali kdor to naredbo celo odobrava, zaslužuje, da se ga obsoja.
Ko je posl, Resel rekel, da zvišanje davka na sladkor pomenja, kršenje ustave, ki ne more imeti zakonske veljave, je vladni zastopnik razpustil shod.
Temu je sledil nepopisen ropot. Posl. Resel je razpustil zbor z besedami: »Doli z ministerstvom j Thunovim!« Nešteta množica je ponavljala Rese-Ijeve besede. Zvižgaje i ti kričaje so zhornvnlci zapuščali dvorano.
V »Annestrasse« je prišlo do novih demonstracij. Redarstvo je poseglo vmes, zaprlo ulice ter prisililo demonstrante, da se razidejo. To se je zgodilo polagoma. Govori se, da je množica hotela demonstrirati tudi pred namestilištvoin, deželnim zborom in mestno hišo.
Politika monarhije na jugu in dogodki na Balkanu. «Information* piše: Naj-noveji razvoj v Srbiji je zopet dokazal z neoporečno jasnostjo, da bi neprava narodnostna politika na Juga imela lahko najusodnejih posledic za monarhijo. Sicer se dozdeva, da za tronotek se ni bati nevarnosti revolucije v Srbiji, Milan je spretno izkoristil situvacijo in je za tronotek uplašil mnogo ■ številne nasprotnike svoje. Prej ali slej pa gotovo izbruhne nevolja radi absolutno neopravičenega mnogoštevilnega pritvarjanja radikalcev in ho bržkone v krvavih uporih iskala duška, kateri upori Ke utegnejo završiti s padom Milana in dinastije Obrenovičev. Nasproti takim eventuvalnostim, ki lahko dovedejo tudi do večih resnih zapletljajev na balkanskem polotoku, je za Avstrijo največe važnosti, da je nje prebivalstvo ob mejah zadovoljno z obstoječimi odnošaji in da se ne zaplete v srbske in druge horaatije. Najboljega sredstva v ta namen bi bilo vsakako iskati v tem, da bi si vlada z izpolnjenjem njih gotovo ne neskromnih želja skušala za vse čase zagotoviti ljubezen in zvestobo Hrvatov, ki sta se sijajno obnesli tudi v najtežavncjili krizah; da bi, če le mogoče, z ustanovljenjem državnega kompleksa, obsezajo-čega zgodovinsko posest tega cesarju zvestega naroda, ki je na tisoč krvavih bojišč prelival svojo kri za dinastijo, uresničila njega državnopravne idejale, ali pa vsaj po svoji moči pospeševala razvoj hrvatskega naroda, in da bi sosebno delala na to, da se moluimedani Bosne in Hercegovine pridružijo Hrvatom. Potem se ne bo bati, da bi se srbske homatije prenesle na avstrijska tla ; potem bodo vse veliko-srbske in panslavistiške spletke na avstrijski meji naletule na odpor, oh katerem se bwdo razhivali valovi ruskega panslavizma. (Na, na; le ne tako goreče; ne pozabite, da tikom ob ineji halucinacij o ruskem panslavizmu tabori dandanes — smešnost! To ne «vleče« več. Op. ured. »Edinosti*.) Pa še na drugo stran bi ojačenje hrvatstva ustvarjalo mogočno obrambo za monarhijo. Da, tudi proti naklepom Italie irredente, katere ne v a r ti o s t i, kakor se z <1 i, še ne poznajo 11a Dunaju, bi nujno trebalo m o n a r h i j i i z d a t n e g a o b r a in h e 11 e g a z i d u. Takov zid bi bilo negovanje hrvatskih interesov. Kajti hrvatski narod bo — ako hi videl, da ima v avstrijski monarhiji prijazno povspeše-vateljieo njega materijalnih in narodnih potreb — lahko tudi v slučaju resnih in nevarnih homatij silil le miru italijansko manjšino v primorskih po-
krajinah, dočim imajo načrti italijanskih irreden-toveev veliko več nade do srečnega vspeha, ako tudi hrvatski tiaro«! občuti monarhijo kakor tiščeče I breme in vidi v njej sovražnico svojih narodnih stremljenj. 1'parno, da bodo na Dunaju iz sedanjih homatij v Srbiji crpili pravi pouk in da slednjič zapričnd s tako narodnostno politiko, kakoršnja jedina bo v int resu monarhije. (Mi ne upamo tega: vsaj za sedaj še ne, kajti vsa aktnvelna politika vlade kaže na kurs, dijamentrmlno nasproten pametni politiki na Jugu monarhije. Trebalo bo še marsikaterega krepkega piša, ki prepodi megle i/. glav avstrijskih državnikov. Op. ured. «Edinosti».) Atentat na raskralja Milana. Vse
dobro misleče novinstvo je že od nekdaj opozarjalo krmilarje avstrijske države na škodo, ki utegne navstati avstro-ogerski monarhiji iz tega, da se jo smatra — pustimo na strani vprašanje: da-li opravičeno ali neopravičeno — kakor zaščit-nico razkralja Milana, iskajočo na strani tega moža nekako p roti težje proti — Rusiji. Sedaj pa se je oglasil list, ki je gotovo vzvišen nad sum slavo-filstva, z jako resnim posvarilom v tem zmislu. V Monakovem izhajajoča »Allg. Zeitung« svari avstrijske državnike, naj nikar ne pripisujejo Milanu Bog ve kake moči. Ta mož da more pač provzro-čiti vrsto strašnih grozodejstev, ali ahglavljauja iz osebnega in politiškega maščevanja bi bila v pogubo njih provzročitelju in njegovi dinastiji. Av-stro-Ogerska ne sme pustiti svobodne roke taki maščevanjaželjnosti, tudi v nje interesu je, da se preprečijo krutosti in grozodejstva. Vsa Evropa bi smatrala v n a n j o politiko avstro-ogersko soodgovorno za izgrede oblastnikov v Belom g radu. Vzdržanje miru na balkanskem polotoku, interesi kraljestva srbskega in njega dinastije, dobro ime Avstro-Oger-ske in nje koristi zahtevajo, da v pravdi o atentatu odloča le pravica, ne pa zasebna in strankarska maščevalnost. Ne, obsedno stanje in nagla sodba nista pravo sredstvo za pomirjenjein pridob-ljenje srbskega naroda, v katerem bi se ravno s takimi nasilnimi sredstvi dtdi upornosti dražil do kažnjivih izgredov. Prijateljstvo raz k ralja Milana naj bi se ne plačevalo p r e-d r a g o.
Domače vesti.
Tržaški mestni svet. Sinoči je bila XIX. javna seja. Iste se je udeležil vladni zastopnik vitez Jettmar in 'M svetnikov.
Ko se j., preči tal in odobril zapisnik zadnje seje, je odgovoril župan na interpelacijo svetnika Cesare o prošnji Barkovljanov, da se jim nastavi okrajni zdravnik. Župan je izjavil, da se tej prošnji iz ozirov na organizacijski statut ne more ugoditi, da ho pa odslej okrajni zdravnik hodil dan za dnevom v Barkovlje ter tainkaj ordiniral nmhu-latorično. Svetnik Cesare je omenjal, da so se podobne naredbe izdajale že v prejšnjih slučajih, da torej to ni nič novega. Govornik uaglaša zopet potrebo, da se nastani stalen zdravnik ter si pridržuje pravico staviti dotični predlog, s katerim se bode imel baviti zdravstveni odsek.
Svetnik Benussi je utemeljeval nujni predlog, naj pošlje mestni svet vladi spomenico, da ista opusti novo obdačenje sladkorja, ali pa vsaj onemogoči kartel za sladkor. iNujnost pretiloga in predlog sam sta bila sprejeta jednoglasno. Prehajaje na dnevni red se je dovolil dodatni kredit 10.000 kron k členu «pouk» in 1400 kron za zrelostne izpite na dekliškem liceju.
O predlogu delegacije, da se dovoli 1(50.000 gl. — za dovršitev zasebne električne razsvetljave, je nastala živahna debata, katere so se udeležili dr. Spadoni, ravnatelj plinarne inžener Sospisio, dr. Pioeoli in dr. Gairinger. Na zadnje seje sprejel predlog delegacije, za katerega so glasovali vsi svetniki razun dr. Spadonija in Ranellija.
Sprejel se je z veliko večino tudi predlog, da se postavi plinometer za delavske hiše, kakor tudi, in sicer brez debate, predlogi o razširjenju plinovoda za zasebnike s stroški v znesku 1956' 17 gld., o oskrbitvi kavarne v javnem vrtu in neke hiše v ulici Giulia z električno močjo, o izdatku 11.500 gld. v svrho, da se dovaja v plinarno morska voda v hlajenje kondenzatorjev.
Predlog o ustanovitvi plinskih žarnic po ve-
čih ulicah namesto električne osvetljave se je vrnil municipalnemu odboru v nadaljno proučevanje.
Ob 1». uri 15 minut se je priči la zaupna
s e j a.
Admiral Dewey j«' obiskal danes namestnika grota < ioessa in amerikanskega poslanika Mr. Harrisa, ki stanuje v hotelu «dela ville».
Moštvu «01vmpije» je dovoljeno v skupinah obiskovati mesto.
Shliptoiliatičlio. Na volitvah v občinski za-stop V Vodnjanu so zmagali v 111. razredu okoličanski kmetje, to je Hrvatje in kmetje, ki ne marajo za laško gospodo. jKrnetje so dobili po «164 glasov, gospoda pa 45.
Mi se iskreno radujemo na tej vesti. Ta pojav je velesimptomatičen, kajti znamenje je, da je niže ljudstvo italijansko po Istri jelo spoznavati. To so početki zdrave reakcije, ki utegne imeti za nedaljno bodočnost tiajblagodejnejih posledic za meji sebojno Življenje slovanskega in italijanskega ljudstva v Istri. Cim pride do kakega »modus viveudi* mej ljudstvom samim ,nam besnenje oligarhov ne bo imelo večega pomena, nego rjovenje na tleh ležečega ranjenega leva.
»Piceolo« lil »Marburger Keitung« par nobtle fratru lil. »Piccolo« jo začel zajemati svoje informacije o Slovencih iz zloglasne Marburgerice, torej iz lista, ki tekmuje z Celjsko »Wahto« v dvomljivi slavi, da stoji gotovo na najnižjem nivo novinstva na avstrijskem jugu.
Marburgerica izvaja, da zaželjeno slovensko vseučilišče v Ljubljani ni niti kulturna niti znanstvena potreba Slovencev, ampak da bi bilo le sredstvo, s pomočjo katerega bi mogli Slovenci zasedati kolikor več dobrih mest v javni upravi.
»Pioeolo« seveda prritrjuje svoji sestrici ob Dravi, tem bolj, ker da je za ljubljansko vseučilišče namerjana tudi stolica za — nemščino in italijanščino.
Ali so čudaki to, ali pa - ignoranti. Mar nimajo tudi v Herolinu stolice za slovansko filologijo in v Moskvi za romanske jezike?!
Ce bi pa »Marburgerica« in »Piccolo« mislila, da si Slovenci žele vseučilišča res zgolj iz ljubezni do Kantove filozofije in da bi se mogli diviti »Divini komediji«, ne pa tudi, in sicer v prvi vrsti iz praktičnih vzrokov, potem bi imela pač krive nazore o zdravem razumu našega naroda.
Da, mi hočemo hiti gospodarji na podedovanih tleh ! Mi nočemo biti le sluge in nižji uradniki, ampak hočemo jesti tudi belo potico, ki se je dosedaj v slovenskih pokrajinah rezala le tujcem. — Razumete ?!
Razmere na c. kr. učiteljišču v Kopru.
»Soča« piše: Posebno neverjetne reči se gode na tem učiteljišču v narodnem obziru. Kakor že leta 1897. o državnozborskih volitvah, tako so se tudi letos o dohodu deželnega zbora italijanski gojenci udeleževali javnih demonstracij. Na ravnateljstvu menda ni to nikakoršen prestopek, ni demonstracija. Slovenec pa že izziva v takih slučajih, samo če se je prikazal na ulico. Seveda to po besedah g. ravnatelja: »Ni treba, ne da pojete ali igrate javno za demonstracijo, Demonstrujete tudi, če igrate ali svirate, ali pa pojete slovenske komade doma, ali pa če se pokažete na ulici ali trgu.«
Ce je zaigral kodo o.t Slovencčv kako bolj narodno pesem, sliši takoj od vrat prihajajoči glas: »Um Gottes Willen, da wird wiederum Politik ge-trieben.« (V šolskem poslopju so trije klavirji, na katerih se vadijo gojenci.) Italijan pa sme javno ob vsaki uri prepevati: »Viva Dante, Marameo« in slične. Ce je kje v koperski okolici kaka veselica, je Slovencem dan prej gotovo prepovedano, udeležiti se veselice, mej tem ko so Italijani že večkrat sodelovali na veselicah v gledališču, katerih dobiček je bil namenjen v »dobre namene«. Oe so pa Slovenci kedaj zinili o teh stvareh ravnatelju, se je ta kar obrnil iu odšel. Vseskozi se kaže, da ne pride nikoli do boljšega, kakor je rekel neki profesor: »Vi molčite, dokler vas ne tolčejo, naj delajo, kar hočejo. Kedar vas bodo pa s pestmi tolkli, takrat pa se oglasite!« Potem pa naj reče kedo, da se ne godi dobro slovenskim učiteljiščnikom v Kupru !!
Za podružnico družbo sv. Cirila iu Metoda na tireti so nabrali v Rojanu dne 16.julija pri okrogli mizi povodom povišanja nekega sloven-
skega uradnika ."i gobi. H<> nvč., dne 17. julija st-nabrali dve gospodičini v gostilni g. T revna med pevci *Zarje» in tamburaši 2 gld. 76 nč. Na veselici oZar je preostanek ml računa 12 novčičev. Hvala!
V «Kdinosti» od sobote izkiizani dar gospoda Petriča (2 gld.), in 2 gld. »>.'> kr., nabranih od go-spodičine Kavčičeve, sta bila naklonjena tej podružnici.
Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Rojami naznanja svojim čaatitim udinjam, da bo v nedeljo dne 2.'». t. m. ob 2l/g uri po pol. izredni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo tajnice. 2. Volitev novega odbora.
Pevsko društvo »Slovan« v Padrieu vabi na prvo vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo dne ! 2.4. julija na vrtu gostilne »pri Martinu« v Pa-driču. Na veselici bosta blagohotno sodelovala pev-i sko društvo »Lipa« iz Bazovice in novi pevski zbor iz Gropade. Vs pored : 1. Pozdrav predsednika.
2.	Aljaš: »Triglav«, inožki zbor, izvaja »Slovan«.
3.	V. Novak: »Hrvatska Hrvatom«, možki zbor, i izvaja »Lipa«. 4. H. Raženi: »Prisluženo plačilo«
(narodna pesen), mešan zbor, izvaja »Slovan«. 5. M. Rrajša: »Predobri Rože«, možki zbor, izvaja zbor iz Gropade. (!. J. L.: »Le skupaj tovnrši«. mešan zbor, izvaja »Slovan«. 7. K. S. Vilhar: ; »Hrvatska Davorija«, možki zbor, poj o vsi zbori. ; 8. J. Stokovič: »Gospod Lukin«, šaljiv igrokaz j v enem dejanju. 1». Ples in svobodna zabava. K j plesu in med posamičnimi točkami svira godba iz | Boljunca. — Začetek točno ob 5. uri popoludne. j — Vstopnina: Na veselico za odraščene 25 nvč.; I za otroke 10 nvč. Na ples za gospode po 10 nvč. | komad.
j Oddelek tržaškega vojaškega veteranskega j društva v Na h rež i ti l priredi dne 30. julija ob 5. ; uri popoludne javno tombolo z sledečimi dobitki : 1. Cinkvina 100 kron. 2. Tombola 200 kron. Srečke se prodajajo na različnih krajih po 20 nč. komad. Po tomboli bo javen ples na glavnem trgu v Nabrežini. Pri tomboli in plesu svira veteranska | godba nabrežinska. V slučaju slabega vremena se , odnese tombola in ples na prihodnjo nedeljo. —
O po m ha. Dobitkom se odbije carinski davek.
O d h o r.
«PovŽ». Po mestu šumi, da se udeleži veselice v Pobegih kolesarski klub «Povž» se vsemi hišami (kolesi). Mesto voditelja je izročeno v roke slavno znanega «Povža —-mehanika— Staničeta*.
Odlaz v nedeljo popoludne iz »Trgovske ka-j varne» punktum oh 2. uri. Kdor zamudi, bo — ' lezel sam.
P. S. Odboru «Povževega» kluba je došlo to-Ie brzojavno pismo : Dragi Povži!
Druzega mi ne preostaja, nego da Vam ča-1 stitam na pridobitvi takega Povža-voditelja v osebi ! vrloznanega mehanika. To vam je Mož-Povž, ki j vam bo se svojimi rožički vedno kazal pot naprej: I po suhem in po vodi čez jarke in prepade. |	Le njega se držite in nič ne grešite !
i	Hib a.
Akadeinično ferijalno društvo »Xuprtcd» bo imelo dne 6. p. m. ob 5. uri popoludne v prostorih «Zore» v Opatiji svojo I. glavno letno skupščino z sledečim dnevnim redom :
1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo društvenega odbora. 3. Volitev novega odbora, nadzo-rovalnegn sveta in hrambenega sodišča. 4. Morebitni predlogi.
Podpisani odbor vabi s tem vse dosedanje člene, kakor tudi vse druge gimnazijske abiturijente, ki želd vstopiti v društvo, da se mnogoštevilno odzovejo temu pozivu.	Odbor. Družbi sv. Cirila iu Metoda v LJubljani . so poslali: G. tir. Juro Hrašovec, ■ dvokat v Celju 1 gld. 5 nč. — Kovačev Matjaž Krabonos 1 gld. 50 nč. — Slavna posojilnica v Celju letne podpore 50 gld. in za novo slovensko šolo na Muti 100 gld. — 0. g. Fran Zdolšek, župnik pri sv. Jerneju pri Ločah 4 gld., katere je volil pokojni mladenič Anton Marguč. — (i. Ivan Rozman v Konjicah nakral na prijateljskem večeru na čast slovenskega skladatelja Vek. Vavpotiča in slovenskega rodoljuba J. Pukina 7 gld. — C. gosp. Andrej Keček, kapelan na Muti, nabral za mutsko šolo 25 gld. 50 nč., in sicer na inštalaciji čč. gg. Franca Klepača, župnika pri Sv. Ožbaltu, in Kr.
H u rta, župnika na Muti, 14 gld. 50 nč., potem so darovali č. g. Jurij Rezenšek, župnik v Ca droinu 1 gld. ter č. g. Matija Škorjanee, župnik pri sv. Florijann ob Roču, in g. Franc Jankovič in njegova soproga 10 gld. — ti. Fran Rudolf, gostilničar v Črnem Vrhu 50 nvč.	Namesto
kresa pred praznikom sv. Cirila in Metoda N. z N. 10 gobi. ('. g. Fr. Sal. Gomilšek, kapelan v Jarenini, nabral /a mutsko šolo med duhovniki na pastoralni konferenci v Jarenini 7 gld. — Gospod Martin Kocbek, c, kr. notar v Marenln-rgu, ob selitvi v Konjice iz nabiralnika 5 gld. HO kr. <'. g. Andrej Simencc, župnik v St. Lovrencu, ."» gld. — (g. Mihael Sajč, župnik v Stimgi HO kr. — Podružnica za Rled iu okolico 50 gld. — G. Ivan Perclan, veletržec v Ljubljani od <'iril-Metodovih užigalic zopet 200 gld, — C. g. Jožef Novak, kapelan v Metliki, v dober namen v čast slovanskima blagovestnikoma 5 gl. (Z vrše te k pride.)
Z a plače valeč rent nega davka od obresti hranilnih vlog. Od finančne oblasti smo prejeli: Ustrezaj e željam podjetij, ki so obvezana do-našati izkaze o rentnem davku od obresti liranil-i nih vlog n umerja c. kr. finančno ministerstvo redno do 31. julija odnosno do 31. januvarja prihodnjega leta dovoljene roke podaljšati do 14. oktobra, odnosno do 14. aprila prihodnjega leta, ker je glede na dejstvo, da so računski zaključki dogotovljeni navadno še le pozneje, nemogoče ali le težko mogoče držati se prejšnjih rokov.
S tem podaljšanjem roka pa se, karseumeje ob sebi, ne spreminja obveza, naložena zaprosivšim večim zavodom, vplačati najzadnje do 31. decembra vsaeega leta na račun toliko, kolikor je znašal vplačani rentni davek za dotično prvo polletje.
Nasprotno bodo morali dotični zavodi paziti, ker sicer se jim takoj odvzame dovoljena olajšava, ako se ne bi strogo držali definitivnih obračunskih terminov, ali ako ne bi vplačal i imenovanih obrokov najzadnje 31. decembra.
Razširjenje gori navedenih rokov na 14. oktobra in 14. aprila prihodnjega leta dovoljuje se tudi obče koristnim podjetjam in družbam v samopomoč, navedenim v ^ 8.'1. II. zakona od 25. oktobru 1896. drž. zak. št, 220.
Sprememba vojaških predpisov. Odslej ne bo potrebno, da bi se v slučaju mobilizacije neaktivno moštvo, kedar odhaja v aktivno službo, javljalo na županstvu svojega bivališča. Le kedar bi dotičniki ne imeli nobenega izkaza v rokah, morajo si dobaviti potrdilo županstva, v svrho znižanja vožniue na železnici ali parobrodih. V kraju, kjer se moštvo vkrca na parni k, treba se je javiti dotičnomu županstvu, ki mu izda potrebno legitimacijo za vožno po vodi. Glede Rosne in Hercegovine ostanejo v veljavi dosedanji predpisi.
Itrzojavni in telefonski promet meseca Junija 1899. — Na c kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca junija 1899 in sicer
na P r i m o rs k e ni:
oddanih ............ 47706
došli h............. 55531
tranzitujočih..........136084
vseh brzojavk 231)321 od teh jih odpada na Trst sam:
oddanih............ 32474
došli h............. 36888
tranzitujočih..........121664
vseh brzojavk 191026 na K r a n j s k e m :
oddanih.......'...... 7325
došli h.............. 8976
tranzitujočih .......... 15206
vseh brzojavk 31507 T c 1 e f o n s k i promet: V intcrurbauem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi:
v Trstu............. 1592
» Opatiji............ 20H
» Pulju............. 11«
» Ljubljani........... 156
h) V lokalnem prometu govorilo seje:
v Trstu............ 230000 krat
» Pulju............ 7448 »
» Gorici............ 4800 »
» Opatiji............ 1162 »
» Ljubljani........... 12935 »
V morje je padel 67-letui boleh ni iu i.a pol oslepeli Angel j Sambo, izdelovatelj biljardov iz ulice
S. M»rw. Tu se j«' /godilo včeraj ol» 7. in |h>I uri zvečer na kraju pomola Sv. Karola. Moia so potegnili i/ vikIc ter spravili na rešilno postajo.
Poskusen samomor /. *re$iilin izidom.
Setilar .losip l>enovsek je i/pil sinoči steklenico barve, o kateri je mislil, daje strupena. Potem se je mož skesal ter šel sani na rešilno |w»stajo, kjer so ga kmalu in lahko ozdravili. Barva namreč ni bila nevarna.
Varujte se p>ov ! S-letnega Rudolfa J. iz ulice Toro št. 4. je včeraj popoludn«4 ugriznil pes v desno nogo.
Ista nezgoda so je pripetila (»7-letnemu Ivanu Losego iz ulice Industria št. l\, katerega je ugriznil |M*s v levo stegno.
Obema w je na zdravniški postaji jkmIcIila potrebna pomoč.
Dražbe premični n. V soboto, dne 22. julija ol i 10. nii |)red|M>ludne so I >< 1« > v sled naredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršilo sleileČe dražbe premičnin : v ulicu IJeeeherie št. (i, liišna oprava: v ulici Ponzina št. hišna oprava: v ulici S. Michele št. 2)5, hišna oprava; Cbiadino 121, ulica (iremo, hišna oprava; v ulici Rarriera vecchia št. 11, hišna oprava; v ulici Far-neto št. 44, Ipšna oprava.
Hrlvec«, ki je izšel 20. t. m., prinaša imenitna poročila iz raznih krajev. Kdor ga ni še j kupil, dobi ga v tabaknrnah.
Brzojavna in telefonična poročila
(Zadnje vesti.)
Dmisij 21. Cim se avstro-vgerski členi na mirovni konferenci v Haagu povrnejo na Dunaj, se podajo na cesarski dvor v Isehl, da sporoče cesarju o razpravah konference.
lierollll 21. Govori se, da se cesar Viljelm v Darmstadtu snide z carjem Nikolajem. Kakor je znano, car Nikolaj prihaja vsako leto v Dnrmstadt.
London 21. Neki list javlja, da se je pobočnik pokojnega carjeviča ustrelil. Kakor zn no, je carjevič umrl na nekem izletu, a nikdo ga ni spremljal, da-si je bil strog ukaz od carja, da bo-lanega velikega kneza ne smejo nikdar pustiti samega. Pobočnik se je najbrže z samomorom hotel izogniti strogi kužni.
(uriuriul 21. Dne 24. t. m. izroči ruski polkovnik Šofltak upravo v Retlivmo krečanskim oblastim. Na željo princa Jurja poj de polkovnik potem v Atene, da se pokloni grškemu kralju.
Wiesli!Hleii 21. Kralj Danski odpotuje v nedeljo preko Monakovega v Gmunden, kamor dospe v ]>onedeljek.
Madrid 21. Glasom poročil iz Corune so ribiči tam manifestovali proti novim davkom, lsto-tako v Bctanzosu. Izgredniki so zapalili poslopje finančne straže ter hiši župana in jednega občinskih svetovalcev. Poslali so vojaštva tjakaj.
Madrid 21. V zbornici je ministerski predsednik Silvela zahteval podporo v«eh strank v ta namen, da sc vsprejme zakonski načrt o državnem dolgu. Silvela je povdarjal važnost tega zakonskega načrta.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah, /a enkratno insercijo ne plaća po 1 nč. /.a liesedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Ojilasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
Alojzij
Posredovalnica za potovanja.
■ ■	X" X I'i»z/.a Negoziante 1.
iviOZBilC t,oiam,i,amvsH*
korana potovanja in sprejema predplačila za obisk svet. razstave v Parizu 1. 11MH).
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
S S i	|| ulica Molin piccolo št. !•
VdlOVeC JaK. imftzaloK° krompirja, zelju
fižola in drugih pridelkov
Razprodava na del>elo.
Zaloga olja. mila in kisa.
S s i	A A Ulica Torrente št. 2ti.
vatovec Anton .......*, r
kisa na drobno m debelo. NaroČila izvršuje točim.
ulica Carintia št. 2f> toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
„A G RIC O L"
Patent T. 49/1 008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih Tren ti 11 a, Istre, Goriške in pri tu k. pol j ed e Ijs k i družbi izkušeno kot uspešni) sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o 1«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Via Limitanea it v. 1.
Zantop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Prlma8-u v Gorici, Veliki trg lt>, na dvorišču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto ; Cillla, Ponterosso; Cumar, Via Belve-dere; Jellersitz, Barriera vecchia; Mlzzan, San Gia-com<v, Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone, Viu Giulia ;n Cumar, Opčina.
Krčme.
Jurković Mate
ima dobro domaČo kuhinjo.
MM I	Via Acqnedotto štev. 8.
b r6rilaUC	vsakovrstnih vin in
boteljk. Postrežba točna,
cene zmerne.
Via Mediaftt.il., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 6 littov naprej. Na zahtevanje se pošilja mi dom in na deželo.
Pirih Ivan Lozić Jurij
Obuvala.
„pri Pepetu Kraševctt" na Kožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
ulica lliborgo št. 2f>. Velika zalogu in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročili.
Stantič Josip
Rehar Peter
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz	tovarne
Johann Puch is Gradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
L. Colobig- v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko In Dalmacijo.
Nazarij
Trgovci
Grižon
Ant. Furlan
cene brez konkurence.
Via Giulia <51 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko lonijalnega blaga in olje
1'iazza S. Francesco št. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna.
UUHHKUHttUHUHUHHUHU
H Priznano najlmljAi / vnžnlml patentiranimi nnvoutmi It.lne d irnajdlH' tehnifuo dovrtanl
g las ovirj i
dobe iihIIhiIJ« In nnjcenHje direktno pri tovarnarju
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornem« zalagatelju,
Trst — Borzni trg številka « — Trst
^m	Ilustrirani katalogi na sah te vanje franko,	Hj
Špiritu« alntpli eompoiltm
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zoboboiu, revmatlč. glavobolu, migreni itd
Steklenica z navodilom stane le 20 nvč.
ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAKMARER (Al dne Mori) Piazza grande TRST
Paziti na ponarejanja.
Kolesa A V T TA"
(bicikli) „U li A 1 1 J II
so največji češke znamke. Izvrsten materijal, naj-skrbnejse delo, lahek tek, okusna oprava in primerna cena so nedosegljive lastnosti teb koles.
Tovarna biciklev in motorov „SLA VIJ A"
Lawrin & Klement
v Mliitle ttoleslavi. Največji deSki zavod te vrste.
Jk I	______Via S. Francesco št. 22
Aoram > ran rrrg°vee d°s,m,i
darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
FILIJALKA
Jak. Perhauc
R. Kolar
Via Stadion št. 20, pekarna ia slaščičarna, svež krtih večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.
na oglu ulice Geppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonnalno blago delikatese, likere itd.
cirjriustrijsKeiaMita zavoda
/a trgovino In obrt v Trstu.
priporoča svoji kavarni t'omniercio .n Tedesco, ki sti shajališči Slovencev. Nji razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
Anton Šorli
T. Zadnik
Via S. Francesco štev. Iti, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
Novci za vpla&ila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21/4°J0
•18' 01 >1 ° 4 0
30-
V napoleonih na
aO-dnevni odkaz 2°/0°/0 .'1-mesečni ., Ž1^"
•i- „ a1/.0/
I. Tavčar, Fran Hitty,
krojač Via delle Beccherie štv. ii, priporoča se slovenskemu oh-čiiiHtve.
Via Barriera vecchia št. 13, prodajalnica vsakovrstnega ma-' nufakturnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Hv. (Ja-tarina št. priporoča I' Hvojo zalogo kolonialnega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja.
Zaloaa pohištva
I	dobroznane gostil-
ne „Alla nuova Abbondanza", Trst, Via Torrente štv. 1(1., se toplo priporoča slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Cene brez konkurence !
na pisma, kateva se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, steoijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2H. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okroinl o d d e 1. V vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez ohrest
Nakaznioe na Dunaj, Prago. Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Keko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj, Inomostu Czovec, Ljubljano, Line, Olomue, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vuovčenje kuponov proti odbitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnojšinii pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Dve sobi
za polovico avgusta v primerni le^i za pisarno išče odvetnik dr. Truden. Piazza Ponterosso št. 1.'