Leto vii. / štev. 35. KRANJ, 28. AVGUSTA 1954 GORENJSKE HRPTA TIRFDNISKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 2*0 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN V radovljiškem okraju razpravljajo o morebitni razširitvi družbenega upravljanja v trgovskih, obrtnih in gostinskih podjetjih — Osnutek pravilnika za družbeno upravljanje Izredno hiter družbeno ekonomski razvoj bo prav gotovo v kratkem terjal v našem samoupravljanju določene spremembe. V mislih imamo razširitev samoupravljanja v trgovskih, obrtnih in gostinskih o-bratih. V manjših trgovskih ipd. podjetjih doslej delavsko upravljanje praktično sploh ni obstojalo. Stopna trazvoja družbeno ekonomskih odnosov pa že ^aže potrebo po razširitvi de-iavskega upravljanja, v katerem naj bi neposredno sodelovali tudi potrošniki. Državljani naj bi Isodelovali v upravljanju Podjetij. Vsekakor pomeni pritegnitev državljanov v upravljanje podjetij razširitev obstoječega delavskega samouprav-Uanja. Torej bo moral morebitno razširitev družbenega u-Pravljanja urediti »zvezni oblastveni organ ali po njegovem Pooblastilu rebubliški organi. Prav gotovo ne moremo družbenega upravljanja v trgovini, °brti in gostinstvu obravnavati z istega stališča Ikot v industriji delavsko samoupravljanje. Delavsko samoupravljanje v trgovini bi pomenilo kritje osnovnih Potreb in interesov delovnih kolektivov v teh podjetjih, trgovine pa ma ta način ne bi odigrale tiste funkcije, ki jo v ^aši družbi morajo opravljati. Pojem delavskega samoupravama v trgovini moramo raz-, **« na družbeno samouprav-^anje. Samoupravne organe bo-*°o torej morali razširiti s samimi potrošniki. Le na ta način bomo lahko dosegli, da se bo v trgovini srečal interes proizvajalca z interesom potrošnika. Teze osnutka pravilnika za trgovskih in gostinskih podjetjih, ki ga je sestavil OLO- Radovljica za svoje področje, vsebujejo sedem točk, v katerih točno oriše obliko, pomen in značaj družbenega upravljanja v uslu-žnostnih podjetjih. Družbeno upravljanje pd podjetjih naj bi vodili upravni odbori, ki jih sestavljajo člani delovnih kolektivov in državljani. V manjših delovnih kolektivih naj bi volil člane upravnega odbora kolektiv sam, v večjih podjetjih, kjer pa obstoje delavski sveti, pa naj bi ti po že obstoječih predpisih volili upravni lodbor. Državljane pa naj bi v upravni odbor volili na zborih volivcev, katere bi potem imenoval oblastni organ. Popolnoma pravilno je, da bi imeli upravni odbori v vsebinskem pogledu odločilno vlogo pri upravljanju in ne samo posvetovalne ali nadzorstvene, ker v nasprotnem primeru, kot na- vicami in dolžnostmi pa je seveda zvezana tudi odgovornost za sklepe ter [bi na ta način prav tako kot člani kolektiva oz. upravnega odbora tudi državljani nosili breme odgovornosti. S tem bi brez dvoma dosegli poleg vsebinskega tudi moralni uspeh. Kot že rečeno, bi z razširitvijo družbenega upravljanja razširili obstoječa načela samoupravljanja ter bo o tem mora' razpravljati zvezni Izvršni svet. Moramo reči, da bi tak korak naprej v našem družbeno ekonomskem razvoju pomenil demokratično sprostitev ter bi med državljani imel velik moralni učinek. Nagrada novatorjem Da bi poživila novatorsko in racionalizatorsko dejavnost v železarni je Upravni odbor Železarne na Jesenicah sklenil nagraditi pet najuspešnejših in izumiteljev, vaja sestavljalec, resnično ne bi naj prizadevne j ših družbenem u- ki so Predlagali izboljšanje pro- Pogled na Ostrožno z letala, kjer bo 19. septembra veliko politično zborovanje Tudi v kranjsken okraju so priprave ¥ polnem teku * odšu no ^ Ostro i no v okviru svojih podjetij Poseben vlak za „Tiskanino" - Državljani kupujejo značke „Štajerska v borbi" mogli govoriti o pravi j an ju. Upravni odbor pa naj bi imel po osnutku tez pravilnika vse tiste pravice, kot jih imajo upravni odbori v industrijskih podjetjih. Pristojnost delavskih svetov^ kjer ti obstoj i j o, pa je treba obdržati in zato funkcije, upravnega odbora prilagoditi oziroma spremeniti. Pravice lin obveznosti članov upravnih odborov in državljanov v odboru naj bi bile enake. Državljani bi za opravljanje svojih funkcij ne prejemali plačila, imeli Jbi le pravico povračila stroškov v zvezi z oprav- izvodnje, z denarnimi nagradami. Priznanja in denarne nagrade so bile dodeljene ključavničarju Marijanu Demiču z Javor-nika I za predlog rekonstrukcije ležajev v iznosu din 2.000, strugarskemu mojstru Juriju Dolencu za izbolj sevalni predlog za izdelavo valjev iz jeklo-litine v iznosu din 10.000, orodnima ključavničarjema iz orodjarne, Jožetu Urhu in Jožetu Zbontarju po din 20.000 itd. Okrajni štab za priprave na veliko zborovanje na Ostrožnem, ki bo 19. septembra, ima polne roke dela. Vsak dan, vsako uro prihajajo Številne prijave iz ob- ni pozabil čudovitih izrazov e-notnosti in bratstva ter povezanosti ljudstva s svojim vodstvom, ki so jih ljudje izražali prav na vsakem koraku. Letoš- Jezersko 20 udeležencev, 2iri 55, Železniki 80, Šenčur 20, Pre-doslje 70, Smlednik 100, Tržič 650, Kranj 164. V teh prijavah pa niso zajeti delovni kolektivi, činskih štabov po našem pode- nje zborovanje na Štajerskem pa ki bodo odšli na zborovanje s želju in iz naših delovnih ko lektivov. Nihče noče zamuditi te velike manifestacije, kjer bo slovensko delovno ljudstvo zopet zbrano v tako velikem številu. Nihče od udeležencev lanskoletne manifestacije na Okro-glici, ki jo je obiskal tudi predsednik republike tov. Tito, še bo prav tak enoten zbor vseh svojimi prevoznimi sredstvi ali zavednih državljanov. V kranj- s posebnimi vlaki. V Kranju je skem okraju se je za Ostrožno tovarna »Tiskanina« naročila po- doslej prijavilo nad 2.500 ljudi, značk »Štajerska v borbi« pa so prodali že več tisoč. Po nepopolnih podatkih, ker prijave stalno naraščajo, so se državljani takole prijavili: družbeno upravljanje v obrtnih, ljanjem fukcije. Z enakimi pra- -5 ir>ir)tit po tclcfor>ti- Razgovor s predsednikom ObLO Motnik tov. Zdravkom Hrlbovškom V tej občini so posvetili veliko skrb elektrifikaciji. Okupacija tudi temu področju ni prizanesla, — požgani domovi, Pregnani ljudje itd., — občinski odbor je imel polne roke dela, da je nadoknadil izgubljeno . . . so se dni V nedeljo, 22. avgusta, je obi- renjske, predvsem pa borci Je- na katerega so se marljivi pre- Z elektrifikacijo smo začeli <že pomladi 1953. leta, vendar nismo imeli dovolj denarja, da bi delo dokončali. Pa tudi preveč naenkrat ga je bilo. V tem letu Pa smo z deli nadaljevali in jih tudi dokončali. Postavili smo daljnovod od Vranskega do Špitaliča, ki je dolg nič manj kot 10 kilometrov. O-mrežje pa obsega celo 23 kilometrov ter smo z njim zajeli prav vse vasi in naselja na področju naše občine. Od transformatorja v Motniku Pa do Špitaliča pa moramo še napeljati žico, prav tako moramo v dva dogotovljena transformatorja postaviti še stroje, ki že čakajo v Celju. Podjetje, ki gradi pri nas, nam je obljubilo, da bodo tudi hišni priključki gotovi takoj po velikem zborovanju na Ostrožnem. To se pravi, da bomo v drugi polovici septembra z delom nadaljevali in ga v nekaj tednih dokončali. Ob tej priliki moram na vsak način poudariti, da se moramo veliko zahvaliti OLO Ljubljana-okolica, ki nam je z dotacijo sedem niilijonov dinarjev resnično Pomagal pri teh delih. Ostali Potrebni znesek pa smo *brali s prispevki prebivalcev občine, ki so za elektriko živo zainteresirani. Šola v Špitaliču je bila *ned vojno požgana. Lani smo popolnoma obnovili fa- sado, letos pa smo preple-skali notranje prostore, napravili kopalnico in uredili kanalizacijo. Prav tako smo popravili vodovod in streho. Tudi motniško šolo smo obnovili, napravili novo streho in električno napeljavo ter uredili kopalnico. V načrtu pa imamo tudi obnovitev lesene stene in balkona. Hiša je namreč grajena v planinskem slogu. V obe šoli bosta letos prišli dve novi učni moči. Tako kot šola v Špitaliču, je bila tudi občinska hiša med vojno do tal požgana. Takoj po okupaciji smo jo le delno obnovili, tako da se je tedanji KLO lahko vselil. Lani pa smo jo dokončno popravili in prebclili. Posebno lepo bo letos urejena poročna soba. Tudi občinske ceste nismo zanemarili. Kar lepo število kilometrov smo lani in letos popravili. Finančna sredstva smo črpali nekaj iz gozdnega sklada, več pa so prispevali kmetje in pa seveda občinski odbor. Za prihodnje leto imamo cel kup načrtov in želja, vendar o tem ne bi rad sedaj govoril, ker ne vemo koliko bomo imeli denarja za investicije in kaj bo res najbolj potrebno. O tem bomo morali ,še razpravljati in šele potem vam bom lahko kaj več povedal. skala tiho, idilično bohinjsko seniško-bohinjskega odreda, ki dolino velika množica delovnih so jih navdušeno pozdravili šte- ljudi. Zopet so si segli v roke vilni udeleženci proslave, stari aktivisti in partizani z Go- Bil je to za Bohinj velik dan, seben vlak, ker bo odšlo na O-strožno 1200 do 1300 ljudi. Iz »Pletenine« bo odšlo okoli 200 ljudi, z OLO pa 80. Seveda pa to niso dokončne številke udeležencev kranjskega okraja, saj je do zborovanja še dobre tri tedne časa in prav gotovo bo kranjski okraj dosegel število 10.000. V seznamu še ni večjih krajev, ker občinski štabi še čakajo na prijave, prav tako pa ni svojih prijav še poslalo mesto škofja Loka, četudi bi jih morda lahko. Ali že nosiš značko Borci Jcseniško-bohinjskega odreda in VDV-bataljona na partizanskem slavju v Bohinju 22. 8. 1954 Borcem Kokrikega odreda Štab za vojaška vprašanja pri borci iz ostalih navedenih edi-okrajnem odboru ZB NOV okr. nic se priključijo odredu, potu-Kranj poziva vse borce Kokr- jejo skupno z njim, na Ostrož-škega odreda, šlandrove briga- nem pa se vsak priključi svoji de, Zidanškovc brigade, XIV. matični edinici. divizije (Tomšičeva, Brančiče- Prevoz za vse prijavljene bor-va, šercerjeva brigada), Zasav- ce bo brezplačen s kamioni, za-sko kamniškega odreda, Koz- to naj se vsak čimpreje in si-janskega odreda, Lackovega od- gumo prijavi, kot je navedeno, reda, VDV brigade, Pohorskega pri OO ZB NOV Kranj in OO odreda, Vzhodno in Zahodno ZB NOV Radovljica. Koroškega odreda, I. Štajerske- Poseben zbor bo tudi za toga bataljona ter II. grupe odre- variše internirance - preganjan- dov, da se javijo pismeno, te-lcfonično (št. tel. 402-70), ali osebno na okrajnem odboru ZB ce, zato je potrebno, da se tudi oni v čimvečjem številu udeležijo proslave na Ostrožnem. NOV zaradi prijave pri udelež- Ti tovariši bodo imeli svoj na- bi na Ostrožnem. Kavno tako naj se prijavijo tudi aktivisti, ki so sodelovali z omenjenimi edinicami, odnosno na področju IV. operativne cone. Borci Ko-krškega odreda formirajo svoje nekdanje borbene edinice, a slov po koncentracijskem taborišču in bodo imeli svoje zborno mesto. Zborno mesto vseh navedenih edinic bo dne 18. 9. 1954 ob 7. uri zjutraj na prostoru letnega kina Kranj. bivalci doline z vso resnostjo in skrbnostjo pripravili. Z železniške postaje v Bohinjski Bistrici so avtomobili prepeljavali udeležence nedeljskega slavja mimo številnih slavolokov, mlajev in zastav na zborno mesto ob jezeru. Vsepovsod je bilo občutiti slavnostno razpoloženje. Proslavi 10. obletnice velike- y; ga zbora aktivistov jeseniškega Štajerska V borbi ? okrožja in ustanovitve Jeseni- J ško-bohinjskega odreda so prisostvovali tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko, predsenik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, člana Izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj in Boris Ziherl, zvezni ljudski poslanec France Perovšek, Mica Ma-rinko-Šlandrova, nekdanji sekretar oblastnega ikomiteja za Gorenjsko Bogdan Osolnik, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Mirko Zlatner in drugi gostje. Zjutraj so na hotelu Zlatorog, kjer je bila od 11. do J4. novembra 1944 konferenca gorenjskih aktivistov pod vodstvom Mihe Marinka, svečano odkrili spominsko ploščo. O pomenu tedanje konference je spregovoril itakratni sekretar OF jeseniškega okrožja tovariš Aleš Jelene in poudaril, da naj bo spomin na ta dogodek novo vzpodbuda vsem aktivistom v borbi za novega človeka in pri naporih za graditev našega socialističnega gospodarstva. Ploščo je sprejel v varstvo predsednik ObLO Srednja vas tovariš Zupane. Ob 10. uri dopoldne pa se je zbralo na stotine ljudi k slavnostnemu zborovanju ob hotelu »Jezero«. Kmalu zatem so prikorakali pred častno ti4buno borci in ^borke Jeseniško - bohinjskega odreda in junaška VDV četa z narodnim herojem Antonom Dežmanom - Tončkom na čelu. Nekdanji komandant odreda Franc Jerneje - Mllče je (Nadaljevanje na 2. stranU K.. 7ct vse&ine V Tržiču pripravljajo družbeni plan IZ KAMNIŠKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV * Okno v svet * 14 DNI PO MAKEDONIJI * •Šport * NA VISOKEM iSEVERU Podlistek TEDEN DNI PO SVETU S TOPOVI NAD INDIJCE Indijski tisk poroča, da so z neke portugalske križarke streljali na utrdbe Terekol V| (Severnem (delu portugalske posesti Goe, ki so jo zavzeli indijski prostovoljci. Zaradi hudega topovskega ognja so se morali prostovoljci umakniti, portugalski vojaki pa so jih 15 ujeli. ATENTAT NA KRETI Pretekli petek je na vrtu britanskega konzulata v Kane j i na Kreti eksplodiral naboj dinamita, ki je razbil vsa stekla na oknih poslopja. Hkrati pa so po Grčiji izbruhnile demonstracije za priključitev Cipra h Grčiji. NESREČA POTNIŠKEGA LETALA Nizozemsko potniško letalo, ki je v ponedeljek z 21 potniki odletelo iz New Yor-ka v Amsterdam, se je ne*-kaj sto kilometrov od obale ponesrečilo in padlo v morje. Domnevajo, da so se potniki in posadka utopili. Z neke ribiške ladje so javili, da so našli razbitine ponesrečenega letala. ARETACIJE NA JAPON- t SKEM Japonska policija je aretirala še nekega funkcionarja zunanjega ministrstva, ki je zapleten v vohunsko afero Rastvorov. Aretirani Sigero Takamore je pošiljal bivšemu voditelju sovjetske obveščevalne službe na Japonskem podatke o ameriških oboroženih silah na Daljnem vzhodu ter o japonskih agentih na otoku Sahalin. SMRT DE GASPERIJA Voditelja demokristjanske stranke v Italiji je zadela kap, ki ji je podlegel. Poročajo, da ga je kap zadela po nekem telefonskem razgovoru s predsednikom italijanske vlade Scelbo. Menda se je razgovor nanašal na bruseljsko konferenco o EOS. De Gasperi je umrl prav v hipu, ko njegove zunanjepolitične koncepcije prebolevajo resno krizo. NEUSPEH V BRUSLJU Konferenca šestih zunanjih ministrov o vprašanju EOS in o amandmajih Mendes-Francea o Evropski obrambni skupnosti je bila neuspešna. Po večdnevnem zasedanju so se ministri razšli, ne da bi našli skupno stališče in sporazum. PREDSEDNIK KP AMERIKE EISENHOWERJU Predstavniki Komunistične partije Amerike so poslali predsedniku Eisenhowerju brzojavko, v kateri zahtevajo, da izreče veto na zakon o prepovedi delovanja KP ZDA, ki ga je sprejel ameriški Kongres. Brzojavko so podpisali predsednik KP ZDA W.illiam Foster in dva člana CK. 11 Tržiču priprauljajo Slavje v Bohinju družbeni plan za leto 1955 Uravnovešenje našega novega gospodarskega sistema je privedlo do tega, da je bil letos prvič predčasno izdelan osnutek zveznega družbenega plana, kar bo omogočilo realneje predvideti obseg in razvoj proizvodnje v prihodnjem letu. Na osnovi tega je bilo možno tako v republiškem kot v okrajnem in mestnem merilu začeti s sestavljanjem družbenih načrtov za prihodnje leto. Tudi v Tržiču so v tem pogledu že precej daleč, čeprav ne moremo trditi, da so plan že popolnoma sestavili. Delo pri sestavljanju družbenega plana za prihodnje leto 'sovpada z dokončanjem analize o izpolnitvi letošnjega polletnega družbenega načrta. Ta analiza, na osnovi katere bo deloma sestavljen tudi načrt za prihodnje leto, nam kaže zelo zanimive ugotovitve. Planirana realizacija industrijske proizvodnje v prvem polletju letošnjega leta v višini 2 milijard 520 milijonov je bila dosežena iz 2,903 milijoni dinarjev, kar pomeni 117 pro-centno izpolnitev. S tem v zvezi je bil prekoračen tudi planirani dobiček v višini 220 milijonov za kar 104 milijone, kar znaša 147 procentov. Ze ti dve primerjavi nam govorita, da je bila polletna proizvodnja prenizko planirana in je zaradi tega tudi letošnji družbeni plan Tržiča prenizko postavljen. Ljudski odbor mestne občine v Tržiču je sicer s prekoračenjem planiranega dobička zadovoljen, saj se bodo tako sredstva občine s povečano udeležbo na dobičku povišala za približno 16,5 milijona dinarjev'. To je za občino razveseljivo dejstvo. Vendar pa večji dotok sredstev ustvarja tudi določene težave. Zaradi tako skromno planiranih dohodkov v letošnjem letu si je LOMO postavil tudi temu primeren gradbeni načrt. Nastal bo problem, da bo naenkrat več denarja, gradbenih del pa ne bo možno izvršiti, ker ne bo niti ustreznih načrtov, niti zadostne delovne sle, gradbenega materiala in podobno. Ne smemo trditi, da je tako previsoko prekoračenje letošnjega polletnega plana bilo doseženo le zaradi tega, ker so podjetja previsoko planirala svoje materialne stroške, da bi si na ta način ustvarila določeno rezervo. Vzrok tako visoko preseženemu planu je tudi v precejšnjem povečanju industrijske proizvodnje in ugodnem položaju na domačem in tudi inozemskem tržišču. Cene surovin in njihova pravočasna dobava so bile tudi s precejšnjo bojaznijo planirane. Zato je svet za gospodarstvo LOMO Tržič sklenil, da bodo družbeni plan za prihodnje leto realneje postavili, tako da bi lahko bolje in smotrneje razporedili denarna sredstva, katera bodo prejeli, za gradbeno in komunalno dejavnost. S tem v zvezi je že posebna komisija Gospodarskega sveta stopila v stik z vodstvi posameznih podjetij. Plan za leto 1955 predvideva povečanje industrijske proizvodnje v višini 10% v odnosu na letošnje leto. Planirani bruto produkt pa bo znašal okoli 6 milijard dinarjev. S povečanjem proizvodnje pa se v načrtu za prihodnje leto predvideva tudi povprečno povečanje plačnega sklada posameznih panog industrije v Višini 15°/o. Tudi akumulacija in skladi ise bodo temu primerno povišali. Vsekakor so na osnovi do sedaj še nepopolnih podatkov in razmerij izgledi tako za investicijsko in gradbeno dejavnost v prihodnjem letu ugodnejši in mnogo obetajoči. Problem bo le, zagotoviti zadostno število delovne sile in z boljšo mehanizacijo povečati storilnost gradbenih podjetij. Ze sedaj pa lahko trdimo, da bo LOMO Tržič uporabil razpoložljiva denarna sredstva v prihodnjem letu za stanovanjsko gradnjo in povišanje družbenega standarda svojih občanov. Ni dvoma, da toodo o tem odločali tudi sami občani na svojih zborih volivcev. (Nadaljevanje b 1. strani) podal raport /predsedniku Mihi Marinku, ki je obšel enoto in pozdravil zbrane borce. Na slavnostni tribuni so medtem že zasedli svoja mesta častni gostje. /Svečanost je otvoril predsednik občinskega odbora SZDL Bohinjska Bistrica Boris Kuhar, za njim pa je spregovoril predsednik občinskega odbora SZDL Srednja vas tovariš Leskovec. V svojem govoru je podal kratko zgodovino junaških bojev Jeseniško-bohinj-skega odreda, ki se je formiral v avgustu 1944. leta v Novakih pri Cerknem iz tretjega bataljona Prešernove brigade. Orisal je bojevitost in upornost Bohinjcev, ki so se z vso odločnostjo uprli oholim nemškim o-svajalcem in tako doprinesli velik delež naši narodnoosvobodilni borbi. Po zaključku govora tovariša Leskovca je prišla na tribuno bohinjska pionirka in pozdravila predsednika Marinka ter mu podarila šopek planinskega cvetja. Tovariš Marinko se je zahvalil bohinjskim pionirjem, nato pa je toplo pozdravljen od zbrane množice še on spregovoril o pomenu tega velikega partizanskega slavja. Dejal je, da so bili ti važni zgodovinski dogodki samo zaključna epizo- Železnišk a nesreča 25. avgusta ob 15.31 uri &e je pripetila na železniški postaji v Kranju železniška nesreča, ki bi lahko terjala tudi kako smrtno žrtev. Vendar k sreči do tega ni prišlo. Ko je potniški vlak iz Ljubljane privozil že skoraj na postajo, se je nenadoma zadel ob lokomotivo tr-žiškega vlaka, ki je stala na sosednjem tiru tako, da se je 8 vagonov potniškega vlaka ob-drgnilo ob lokomotivo in se tako poškodovalo. Pri nesreči je bilo k sreči le sedem potnikov lažje ranjenih, medtem ko smrtnih slučajev in težjih poškodb ni bilo. Na mesto nesreče je takoj prispela komisija strokovnjakov, ki bo ugotovila vzrok in krivdo nesreče, ravno tako pa bo ocenila nastalo škodo, ki verjetno ne bo majhna. Iz kamniških delovnih kolektivov „Svilanit'1 bodo povečali Podjetje »Svilanit« v Kamni- Iz teh sredstev bodo delavci lavcev kot jih dela sedaj. V ku je nastalo iz obrtnih delav- zgradili apreturo-, tiskarno in sedanji dve poslopji pa se bo nic 1952. leta. Sedaj zaposluje barvarno. Tudi lastna sredstva lahko vselilo nekaj družin, kjer okoli 150 delavcev, ki opravlja- bodo uporabili za prenovitev bodo imele lepa stanovanja, jo svoje delo v precej težkih in obratov. Iz dosedanjih treh ne- Tovarna »Svilanit«, ki izdelu- nezdravih razmerah. Vendar do- praktičnih objektov, ki so med je težko svileno in težko bom- segajo s požrtvovalnostjo kljub seboj v veliki razdalji, bo na- bazno žakardsko blago, je zara- vseimu visoke delovne zmage, stala popolnoma nova, moderna di kvalitete svojih izdelkov zna- Tako so letos s starimi stroji tovarna. na tudi v inozemstvu. V proiz- dvignili proizvodnjo kar za 120 S tem bo kolektivu dana mož- vodnjo uvaja celo vrsto novih odstotkov. V prvem polletju so nost, da bo lahko dosegel nov izdelkov. Vendar zaradi omeje- izpolnili že tudi vse družbene proizvodni maksimum. Računa- ne zmogljivosti ne more zado- obveznosti. jo, da se bo ta investicija hi- voljiti niti domačih potreb. Za- Proizvodnje pa delavci ne mo- tro obrestovala, saj se že za- to bo moral delovni kolektiv rejo povečati po svojih željah, radi dobička, ki ga bo kolek- stremeti za čimprejšnjo uresni- dokler ne bodo imeli za to pri- tiv že (v prvem letu ustvaril, čitvijo svojih načrtov, merno urejenih delovnih pro- izplača. Z dograditvijo novih štorov. Okrajni ljudski odbor objektov bo tovarna lahko po- VOVOVtiO f|lf fflOOV Ljubljana-okolica je uvidel po- večala proizvodnjo vsaj za 100 trebe marljivega delovnega ko- odstotkov, kar je za podjetje in lektiva v »Svilanitu«, zato je dal za skupnost velikega pomena. podjetju investicijski kredit v Zaposlitev bo potem našlo v znesku 30 milijonov dinarjev, njem vsaj še enkrat toliko de- da velike narodnoosvobodilne borbe, katere predhodniki »° bili že Tomaž Godec in drugi-Spominjamo se jih predvsem zato, da bi imeli potem še svetlejše in jasnejše perspektive ta bodočnost pred seboj. Nato je tovariš predsednik omenil Se mednarodni položaj in dejal, da sedanji razvoj dogodkov v svetu daje upanje, da bodo izginili tudi temni oblaki v mednarodnem življenju. Tudi naša zunanja politika je danes nesporno pravilna. Nadalje je govornik poudaril, da nam bosta odločnost *n borbenost partizanskih enot vedno pred očmi, da ne bomo pozabili, da je za uresničitev naših ciljev še vedno treba požrtvovalnosti in naporov. Interese posameznika je često treba podrediti interesom skupnosti. Neprestano moramo biti budni do vseh negativnih pojavov v naši družbi, celo najmanjših odtenkov negativnega odnosa ido problemov skupnosti ne smemo prezreti. Tovariš Marinko je izrazil tudi nekaj misli o važnosti graditve komun in drugi*1 nalogah naših delovnih iljudi. Dež, ki je Bohinjcem vedno zvest prijatelj, tudi v nedeljo ni izostal. Nenadna ploha je prekinila dopoldansko slavnost. ki naj bi se zaključila is kulturnim programom. Na kosilu V" Bellevue-ju je sprejel 1. komandant Jeseniško-bohinjskega odreda Franc Jerneje - Milče v dar kipec (borca, ki so mu g3 poklonili jeseniški železarji. Kljub slabemu vremenu so Bohinjci popoldne nadaljevali 5 kulturnimi nastopi. Tudi plesišča so oživela in dan je mini' v najlepšem razpoloženju. Ko| pa v Tovarni Uovanega orodja Podjetje, o katerem le malo Temo Razen Tržičanov je verjetno le majhno število Gorenjcev, ki bi vedeli kaj več povedati o podjetju, ki vsekakor zasluži, da ga predstavimo našim bralcem. To ije še zelo mlado podjetje iz Tržiča, »Galanterija« po imenu. Nameravajo pa se v kratkem preimenovati v »Industrijo galanterijskih proizvodov — Tržič«, ker njihov način proizvodnje dobiva čedalje bolj industrijski značaj. Edini proizvod — ščipalke Morda ne boste verjeli, da podjetje izdeluje le en proizvod in sicer ščipalke za perilo v dveh oblikah: navadne na pero in okrogle. In vendar to drži. Sicer nepoučenemu bralcu se ibo morda precej čudno zdelo, da tako podjetje sploh 'lahko uspešno posluje. Tej domnevi pa moramo samo pritrditi. Za svoje ščipalke, katerih izdelajo mesečno okrog 400.000 komadov, dobijo prav čedne vsote denarja. Začeli so iz nič Malo verjetno, vendar resnično. Podjetje je bilo z odlokom Mestnega ljudskega odbora sicer ustanovljeno že januarja 1952, obratovati pa so pričeli žele aprila istega leta v neki baraki le s tremi delavci. Podjetje se je zelo počasi [razvijalo, če to sploh lahko trdimo, ker je podjetju že dvakrat zelo slabo predla. V začetku leta so na- vadno dobili precej naročil, vendar so jim kupci junija meseca večinoma svoje pogodbe odpovedali zaradi trenutno slabega položaja na tržišču. Podobno se jim je pripetilo tudi lansko leto v istem času. V oktobru lanskega leta pa so pošteno zagrabili za delo, stanje na inozemskih tržiščih se je tudi precej izboljšalo in naročila so začela kar deževati. Da, bilo jih je celo preveč, tako da jih še danes težko zmagujejo. Vse za izvoz Vse ščipalke za celo leto so že zdavnaj vnaprej prodane v Anglijo. Na domačem trgu jih žal še nismo mogli kupiti, zato bi nam o njih kokovosti lahko mnogo več povedali Angleži. In ne fsamo Angleži, tudi v Siriji, Libanonu in Etiopiji bi radi kupili ščipalke podjetja »Galanterije« iz Tržiča, toda žal jim ne morejo ustreči. Omenjeno ; podjetje nam ,U-stvarja devize tako rekoč iz nič. Les, ki predstavlja za lesno industrijsko podjetje odpadni material, služi njim kot surovina. Tako so se že domenil? z nekaterimi večjimi podjetji, da jim bodo te odpadke odstopili. To je za naše gospodarstvo dvojne korijti: od uničenja se rešujejo lesni odpadki, .ki se nato predelujejo v sicer enostavni proizvod, katerega pa zelo lahko bo izva&aia Uasino moko V tem podjetju so ^->rli nov galelitski oddelek. iSvoje izdelke imajo za eno leto že prodane na domačem trgu. Da bo- rr, j. , , , . , . , . , . . , , do lahko povečali proizvodnjo, Tudi ta obrat je zelo zas a- nizke proizvodnje, saj dela v bodQ mi nove delavce. Po- rel in zaposluje minimalno šte- tovarni komaj 30 ljudi. Spre- bodQ imeH )možnost zado_ vilo ljudi. Letos ga nameravajo jeli bi pa lahko vsaj še 50 ali voljm tudi povpraševanje ino- obnoviti in razširiti, za (kar jim 60 kovačev, seveda če bi .jim zemskih kupcev. Francija in Ni- ? ,° 1LcJUbl?,ana " ok°hca.ze mogli preskrbeti z zaposlitvijo Z0Zemska se zanimata predvsem odobril 15 milijonov dinarjev vred tudi stanovanja. To pa za za kostno moko in moko iz investicij sedaj §e ni mogoče število no- školjk, ki jo tovarna gumbov Izdelki tega podjetja slovijo yih delavcev se bo Jz ten vzrQ_ proizvaja iz odpadnega mate-po svoji kvaliteti doma in po kQV ie postopoma lahko dvigalo, riala. svetu. Imeli smo jih priliko videti tudi na Gorenjskem sejmu. Zlasti se zanimajo zanje v Turčiji, Grčiji, Izraelu, Siriji , in Braziliji. Letos so zaradi tega poslali v inozemstvo večje vzorčne pošiljko. Vendar se zunanjega trga v podjetju kar ne- Pretekli teden sem hotel ku- bi imela na zalogi najrazličnej-kam bojijo, tto pa prav zaradi PitJ maJhno darilce za svojega še spominčke, okraske in izdel- _' sorodnika. Želel sem nekje naj- ke folklore ter domače obrti. ——^ ti bodisi kako izdelke iz fili- Ta trgovina bi prav gotovo grana ali kakšno podobno drob- imela uspeh v poletni sezoni, narijo, ki bi hila lep spomin, ker bi se v njej razen doma-Hodil sem po Kranju in nisem činov • ustavil tudi še marsika-prodamo. Na ta način se ostvar- ^Str!f ^^C. jajo za nas nad vse dragocene devize. Mislijo tudi na razvoj Delovni kolektiv tega podjetja šteje že nad 30 ljudi, večinoma ženske delovne sile. V prihodnjem letu nameravajo zaposliti še nadaljnjih 10 delavcev, seveda če jim bodo to dopuščali prostori, ki so že sedaj prete- Glas naših bralcev Bilo bi potrebno! Pretekli teden sem hotel ku- nega. Zato mi je prišlo na mi- Morda ne bi bilo napak, če sel, ali ne bi bilo možno v Kra- bi odgovorni gospodarski in trnju odpreti posebno trgovi- govinski organi o tem razmislili no, morda podobno kot so to- in nekaj v teni oziru ukrenili, vrstne trgovine v Ljubljani, ki I. Ali je Javorniška pot za motfo-clirke? Javorniška pot, ,še nedavno izpuhom. Stanovalci Javorniške le sprehajališče, je postala z iz- poti se upravičeno sprašujejo, gradnjo stanovanjskih hišic na zakaj prometni organi dopušča-sni. Nujno bi potrebovali inve- železnico izredno prometna. Ker j0 nedovoljene vožnje in ne na-sticijski kredit, da bi lahko za- je lepo urejena in kljub pro- potijo motocikliste na ceste, ki čeli z zidanjem novega poslopja, metu še vedno od središča pre- so za vaje določene. B. kar bi jim omogočilo proizvod- cej oddaljena ulica, jo uporab- _ njo tudi ostale lesne, kovinske ijaj0 nekateri motociklisti za in usnjene galanterije, za kar preizkusne vožnje, za vaje z je podjetje tudi registrirano, motocikli in celo za dirkališče. Najetje kredita pa jim zaenkrat Vse bi bilo še prav, če moto- še ni uspelo, čeprav bi bili zanj upravičeni. Kolektiv je vsekakor potreben pomoči in jo tudi zasluži. Od začetka so sicer skoraj vsi bili ciklisti Akademija v pozdrav sloven-ne bi vozih s polnim gkim izseljencem y Kamniku je -——————— bila lepa manifestacija prisrčnih vezi med izseljenci in njihovo staro domovino. V Kamniku in okolici se mudi lepo število naših rojakov, ki so prišli na obisk k svojcem v domo- OPOZORILO! Ljudski odbor mestne občine črnogledi o njegovem razvoju m Kranj obvešča vse prebivalce, uveljavljanju. Danes pa je pod- da se bodo 30. avgusta t. 1. prijetje dokazalo, da so bili ti dvo- čeia dela na popravilu viseče mi neupravičeni. brvi čez Kokro in se bo zaradi vlno- Vsi so se udeležili priredi-Podjetju in kolektivu zato že- tega, prehod preko brvi popol- tve in doživeli prav prisrčen velimo pri njegovih vsestranskih noma prekinil. Promet se bo cer. Velika dvorana kulturnega prizadevanjih še nadaljnjih zaradi tega preusmeril na pot doma je bila popolnoma zase-uspehov v splošno korist našega preko Dola. Dela bodo predvi- dena- — Po kratkem pozdravu gospodarstva s tem, da bi se doma trajala 14 dni. predsednice Solidarnosti tovari-kmalu s svojimi proizvodi poja- Ker se viseča brv že delj časa šice Brejčeve je govoril Zvezni vili tudi na domačem trgu. Go- nahaja v slabem stanju, je bil Poslanec in podpredsednik izse-spodarski organi pa naj bi pod- ta ukrep LOMO Kranj nujen in l.ie,nske matice tov. Tomo Brejc, jetju pri opravljanju svoje tako potreben. umetniški del pa so izvajali koristne vloge v našem izvozu LOMO Kranj PGvski zbor »Solidarnost« in še bolj pomagali kot dosloj.__\__ gostje iz Ljubljane. GospodarsUe novice iz v»e države TOVARNA MOTORNIH KOLES V SEŽANI Že letos bomo začeli graditi v Sežani prvo tovarne motornih koles, ki bo začela obratovati s polno zmogljivostjo leta 1955. Letno bo ta tovarna izdelala približno 10 tisoč motornih koles z vf*>~ mi potrebnimi nadomestnimi deli. Stroški za zgraditev tovarne bodo znašali približno 1 milijardo dinarjev. Novo podjetje bo zaposlilo 800 do 1000 delavcev. PODVOJILI SO PROIZVODNJO Tkalnica Novo mesto je letos nabavila' nekaj sicer že rabljenih strojev in je uspela do konca maja izdelati 70.000 kvadratnih metrov bombažnih tkanin, kar je skoraj dvakrat več kot je znašala proizvodnja v istem času lanskega leta. IZVOZ IN UVOZ V JULIJU 1954 Po še nepopolnih podatkih je znašala v juliju mesec« vrednost našega izvoza 5,5 milijarde din (julija 1953 i>» 3,9 milijarde) in je za okrogf milijardo manjši- kot izvoz v juniju mesecu letošnjega leta. Glavni vzrok padca je * zastoju izvoza kmetijskih pridelkov, za katere bo glavna izvozna sezona šele nastopila. 9 MILIJARD ZA INVESTICIJE Letos so investirali na Hrvatskem že 9 milijard dinarjev. Največ investicij so vložili v hidrocentralo in v železarno v Sisku, ki bo postala ena izmed najpomembnejših železarn v državi. Vi-čja investicijska dela so tudi V tovarni lahkih kovin pri Šibeniku ter v tovarni elektrod in ferolegur v Šibeniku. 690 NOVIH PROIZVODOV Na jesenskem zagrebškem velesejmu bodo jugoslovanska industrijska podjetja razstavila poleg svojih sta"' dardnih izdelkov tudi G00 novih proizvodov. DVIG PROIZVODNJE PREMOGA Proizvodnja premoga se ie v prvem polletju letošnje??9 leta dvignila za 3.640 vagonov. Največji porast proi*' vodnje je bil v lignitu, mnogo manjši pa v rjavem PrC' mogu. Štirinajst dni v Makedoniji Kmalu potem, ko smo zapustili Vranje, se je začelo daniti. Rdeče jutranje sonce je medlo svetilo skozi šipe kupeja, ko smo se peljali mimo Prvih makedonskih vasi. Čeprav srno bili utrujeni od dolge vožnje, smo se radovedno zbrali °b oknih, da si ogledamo našo najjužnejšo republiko. Kmetje so že delali na poljih. Črni, močni bivoli so počasi, a vztrajno vlekli plug. S tvojim širokim, vedno naprej pomaknjenim čelom, delajo videz trmastih, hudobnih živali; toda Pozneje smo zvedeli, da so prav krotki in potrpežljivi. Mimo vlaka so hitele ženske v širokih, temnih krilih, nekatere pa tudi v pisanih turških hlačah. Vse temno zagorele in z dolgimi kitami. Celo neko, do oči zagrnjeno starko smo opazili, če-Prav je bila nošnja feredže že Pred leti prepovedana. »No, tej se je res treba skrivati«, smo se zasmejali. Prvič v življenju s«m videla riževa polja. Vedno Sem si predstavljala ogromne Površine, tu pa so se vrstile Majhne njivice, predeljene z nizkimi nasipi, polne vode, iz katere so štrlele zelene bilke riža. Neki domačin nam je pravil, da že več tednov niso imeli čeli vpiti in ga priganjati. Kaj vse zdržijo ti sivčki! Noge ima drobne ko srna, a vendar nese polne vreče in še debelo kmetico na trg. Ustavili smo se v Kumano-vem. Na vlak so se drenjali »se-ljaki«, otovorjeni z vrečami in bisagami. Večina je šla v Skop-lje prodajat. Bilo je še zgodaj, a vendar že precej vroče, tako da smo začudeni gledali te ljudi, napravljene in zavite, kakor da je mrzla jesen. Siptarji v belih volnenih hlačah, zgoraj širokih, spodaj ozkih, z nekakim debelim površnikom, pa še z neizogibno čepico na glavi. Tudi ženske so bile tako oblečene, da si jim videl le 'nekaj obraza in rok. Menda se tako najbolje počutijo in obvarujejo pred strašno vročino, ki je še posebno na razgretem polju taka, da bi nas že zdavnaj pobrala sončarica, če bi okopali eno njivo. Živahnemu in glasnemu govorjenju ni bilo ne konca ne kraja, mi pa smo razumeli komaj kakšno besedo. Hoteli smo poiskati vodo, kar nas je zmotil nek suh možakar v belem predpasniku, ki je glasno vpil: »Kupite bozu i burek!« Kar prestrašeno nas je pogledal, ko smo ga obkolili, da bi videli kaj pro- V Makedoniji je veliko džamij z vitkimi minareti < dežja in so polja umetno namakali. To je bilo ravno tisti čas, ko so bile pri nas take po-w»vo. Suša je tam doli sploh z°lo pogosta in namakanje polj, ki je znano še iz zgodovinskih časov, je sedaj že mehaniziralo. Pozneje smo v okolici O-hridskega Jezera videli, kako je deček poganjal velikansko kolo, podobno mlinskemu kolesu 'n tako iz rezervoarja spravljal vodo v jarke. V muzeju so nam Pokazali delovanje take priprave, kjer so imeli v miniaturi izdelan ves namakalni sistem. Vlak je drvel mimo manjših Postaj; otroci so bili že pokonci in nam veselo mahali. Siv Jh droban osliček je nejevoljno strici z ušesi, ko se je spravljala nanj cela kopica otrok; Mislili smo, da se še premakniti ne bo mogel, pa se je kar Pogumno prestopal, ko so za- daja, saj sta nama bili ti dve besedi čisto tuji. Na pladnju je nosil sirove kolače iz tankega hrustajočega testa; še vse vroče in mastne, to je bil burek. Vsi skupaj smo kupili enega, da pokusimo to posebnost. Meni se je zdel prav dober in domačini so vsega pokupili. Bozo je imel v velikih vrčih, to je gosta in kisla pijača, na poseben način napravljena iz koruzne moke, prav osvežujoče mrzla, a za naš okus nekam nenavadna. V nekaterih slaščičarnah in gostilnah jo točijo kar iz pipe, kakor pri nas pivo. Ze smo se bližali Skoplju. Na desni se razprostirajo široka pobočja Sar planine, v nižinah živo zelena, visoko gori pa še pokrita s snegom. »To je raj za smučarje«, je vzdihnil Jože. »Drsiš s hriba na hrib, še poganjati se ti ni treba.« »Ze res, ampak preveč od rok«, smo ga zavrnili. Kakor da pri nas nimamo terenov! Predmestje Skoplja se je začelo. Nizke prijazne hiše, vmes pa silhuete vitkih muslimanskih džamij. Kar naenkrat se je slika spremenila. Peljali smo se skozi novi del mesta. Krasne, po osemnadstropne stavbe, delavski stanovanjski bloki, svetli in moderni, nekateri že zgrajeni, drugi še v delu, vmes pa ravne, široke ceste in parki. Komaj smo izstopili, že nas je obkrožilo polno nosačev in iz-voščkov. Nek podjeten, strgan fantič pa je kar začel nalagati našo prtljago. Komaj smo jim dopovedali, da bomo sami nesli, nakar so se začudeni umaknili. Imeli so nas za tujce, za katere so vedeli, da težkih kovčkov ne prenašajo sami. Sli smo v park ob reki in se utaborili, postavili šotore, določili dežurne in šli ogledovat mesto. V bližini parka stoji ženska gimnazija, pred njo je spomenik padlim, ki nas je s svojo mogočnostjo in kompozicijo res navdušil. Načrte zanj je izdelal nek še prav mlad makedonski kipar. Desni breg Vardarja je urbanistično zelo dobro urejen. Od glavnega trga peljejo tri široke ceste proti železnici, tako da se tujec mnogo laže znajde, kakor pri nas v Ljubljani. Posebnost je tudi dvonadstropni avtobus, ki prav dobro nadomešča tramvaj. Ze ob prihodu nas je iznenadila ne-visoka stavba, v mešanem bi-zantinsko-romanskem slogu, ki je sedež JLA in daje značilen pogled na glavni trg. Kavarn in hotelov je vse polno. Ljudje posedajo raje notri kakor zunaj, ker je hladneje. Marsikje so nas imeli za tujce in natakar nas je ogovoril v pravilni nemščini in celo v angleščini. Spotoma smo zavili v mlekarno in se okrepčali s kislim mlekom in jevrekom: to so nekaki obročki iz bele moke, posuti s sezamovim semenom. Tam ljudje opoldan malo kuhajo, saj je prevroče. Mlekarne so vedno polne, ta pije mleko, drugi bozo, skoraj vsak pa neizogibno je burek. Slaščičarn je toliko, da smo kar strmeli. Seveda smo pokusili njihove značilne slaščice: baklavo, kadaif, tašan, alvo in druge. So mnogo cenejše kot pri nas, a za naš okus preveč sladke, skoraj osladne. Tu se zbirajo možje, zagoreli, z dolgimi visečimi brki in debatirajo, kakor pri nas v gostilni. Ženske rade nosijo pisane obleke, stisnjene v pasu in či rokih kril; vmes se motajo Turkinje v še bolj pisanih širokih hlačah, z dolgimi črnimi lasmi in svetlimi rutami. Me smo se ozirale za njimi, one pa za nami, saj smo bile v kratkih hlačah, res nekaj posebnega za njihove pojme. Posebno nas je zanimal turški del mesta, na levem bregu Vardarja. Kljub temu, da Je bil Vardar zelo umazan, je bilo veliko kopalcev, poseDno otrort. Saj je bilo pošteno vroče in tudi mi bi radi za hip poskakali v vodo, če ne bi imeli tako malo časa. V tem delu mesta se je slika spremenila. Ulice ozke in vegaste, se prepletajo je k sebi in pokazal lične slamnike iz riževe slame, ki so mnogo lepši in trpežnejši kot naši. Odšle smo pogledat Opero in zvedele, da tisti večer predva- Ol) Ohridskem jezeru kot v labirintu, hiše bolj nizko, le tu in tam zakipi v nebo vitek minaret, z majhnim bal-končkom, od koder trikrat na dan vpije mujezin svoje molitve k Alahu. Pravili no nam, da ima muslimanska vera vsak dan manj pristašev in se nič več tako točno ne držijo verskih pravil. Notranjost take džamije je res nekaj posebnega; nič oltarjev in kipov, le preproge, blazine in posode. Varuha smo komaj preprosili, da nas je bose pustil noter. Skoraj vse lepše in dragocenejše džamije spadajo pod muzejsko upravo, ki jih varuje in obnavlja. Posebno nas je začudilo, da se tam skoraj vse življenje odvija kar na ulici, pred hišami ali pa v sobah. Tam sedi čevljar na stopnici, dela in prodaja čevlje, ki jih ima zložene poleg sebe. Majhen, kakor murn črn dečko glasno prodaja metle v nekaki leseni lopi in z važnim obrazom spravlja denar za srajco. Tako je bil posre-( tu, da smo se ustavili in ga gledali. V zadregi se je skril za metle in navihano mežikal s črnimi očmi, pri tem pa se je pazljivo oziral, da mu ne bi kdo kaj »sunil«. Zašli smo v predel odvetnikov. Mladi in stari sedijo na pragu z majhno mizico pred seboj in pišejo, včasih pa prekinejo in poslušajo pritožbe. Stari imajo dolge sive brade, kar jih dela zelo častitljive. Začudeno so nas gledali, ko smo opazovali peka. ki kar z ulice meče kruh v peč in mu ga ženske sproti nosijo. Tako mu vsaj vroče ni, ko ga kdaj pa kdaj pohladi veter. Trgovinice so majhne in temne, pa vendar dobiš vsega, kakor v kakšni starinarni. Nek simpa-tični možakar nas je ustavil in vprašal, odkod smo. *Ko je slišal, da smo Slovenci, je povedal, da se je v Domžalah 7 let učil delati slamnike in sedaj prav dobro zasluži. Povabil nas jajo opero mladega makedonskega komponista Kirila Makedonskega: Goce Delcev. Vse poletne predstave so v mestnem parku, kjer visoka starinska drevesa in trate tvorijo naraven okvir prizorišču. Pred Opero je stal visok, bled mož z dolgimi lasmi in zamišljenim obrazom. Vprašale smo ga, koliko dejanj ima opera, da bi šle mogoče gledat, če bi ne bila predolga. Ker je vse tako natančno vedel, smo se zanimale, kaj je. V zadregi smo se spogledale in umolknile, ko sa» nam je predstavil kot skladatelj opere. Dejal je, da ga je motiv makedonskega narodnega iunaka Delčeva že dalj časa navduševal, da bi napisal opero. Prijazno smo se poslovili in izrazili upanje, da jo bodo uprizorili tudi pri nas M. D. (Dalje prihodnjič) Zaključek razstave V počastitev jeseniškega praznika in 85-letnice Železarne Jesenice je bila urejena v prostorih Metalurtške industrijske šole razstava, kakršne na Jesenicah še ni bilo. V vestibulu, pred vstopom v glavno razstavno dvorano so tri velike fotopovečave prikazovale obisk maršala Tita na Jesenicah, otvoritev valjarne 2400 na Javorniku in prevzem tovarne po delavcih. Ze ob prvem pogledu na glavno razstavno dvorano je obiskovalec občutil veličino železarske dejavnosti. V sredini je stala osvetljena maketa današnje železarne v velikosti 10 m2, delo železarjev samih. Posamezne obrate železarne je prikazovala razstava v obliki otokov, razporejenih ob straneh dvorane, ki so prikazovali proizvodni proces od pridobivanja grodlja preko polizdelkov do gotovih izdelkov. Občudovanja vreden je bil razstavni prostor Metalurške industrijske šole, ki Je razstavljala v šolski delavnici izdelane stroje, kateri po preciznosti, kvaliteti n lepoti dosegajo našo strojno industrijo. Ogromne tabele so grafično prikazovale tok proizvodnje, porabo energije od začetov do danes, kronološki potek izvoza izdelkov itd. V drugo nadstropje so popeljali obiskovalca posnetki jeseniških fotoamaterjev. Drugi del razstave je nosil naslov: »Jesenice včeraj, danes in jutri«. Ilustrirali so jo foto posnetki, ki prikazujejo štrajk iz leta 1936. sabotaže v letu 1941, masovno uničenje okupatorjev po žele-zarjih - partizanih, kip talca v Belunjah in množico nasmejanih ljudi ob prazniku »Gorenjska v svobodi« iz leta 1946. V posebni dvorani so razstavljali planinci, strelci, telovadci in športniki. Kulturno dejavnost jeseniških delavcev so prikazovali številni foto posnetki odsekov prve »Svobode <. Umetniško kulturo jeseniških železarjev pa so prikazovala likovna dela amaterjev, združenih v jeseniški »Svobodi«. Lepi načrti pevskega zbora jeseniške Svobode Pevski zbor Svobode Jesenice, ki je doslej deloval skozi vsa leta brez odmora, se je v letošnjem avgustu odločil za počitek. Razen nujnih nastopov v tem mesecu zbor ni imel pevskih vaj in raznih nastopov. Počitek je hotel izrabiti-za pridobitev novega elana za še uspešnejše delovanje v prihodnji sezoni, ki obeta biti še boljša od minule. Čimprej hoče naštudi-rati nov koncertni program in prirediti čimveč koncertov doma in v drugih krajih radovljiškega okraja ter na Primorskem in Štajerskem. V pričetku septembra bo organiziral Izlet v Cri-kvenico, ki bo kot nagrada članom pevcem in pevkam za vestno delo v*" minuli sezoni. 19. septembra se bo zbor udeležil velike proslave na Ostrožnem pri Celju, v mesecu oktobru pa ima predvideno gostovanje v Trbovljah. Pevska vez med Trbovljami in Jesenicami je namreč prav tako globoka kot delavska vez, ki druži zasavskega rudarja in jeseniškega železarja že več desetletij. Zbor ima upanje, da bo s pričetkom nove sezone pridobil tudi nove pevce in pevke, da bo še številnejši in da bo z načrtnim študijem dosegel v letošnji sezoni tisto kvalitetno raven, ki delavskim Jesenicam pripada. Pri uresničevanju lepih načrtov mu želi naše uredništvo mnogo uspehov. Postani član Prešernove družbe ofpomenisko varstvo v kranjskem okraja Kulturni spomeniki so važna, dasi žal še premalo cenjena svojina našega okraja. Organizirana skrb za ohranitev kulturnih spomenikov je stara komaj 100 let. Misel, ohraniti zgodovinsko pomembne Predmete, se je sprva porodila v Angliji in Franciji in ne dol-Ro za tem se je tudi za naše kraje osnovala posebna komisija za varstvo in proučevanje zgodovinskih spomenikov. Iz nje i* konec prejšnjega stoletja izšel prvi rod domačih konser-Vatorjev. Strokovnjak, ki je pri Ras po zgledu ostalih evropskih držav uvedel moderne metode dela in postavil varstvo spomenikov na znanstvene osnove, je bil deželni konservator in po Prvi svetovni vojni vodja Spomeniškega urada dr. France Štele. Vendar se je spomeniško Varstvo v polni meri moglo uveljaviti šele po osvoboditvi, ko 5. Murska Sobota 81 Mladinsko prvenstvo v odbojki 21. in 22. t. m. je bilo> mladin- valo mnogim športnim organi-" di Skofičeva (K) je na 400 m sko prvenstvo LRS v odbojki, zacijam. Na prejšnjih prvenstvih crawl plavala s časom 6:34,8 zelo Ženske ekipe so se pomerile v je nastopalo še enkrat toliko Kamniku, kjer je glakdo xmaga- *kip. Prvak je postal Branik iz v Mostah pri Žirovnici, Vrba je minil v velikih pripravah in — vsi ti lepi, pomembni kraji so se zvrstili pred nami kot slike na filmskem platnu. Čeprav je bilo to bežno in hitro, so pustili globok, trajen vtis. Šmarjetna gora in Jošt sta nudila lepote željnim mladim očem lep pogled na Sorsko polje in kranjsko ravnino. Šestega avgusta — en dan po občinskem prazniku mesta Tržiča — smo si pod vodstvom tov. Drobnica ! — sekretarja tamkajšnje ZB ogledali skrbno urejeno razstavo dokumentov, slik iz NOV. Pretresljv vtis je napravilo na vse odkritje spomenika padlim francoskim in slovenskim žrtvam v taborišču pod Ljubeljem. Tudi v Skofjo Loko smo skočili z vlakom V sobotnem jutru. V tamkajšnjem muzeju nam je ljubeznivi upravnik tovariš Ple-stenjak razkazal in z živo, zgovorno prepričevalno in poljud- urejanju razstavnih prostorov. Precej razstavljalcev iz vseh Razstava ne bo samo zanimiva, ampak tudi poučna. Tovarne bodo prikazale razvoj svoje Maribora.. Ženske ekipe niso od lanskega STRELSKI TEDEN Drugi dan je zopet postavil la domača ekipa. Pire na 400 m cravvl nov slo- V LJubljani pa je bila borba venski rekord 5 13,4, Konciija hujša. Nastopilo je le sedem leta Prav nič napredovale in bo (M) pa je na 100 im cravvl pre- moštev, kar daje slabo spriče- potrebno še mnogo truda, da se bo kvaliteta odbojke pri mladinkah dvignila. Nasprotno pa lahko trdimo za mladince, da so precej napredovali.. To velja zlasti za prve Strelska druiina narodnega segel prvo mesto Stane Sekne tri: Branik, Fužinar iz Raven heroja Matije Verdnika-Tomaža 2 88 krogi. Prav tako so zrna- in Kamnik, ki so homogene eki-na Jesenicah je priredila na gau Jeseničani na strelskem pe, medtem ko AOK in Ljub-svojem strelišču v dneh od 14. troboju Žirovnica, Javornik in IJana po kvaliteti zaostajata do 22. avgusta strelski teden, ki Jesenice s 394 krogi pred Ja- vornikom s 328 in pred Zirov- resei* nasprotnik, nico z 212 krogi. Strelski teden je bil zaključen v nedeljo is strelskim tro-bojem Tržič, Kranj in Jesenice: Železničar iz Maribora ni bil Stroge kazni Iz tajništva Gorenjske nogo- Pogled na Kamnik je dosegel lep uspeh. Pomerili so se mladinci z vojaško puško, na 300 m, kjer je zmagal član SD Jesenice Oto Tarman s 74 krogi. Prav tako je bilo izvedeno prvenstvo vseh organizacij in ustanov Jesenic z okolico«, kjer je zmagala ekipa SD Jesenice z 288 krogi pred ekipo SD nJem s 784 in 'Pred Jese~ Javornik z 246 krogi in ekipo ničani s 746 krogi. Najboljši re- gom_ej*ne podzveze Elektrodnega oddelka Železarne zultat je dosegel Brejc iz Tr-Jesenice z 217 krogi. Med posa- žiča. Slavnostni zaključek strel-mezniki je bil najboljši Stane skega tedna je bil iv nedeljo Sekne, član SD Jesenice, z 80 popoldne z razglasitvijo rezul-krogi. Tudi na strelskem prven- tatov in razdelitvijo prehodnih stvu članov SD Jesenice je do- in ostalih daril. nesreča v zorni proizvodnje. Tako bo n. pr. tovarna papirja Količevo prikazala postopek proizvodnje papirja od surovin do končnih iz- Minuli četrtek zjutraj se je partizan - borec od leta 1942, delkov, podjetje Kamnik izde-v martinarni Železarne Jesenice kjer je bil priljubljen kot ko- lovanje smodnika, tovarna us-pripetila smrtna nesreča. Po že opravljeni nočni dnini je hotel ^3 letni Edo Koželj oče treh se Je udeležilo tudi nekaj sto na razstavi 50-letnico svojega njegovih sodelavcev z Jesenic, obstoja. Poleg tovarišev iz martinarne, Pose5nost bo tudi živinorej-ln zastopnikov ska razstava( je žiVjnoreja obratnega, tovarniškega in mest- . , , .. . ,• razen industrije med pomemb- Jugoslovanska alpska vožnja mandant in politični delavec, so nja pa strojenje kož. Tovarna Zmagali so Tržičani z 959 krogi metne podzveze smo prejeli v in zasedli prvo mesto pred Kra- objavo sledeči dopis: Upravni odbor Gorenjske noje na svoji zadnji seji obravnaval prijavo-o izgredu na nogometnem igrišču v Tržiču in sprejel naslednji sklep: Zaradi večkratnih neredov i» incidentov na nogometnem igrf-šču v Tržiču ter zaradi surovega incidenta na prijateljski nogometni tekmi v počastitev Dneva vstaje mesta Tržiča, med NK Prešernom iz Radovljice in NK Tržičem, ki so ga zagrešili funkcionarji NK Tržič, se suspendi-material otrok, stanujoč v Orehku pri Kranju, pregledati krmilno sti- —* kalo. Ker predhodno ni izključil glavnega stikala na vlagal-nem stroju, ga je tok z napetostjo 380 W ubil. Komisija je mogla ugotoviti le smrt in last Dne 5. septembra bo na Bledu brzino, avtomobilisti pa mora tradicionalna Jugoslovanska alp- jo poleg tega prestati še spret ska vožnja s startom in ciljem nostno preizkušnjo pri vožnji ni NK Tržič. Celotn priredili lep' pogreb. Pogreba »Stolpa bo razen Tega slavila na Bledu- To Je že m- alPska mimo Postavljenih lesenih kva- je UO GNP odstopit Diseiplin- vožnja, njen sloves pa je že drov, katerih pa ne smejo po- skemu sodišču GNP. ugodno odjeknil v mednarod- voziti niti se jih dotakniti. — Prav tako je na svoji zadnji nem avtomobilskem in motoci- Pripravljenih je okoli 70 na- seji UO GNP suspendiral NK klističnem svetu. Krožna proga grad za prva tri mesta vsake Jesenice zaradi neporavnanih v dolžini 240 km povezuje šte- kategorije, za prvo moštvo e- obveznosti do GNP. vilne turistične kraje in alpske kipnega tekmovanja, za zmago- predele, saj vodi iz Gorenjske valca gorske hitrostne vožnje nega komiteja ZK je sodelo vala na pogrebu tudi jeseniška ne?šimi gospodarskimi panoga godba na pihala in pevski zbor mi kamniškega okoliša. Plemen- preko Bohinja na Primorsko s jeseniške Svobode. Številni ven- sko živino, prašiče in perutni- povratkom preko Vršiča in itd. Vabijo se vsa Avto-moto društva Jugoslavije in ostali vo- OBVESTILO Tekmovalna komisija GNP no krivdo smrti. Nepozabnemu ci in poslovilni govori ob od- no bosta razstavila Kmetijski Gornjesavske doline nazaj na zači. ki gojijo ta Sport, da se sklicuje sestanek z zastopniki sodelavcu, ki je bil priljubljen prtern grobu so najlepši dokaz znanstveni zavod Crnelo in Dr-med člani kolektiva martinar- priljubljenosti pokojnega Kože- žavno posestvo Pšata. Gospodarska razstava bo tako po pestrosti razstavljenih proizvodov kot po številu razstavljalcev brez dvoma nudila obiskovalcem svojevrsten užitek. ne, poznan kot vzoren delavec, lja med jeseniškima železarji. Otvoritev gasilskega doma v Srednji vasi V nedeljo bo otvoritev nove- Kmalu nato je sredi poletja ga gasilskega doma v Srednji vse zaživelo na travniku. Ra-vasi pri Šenčurju. stel je nov dom. Se otroci so Pred leti sploh nismo imeli se skušali, kdo bo znosil več svojega društva. Leta 1950 smo opeke. _ Vaščani so napravili se šele opogumili in ustanovili mnogo udarniških ur. Tako smo domače gasilsko društvo. Imeli imeli *■ otvoritev leta 1952, ko nizirala Planinska zveza Slove- Bled. Avtomobili in motocikli od 250 cem navzgor bodo startali ob te vseh nogometnih klubov in sekcij v četrtek 2. septembra 1.1. ob 17. uri v prostorih .GNP, — v polnem številu udeleže tradicionalne prireditve. Način tekmovanja in vsi po-8. uri, proga pa je razdeljena goji, katere mora vedeti vsak Kranj, Jenkova 7. na pet etap. Vozači se bodo po- vozač, so točno opisani v že iz- Seja Upravnega odbora GNP merili v gorski hitrostni. vož- danih propozicijah, bomo pa o je zaradi tehničnih ovir pre-nji iz Bohinja na Rovtarico, v tem še pisali v dnevnem časo- stavljena od 1. 9. na 2. 9. v pro-vožnji s predpisano povprečno pisju. štorih GNP ob 16. uri. Naši alpinisti v fvancosHih Mpah nismo niti najmanjšega orodja, ne ene obleke, še manj pa streho nad seboj. je bil dom postavljen. nije. Odprava je odšla 29. julija Kaj sedaj, so se vprašali ga- preko Avstrije in Švice v Fran- silci? Odgovor je bil: Najprej cijo. Kot izhodiščno točko si je motorno brizgalno! Ker nismo odprava izbrala turistično me- imeli denarja, so hitro prisko- steče Chamonix na vznožju Pristop jim je otežkočil preko bližnjo okolico. Dva člana od- 1000 m dolgi ledeni žleb. Preko prave, Debelak in Herlec, sta tega žleba so morali v že zgod- v času slabega vremena nare- njih jutranjih urah, kajti čez dila plezalni vzpon v suhi skali dan ogroža žleb padajoče ka- na 1'Aigull du M. Vrh meri menje. okoli 2500 m, plezalna smer Pa je kratka z nekaj zelo težavni" vili ležalne blazine Taborili plezala izredno težavno steno mi mestl-smo v šotorih, katere je poso- Agille du Moine (3412 m). Sama avgusta pa se je začelo dilo (podjetje Planica - Sport, stena je visoka okoli 500 m. Tri H*1?^f^L^ff^L_Y._P.etf5 Alpinisti so ugotovili, da so vsi plezalne naveze, Debelak, Ho-proizvodi naših podjetij dobri čevar, Perko, Herlec, Kilar in in jih v bodoče ne bo več treba Vavken pa so se povzpele na Alpinistično odpravo je orga- tovarni »Sava« pa smo naba- Ing. Dolar in Sara pa sta pre- čili na pomoč vaščani in okraj- Mont Blancove skupine. Odpra- nabavljati v tujini. 3482 m visoki granitni vrh Gre- S sodišča ZARADI PREKUPČEVANJA S TUJO VALUTO OBSOJEN NA DENARNO KAZEN Pred senatom Okrožnega sodišča v Ljubljani se je te dni zagovarjal R. D., stanujoč v Kranju. Tožilec ;je obtožil imenova- na gasilska izveza. Dopisujte t »Glas Gorenjske" vo je sestavljalo 14 alpinistov z Jesenic, iz Tržiča, iz Ljubljane, Celja jin Kranja. Namen odprave je bil, da se o—,- ,™Qu x- i ! • t- P°n- Izbrali so si zelo znano Prve uspehe so naši alpinisti v, .. . , klasično smer. Pri plezanju so zabeležili 2. avgusta. Bil je izredno lep dan. Tri naveze so se odpravile h koči d'Agentiere morali dvakrat nuditi pomoč; 13. avgusta so se »tri naveze odločile za vzpon na Mont Blanc-Ze proti večeru, ko so se bližali Dom du Gouter (3800 mise je vreme poslabšalo. Zače1 je pihati močan veter in snežiti-Spali smo na Dome du Gouter pri vzponu so pomagali nemški in vstali ob 3. uri zjutraj ter alpinisti spoznajo s težavami (2721 m) in gicer dr Potočnik> navezi, ki ni mogla ne nazaj nad 3.000 m višine. To so pred Leta 1953 smo slavili sprejem nove motorne brizgalne, v nedeljo, dne 22. avgusta, pa smo zdravstveno stanje posameznih nega, da je septembra lanskega imeli tretjo otvoritev^? dokon- cianOV odprave, leta kupil od nekega francoske- cane stavbe Doma gasilcev, ki ga turista 100 francoskih fran- ponosno stoji sredi vasi. vsem večni led in sneg, nestalno 2upancic Povzpeli so se po str vreme, redkejši zrak, velike temperaturne spremembe itd. — ing. Dolar, Kilar, Sara in dr. Zupančič. Povzpeli so se po mih snežiščih na Col des Cri- ne naprej, pri sestopu pa so potegnili angleško navezo iz ledenega žleba, i , staux (3601 m), od koder so se Naloga zdravnika, ki je potoval . , , ., _, , ', . " j . ... J . .. preko ledenika Talefre in Mer kov, od nekega Belgijca pa 200 belgijskih frankov. Obtoženi je pri zasliševanju pri organih za notranje zadeve priznal svojo krivdo. Izjavil je, da je kupoval tujo valuto le za Iz Kamnika Zaradi slabega vremena so morali prenehati z vzponi. V de Glace vrnili v tabor. Druga dolini je pričelo deževati, v vi-skupina plezalcev je napravila šini nad 3000 m pa snežiti. Do-nekoliko težji vzpon na Dean bro je bilo, da so bile vse nadu Geant, po naše Velikanov veze zbrane v taboru, ko se je PZS, razne tehnične predmete , , . , . , „„•,,». n . , ■L j-,- __________ zob, ki jmeri preko 4000 m. — vreme poslabšalo. Ze inasled- Vzpon sta izvedli dve plezalni njega dne. so morali francoski navezi, in to Krušič in Silar in švicarski reševalci iti na de-ter Perko in Herlec. Tretja na- lo. Pogrešanih je bilo 16 turi- z odpravo, pa je bila, opazovati Finančno je alpiniste podprla pa so dala posamezna podjetja iz Slovenije. Nekatera podjetja so opremo poklonila, druga pa so jo zopet dala po znižanih cenah. Tako je kvalitetno usnje Cesto Kamnik — Duplica bo- za čevlje poklonila tovarna us- Meritve in tehnične prave so že v teku. spomin! Njegov zagovor pane do pričeli v kratkem asfaltirati, nja v Šoštanju, čevlje pa je iz predpri- delala Čevljarska zadruga v Ljubljani. Podjetje »Utensilia« je pomagalo pri nabavi derez novega tipa — univerzah Tek-Obrati Živilske industrije v stilna tovarna v Jaršah je iz-Kemniku so že doslužili, zato delala kvalitetno blago za veho tovarna začela graditi nov trne jopiče in hlače. V tovarni in Silar preplezali Wymperjev objekt, kateremu bodo priklju- »Pletenina« v Kranju smo do- kuloar ter se po njem povzpeli čili tudi obrat iz Smarce. bili izvrstne volnene izdelke, v na 4121 m visok Aggile Verte. bo držal, saj so bili organi LM obveščeni, da je valuto dobil od inozemcev, katerim je kot natakar stregel. Sodišče je zagovor obtoženega deloma upoštevalo, vendar ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na denarno kazen 3.000 dinarjev. stov, od teh so reševalci našli polovico mrtvih. V francoskih Alpah se taki primeri ob slabem vremenu redno ponavljajo, Francoski reševalci so opremljeni z modernimi pripravami. Iskanje opravljajo s helikopter- Naslednje dni so alpinisti dr. ji' ki ^ PomaSa|° k "spešne- SQ gledal, \7 ^egle in vl-n mu in hitremu reševanju. smo se v tabor Za siovo nas Je Ker slabega vremena ni ho- med potjo spremljala megla' telo biti konec, so posamezni sneg in veter, alpinisti delali kratke ture v H. veza, Debeljak in Hočevar, pa je izvedla najtežji vzpon L'Ar-te du Diable — Hudičev greben v Mont Blanc du Taculu (4248 m). Tura je znana kot ena najtežavnejših v Mont Blancovi skupini. se pripravili za vzpon. Zunaj je bilo skrajno slabo vreme i*1 je tako snežilo, da na vzpon ni bilo misliti. Proti večeru Pa je začel pihati ugodnejši veter-Drugo jutro se je vreme nekoliko izboljšalo. Odločili so se-da v slučaju slabega vremena gredo samo do zasilne koče Re~ fuge Valot, ki je v višini 4200 m-Zaradi goste megle in vetra, ki je pihal v presledkih, je hi i vzpon precej težaven. Višin^ nam ni delala večjih težav, Pa* pa nas je oviral hud mraz. Vreme se je nekoliko izboljšalo v višini 4000 m. Odločili smo. da se povzpnemo na vrh Evrope "1 Mont Blanc (4810 m). Vrh je bi1 v soncu, pod nami pa meglen0 morje. Rokovanje, nekaj P0' snetkov, pogled po vrhovih ' Potočnik, dr. Zupančič, Kru.šic 1524 NA BRITANSKEM VISOKEM SEVERU NEPRIČAKOVANE POSLEDICE Tudi s fantazijo se da včasih veliko zaslužit'. Slikar Calogero je na neki svoji sliki pokr'1 več oseb s slamniki svojevrstne zvonaste oblike. Slikarija je bila razstavljena v New Yorku, kupca pa ni b'lo od nikoder. Razstavo, si je pa ogledal neki tovarnar klobukov in ta je pri priči plačal umetniku precej visoko vsoto, da mu je odstopil avtorske prav'ce za »iznajdeno« obliko slamnikov. Ti klobuki so medtem postali v ZDA zadnji modni »krik«. SLABA TOLAŽBA V neki majhni kavarni pri Toulousu visi nad blagajno tabla z napisom: »Nikar se ne pritožujte nad našo kavo! Tudi vi boste nekoč stari in slabotni!« PODZEMELJSKI TANK Informativni oddelek ameriške vojske je sporočil, da so končani poskus" z najnovejšim orožjem — podzemeljskim tankom, ki je pokazal odlične lastnosti in bo verjetno kmalu sprejet v oborožitev. Tank ima posadko treh ljudi in nosi do 500 kg eksploziva. Hitrost gibanja skozi zemljo je približno 200 m na uro. Zanimiv je način, kako je rešen problem kopanja zemlje. S sprednjimi noži koplje zemeljsko plast pred seboj, prst pa meče v prostor za tankom. Tako tank za seboj zasipa rov in rije skoraj neopazno skozi zemljo. Uporaba takega orožja bi bila v bodoči vojni velika, ker omogoča neopazni vdor v nasprotnikove vrste in miniranje rovov ter artilerijskih baz. OH, TI OTROCI! Gospa Bakula je zahtevala naj policija prime njenega sina, kar je ni poslušal in se je sam podal na -3000 km dolgo pot s kanujem po reki Missisippi. Policija je odklonila svoje posredovanje. Mama mosi namreč že 96 let na hrbtu, neposlušni sinko jih ima pa 72. ZDA IZVAŽAJO COWBOYE Izraelska vlada je pred kratkim uredila v hribih v okolici Galileje veliko vzorno farmo za gojenje govedi. Na tej farmi naj bi se vzgajal kader bodočih živinorejcev. Ker potrebuje farma strokovno osebje, so dobili iz Združenih držav po znanem »programu točke 4« za pomoč nerazvitim deželam pravega cowboya. Ta cowboy sicer ne zna delati čudežev z revolverjem in lasom kakor njegovi tovariši iz filmov 7, »Divjega zapada«, zato pa dobro obvlada pašo in nego živine. MOC VOLJE Časopis »Hindu«, ki izhaja v Mad'rasu, piše, da je yogi Swami Sadhu Maharaj zdržal 5 ur pod gorečo grmado. 5000 prebivalcev mesta Bhimavram je gledalo to demonstracijo moči volje. Jogi se je vlegel v 1 in pol m globoko jamo, kjer so ga pokrili s pol tone lesenih trsk. Nato so grmado prižgali. Po končanem poskusu je fakir ravnodušno zapustil ognjeno jamo, gledalci so pa dobesedno razgrabili »sveti pepel«. I GOLOB - PISMONOŠA PRELETEL 2000 Km Mathias Wiltschke iz nekega avstrijskega mesteca blizu Linza ima goloba-pismonoša, ki je preletel razdaljo od Londona do Linza v najslabših vremenskih razmerah v petih dneh. Kmalu potem je naredil pot od Ostenda do Linza v enem dnevu. Golob je dosedaj dobil že losem nagrad. V Zadnjih štirinajstih dneh je preletel 2000 km. STARO NASELJE V ARKTIKI Pred nedavnim so v vzhodni Arktiki našli arheološko naselje, staro približno 1000 let. Naselje se nahaja 150 kilometrov od polarnega kroga. Našla ga je danska ekspedicija univerzitetnega nacionalnega muzeja. Po prvih poročilih so raziskovalci našli izredno ostro orodje, ki so ga v tedanji dobi uporabljali prebivalci v večnem Jedu in snegu. Ekspedicija nadaljuje z raziskovanji in izkopavanjem naselja. SMRT ENE KANADSKIH PETORČIC Pravo senzacijo je izzvala ismrt ene kanadskih petorčic. Emilia Dion je bila v nekem planinskem okrevališču, kjer se je pripravljala, da stopi jeseni v samostan. Vzroki njene smrti na izrecno željo staršev zaenkrat še niso znani. Zanimivo pri tem pa je, da bi Emilia v kratkem morala prejeti 200.000 dolarjev iz fonda, ki ga je kanadska vlada razpisala takoj ob rojstvu petorčic. V zadnjih leLih postajajo pomembni za znanstvene, strateške in prometne namene tudi pusti, mrzli, s tundrami ali s snegom pokriti otoki in otočki, ki molijo iz ledenih morij Arktike. Velesile kar tekmujejo v graditvi pomorskih in letalskih baz ter meteoroloških postaj,. Tako je postal obljuden tudi močvirni otok Unst, najsevernejši del Britanskega otočja. — Objavljamo nekaj vtisov s tega »zadnjega koščka Britanije«, kakor jih je opisal Bernard VVicksteed v londonskem »Daily Express«. BIL SEM BLIZU SEVERNEGA TEČAJA Moskva? Sibirija? Ph...! — Kakšen popotnik pa si Rene Mac Call*) domišljuje, da je? Jaz sem bil ta teden (začetek letošnjega julija) veliko višje na Severu kakor Mac Call med vsem svojim obiskom v Rusiji in nisem niti zapustil Britan^ skega otočja. Otok Unst (izg. Anst!) je tam, kjer bi se moral videti popolni sončni mrk (pa se ni!). Leži bolj severno kot Leningrad, Moskva ali katerokoli mesto na Transsibirski železnici. Je bliže Severnemu tečaju kakor ves Labrador, večina Kanade, del Gninlanda in precej Aljaske. O polnoči je na Unstu prav sedaj tako svetlo, da lahko igrate golf ali greste lovit ribe. Pozimi se ne zdani pred deveto uro dopoldne, mrak pa leže na otok že sredi popoldneva. Okrog tisoč Britancev živi na Unstu in ko pridete prvič tja, se čudite, kako. In potem, zakaj? Otoček je dolg le 12 milj in širok približno 6 milj na najširšem mestu. Večinoma ga pokriva močvirje in tam ni ničesar, čemur bi lahko rekli drevo. *) Sodelavec londonskega lista »Daily Express«, ki že nekaj časa potuje po Sovjetski zvezi in objavlja v tem časopisu svoje vtise. 2)wft divot mit tavca V džungli Drupuri v indijski pokrajini Asam se je zgodil zanimiv slučaj: nek divji bivol je rešil življenje človeku. Dva Indijca sta pri lovu v tej džungli naletela na tigra. Eden od domačinov je ušel, drugi pa je poskušal divjo zver ubiti, a jo je samo ranil. Ranjena zverina je s presunljivim tuljenjem človeka napadla, tisti mah pa je pridrvel iz goščave divji bivol in se vrgel na starega sovražnika ter ga odbil z rogovi. Indijec je bil težko poškodovan in je brez moči ležal v travi. Tiger je še nekajkrat poskusil napasti lovca, vendar mu je to bivol vsakokrat ubranil. Kmalu se je vrnil lovcev tovariš z ljudmi. Tigra so ubili, bivola pa pustili pri življenju. Tudi ranjeni lovec je ostal živ. ODLOŽENI NA PUSTI OBALI Družbo pogumnih znanstvenikov in raziskovalcev, ki so šli ta teden z menoj vred na visoki britanski Sever — fotograf z imenom Bili in študent astronomije s teleskopom, zavitim v rjav papir — so odložili na pusto obalo in jo prepustili samo sebi. Motorni čoln, imenovan Viking, nas je bil pripeljal sem z otoka Yella. Menili smo, da nas bo pričakal kak avto, toda edini znaki življenja sta bili neka žalostna barka in čreda shetlandskih ponijev. Bili je bil oblečen v sivo flanelasto obleko in teniško majico. Tistega jutra je bil namreč prišel kot navadno v svoj urad v Glasgowu, ko so mu povedali, da mora pri priči odpotovati na Unst. Predlagal je, naj ga počakamo na obali, sam pa je odšel, še preden zmrzne, pogledat, če so Eskimi prijateljsko razpoloženi. Medtem ko je on brodil po tundri, sta pripluli mimo dve norveški ribiški ladji (od Norveške smo bili samo 200 milj proč) in če bi imeli vsaj nekaj kitove masti, bi lahko prižgali ogenj, da bi jih opozorili nase. Na veliko Bellovo presenečenje je našel popolnoma normalno farmarsko hišo s prijetnim ognjem, kurjenim s šoto, telefonom in domačo hčerko. Tako se je precej zamudil. Na njegov telefonski klic je nekdo poslal štirinajstsedežni avtobus, da bi pobral brodolomce. Sti pravi čas! Pozimi, samo nekaj mesecev pozneje, ekspedicija ne bi mogla tvegati, da bi jo polarni mraz zalotil na prostem. POLNI HOTEL Tako nas je avtobus pripeljal do nekega hotela. Častna beseda! Resnični hotel. Toda bil je poln. Komaj ste se mogli gibati po hodnikih, polnih naravnanih daljnogledov in kro-nometrov. Spali smo v sosedni hiši in dognali, da ljudje še daleč niso Eskimi. Zimske noči so tako dolge, da imajo čas brati zbrana dela Sira "VValterja Scotta. V vsaki hiši imajo popolno zbirko. Vsi ljudje, ki smo jih srečali, so dejali, da radi živijo na Unstu. Tam lahko kupite majhno hišo z dovolj zemlje za 40 funtov. Za 10 šilingov letno si lahko najamete konec barja in režete lastno šoto. Nato postavite zadaj na vrtu mlin na veter in zase proizvajate električni tok. Veter nikoli ne poneha. Med vojno, ko je bilo tam vojaštvo, je vihar nekega dne odnesel celo sobo ter jo odložil pol milje daleč na morju. LISASTI PONIJI IN OVCE Na Unstu imato enkrat na teden filmsko predstavo, pozimi pa plese in ženitovanja. Ko bodo premogovi rudniki mehanizirani, bo propadla trgovina s shetlandskimi poniji. Zato skušajo vzgojiti posebno lisasto pasmo, primerno za cirkuške arene. Lisastih je tudi nekaj ovac, t^da kdo naj bi rabil lisaste shetlandske ovce, si ne morem misliti. ZADNJI KOŠČEK BRITANIJE Nismo sicer videli mrka, pač pa svetilnik na skali z imenom Muckle Flugga. Stanovalci so najsevernejši prebivalci Britanije. Muckle pomeni »velik«, toda zdi se, da nihče ne ve, kaj je flugga. Pol milje za svetilnikom leži druga čer Out Stack. To je prav zadnji košček Britanije. Nanj je stopila leta 1847 Lady Franklin, žena arktičnega raziskovalca. Nikogar ne pomnijo, ki bi doslej še to poskusil. Dvomim, če se bom še kdaj povrnil v ta del sveta. Osel gre samo enkrat na led! NSKAJ ZA NASE 2ENS Da bomo okusno oblečene Ni vedno potrebno, da si kupimo vse, kar je moderno in kar nosijo druge. Mnogo bolj važno je, da se znamo z enostavnimi in iskromnimi sredstvi okusno obleči. Zato nikdar ne smemo nadeti nase vsega nakita in najrazličnejših kosov o-bleke, s katerimi razpolaga naša garderoba. To učinkuje smešno in neokusno. Letos so moderna široka krila, bluze iz bogatimi rokavi, kot okras pa cvetje, pisani šali, široki pasovi, različne ogrlice, zapestnice in podobno. Razumljivo je, da bomo izgledale kot cirkuške plesalke, če oblečemo vse to naenkrat. K nabranemu vzorča-stemu krilu nosimo vedno enostavno, enobarvno bluzo. Pogosto tudi vidimo kombinacije krila inl bluze v različnih vzrocih. To ni estetsko, zato se moramo takim kombinacijam skrbno izogibati. 'Dve pisani tkanini se nikdar ne ujemata in to naj bo tudi osnovno pravilo za okusno oblačenje. Lahka svečana bluza iz čipk ali svile se lepo poda in pride do svojega učinka samo ob črnem ali temnem krilu drugih barv. Najrazličnejši šali, ki so sicer res zelo moderni, tudi ne pristojajo k vsem oblekam. Najbolj se prilegajo [enostavnemu kroju. Tudi cvetje moramo znati uporabljati. Bolje manj kot veliko. Dolge uhane naj nosijo samo žene z vitkim vratom in pravilnimi, lepo oblikovanimi ušesi. Biseri okoli vrata in drugi okrasi pa spadajo izključno le na enostavne in enobarvne obleke, a tudi to šele zvečer in ob svečanih prilikah. Zelo se uveljavljajo letos tudi čevlji brez peta, vendar jih smejo nositi le mlajše ženske, ki imajo dolge in vitke noge. Če bomo upoštevale teh nekaj najvažnejših nasvetov, bomo lahko ob vseh prilikah primerno in okusno oblečene. Moda Drobni nasveti Mastne madeže na koži odstranjujemo vedno z bencinom, če pa ta ne učinkuje, si pomagamo še s čistim alkoholom. Kompot iz češenj, marelic, breskev, hrušk, češpelj in borovnic je prav dober, če ga pripravimo na sledeč način: Na pet kg sadja vzamemo en liter vode in en kg sladkorja ter vse skupaj zavremo. Očiščeno jsadje damo v sladkorno vodo, toliko da pokrije površino in kuhamo tri minute (trde hru- ške pet minut). S penovko (zajemalka, ki ima luknjice) pobiramo sadje ven lin ga dajemo v čisto posodo (porcelan, da sadje ne počrni). Ko skuhamo na ta način vse isadje, ,ga postavimo na hladno. V lohlajeno sladkorno tekočino stresemo eno veliko žlico salicila in en dl alkohola ali četrt litra dobrega žganja. Sadje vložimo v kozarce, zalijemo s tekočino, da ga prekrije ter zavežemo s celoia-nom. V hladnejših poletnih dneh se bomo odločile za obleko s tri-četrtinskimi rokavi, izdelano lz lahke, še vedno svetle volnene tkanine PO OLAFLL ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ 57 Sepavec je izrabil priložnost. Umaknil se je v gostejše grmičevje. Vidne so bile samo oči, v katerih so se poigravali poslednji žarki zahajajočega sonca. Nelly je svojega tovariša 'akoj spoznala. Nestrpno je čakala, da tudi nasprotnik pokaže, da jo je spoznal .... Ko je stari lovec opazoval svojega miljenca, ga je Hladi, vendar zloglasni morilec resno opazoval. »Rad bi te bliže spoznal, stari prijatelj!« je pomirljivo mrmral Frank, ko se je približal Še-Pavcu ... 58 »Zapuščam te!« je spregovoril Frank, ko je sedel na konja. »Pozdravljen, Sepavec! In srečna naj bo tvoja nadaljnja pot!« Poklical je psa ter odjezdil. Od časa do časa je pogledal za volkom. Sepavec se je končno zganil. Krenil je za jezdecem. Dobro je vedel, da si je komaj rešil življenje . .. Ko lovca ni več videl, je dvignil Sepavec glavo. Sprostil se je: zategnjen, žalosten lajež je zaječal med brazdami samotne ravnine ter odmeval v pokrajini prepadov ... 59 Okolnosti so nanesle, da sem se po več letih vrnil v pokrajino, kjer je prebival Frank. Bilo je meseca januarja. Mraz je pritiskal, da je bila zima ostra, ko že dolgo ne. Zvečer sem vzel zavoj s posteljnino ter si napravil ležišče med ognjem in ponijem. Ko sem ga nežno potrepljal po glavi in mu želel lahko noč, ms je zaspano pogledal. Kako dolgo sem spal, sam ne vem. Prebudilo me je močno Crowovo hrskanje. Oči in ušesa je imel obrnjene proti previsu .. . 60 »Kaj je s teboj?« sem začudeno vprašal Crowa. »Ali se ti je sanjalo? Kaj se je zgodilo? Konj je ponovno zahrskal, se za korak umaknil in malo je manjkalo, da se nisem znašel v ognju. Volkovi so v bližini, sem si mislil in jih v resnici tudi odkril. Stopali so proti vetru t nasprotne strani malega zaliva. Prva moja skrb je bila, da sem konja čvrsto privezal; nato sem pogledal pihalnik ter ga položil na ležišče poleg sebe. OBJ AV E - OGLAS! Radio LJubljana MALI OGLASI Prodam fotoaparat »Retinetti« na leica film. Naslov v upravi lista. Našlo se je avtomobilsko kolo. Poizve se pri B. M. JBistrica j7, p. Duplje. Nagrado in enoletno najemnino vnaprej dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. Samostojna knjigovodkinja želi kakršnekoli zaposlitve v Kranju ali okolici. iNaslov v upravi lista. Prodam dva rabljena vzidlji-va štedilnika. Poizve se Gaštej 2. Prodam športni voziček, Čir-če 110, Kranj. , Prodam dobro ohranjeno navadno harmoniko 3 in pol tonsko. Poizve se Mlekarna, Jezerska cesta 27. Kuharico, kvalificirano, sprejmemo v službo 15. septembra t. 1. Dom učencev Mlekarske šole, Kranj, Čirče 115. Poceni prodam kuhinjsko o-maro. Naslov v upravi lista. Komnoscštvo — Kranj. Iščemo vajenca. Zglasiti se Kranj, Tavčarjeva 1 ali Koroška 39. »Komunala« - Kranj sprejme 20 do 30 gradbenih delavcev, v prvi vrsti domačinov. V shrambi koles na živilskem trgu ostalo žensko kolo. Dobi se pri Oblek V., Gregorčičeva 2-a. Preklicujem blok št. 20240, izdan v Komisijski trgovini Kranj 1. 12. 1953. Poceni prodam nekaj smrekovih in hrastovih tramov in 400 kom. strešne opeke. Naslov v upravi lista. Prodam šivalni stroj in kuhinjsko omaro. Naslov v upravi lista. OBJAVE Kmetijska zadruga Visoko KZ Visoko razpisuje mesto upravitelja na ekonomiji Kmetijske zadruge Visoko s 1. januarjem 1955. Pismene ponudbe z navedbo sposobnosti in ocen poslati na KZ Visoko, pošta Šenčur pri Kranju. Plača po predpisih o zadružnih uslužbencih. OBJAVA Naknadno vpisovanje v 1., 5. in 6. razred osemletne osnovno šole v Stražišču bo (v torek, 31. avgusta od 8. do 12. ure. Popravni izpiti v 5. razredu bodo dne 1. in 2. septembra od 8. mre dalje. Pričetek šole dne 3. septembra. Upraviteljstvo osemletne (šole v Stražišču RAZPIS Dveletna Mlekarska šola v Kranju sprejema prijave za vpis do 5. septembra. Pogoji za sprejem: starost 16. let, dovršena 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osemletne šole ali enoletna kmetijska šola. Kandidati naj pošljejo prošnjo, ki ji priložijo zadnje šolsko spričevalo, na ravnateljstvo šole. Ravnateljstvo OBVESTILO Obveščamo vse telefonske naročnike na področju Slovenije, da se v ATC iSkofja Loka vrše priključitvena dela in bodo od 26. t. m. dalje veljale za vse naročnike troštevilčne številke, ki so v imeniku objavljene v oklepajih. Do jkonca priključit-venih del, kar bo še posebej objavljeno , pa bodo za vse specialne službe veljale naslednje telef. številke. Ljudska milica tf. št. 265 Gasilci, prijava požar. ,, 232 Reševalna postaja „ 248 Telefonsko posredovanje brzojavk ,, 211 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ razpisuje ABONMA za sczno 1954/55 Redni abonmaji: 1 Premierski obonma za 8 premier v sezoni. Abonenti tega obonmaja dobe vse premiere v sezoni razen mladinskih predstav, ki so izven abonmaja. Abonma ni vezan na določen dan v tednu. 2. Abonma red »A« 'ma predstave redno ob torkih zvečer, red »B« redno ob petkih zvečer. Abonenti teh dveh abonmajev dobe po 8 ponovitev vseh uprizorjenih del, razen mladinskih. 3. Delavski abonma red »E« in »F« sta popoldanska abonmaja. Predstave za ta dva abonmaja niso vezane na stalni dan v tednu. 4. Mladinski abonma red »C« (Naveden cene so mišljene za bo imel predstave ob četrtkih eno predstavo) Vpisovanje abonmajev: v večjih i 2a dosedanje abonente bo popoldan. 5. Redni abonmaji bra 1954, za nove abonente pa od 5. do 12. septembra J.954 od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa krajih Gorenjske. Gledališče bo vpisovanje od 1. do 5. septem prihajalo v te kraje redno gostovat s svojimi predstavami. Izredni abonmaji: 1. Za podjetja, ustanove, zavo- od 10 do 12 ure pri blagajn de, šole, organizacije in razne Prešernovega gledališča Kranj, druge skupine bo gledališče na Titov trg 5. željo uredilo posebne abonma- 2. Za delavske abonmaje bo je in izvedlo zaključene pred- vpisovanje pri sindikalnih po- stave posameznih del. Cene in plačilni pogoji: 90 do din 45 brez popusta. 2. Abonma red »A« in »B« od želite gostovanj, se obrnite na din 7 do din 35 z 10°/o popustom. Kulturno prosvetna društva ali 3. Delavski abonma red »E« na odbore SZDL, — pismeno, in »F« enotna cena din 40 brez osebno ali telefonično na u popusta. Poročila poslušajte vsak dan Šivic. 1 ^ ob 5.35, 6., 7., 13., 15., 17., 19. V sredo, 1. septembra: 7.30 Za in 22. uri. gospodinje. 12.00 Ljubljanski ko- V nedeljo, 29. avgusta: 6.30 morni zbor p. v. Milka Skober-Pregled tiska. 8.00 O športu in. neta slovenske narodne in u-športnikih. 8.15 Domače pesmi metne pesmi. 12.20 Kmetijski za prijetno nedeljsko jutro. 9.00 nasveti. 12.30 Opoldanski kon-Otroška predstava Pino Vato- cert. 15.30 Želeli ste — poslu-vec: Hišica na gričku. 12.00 šajte! 16.00 Utrinki iz literatu-Pogovor s poslušalci. 12.30 Pol re — Saša Vuga: Zlata mrtva-ure za našo vas. 13.30 Želeli ška glavica. 16.15 Promenadni ste ste — poslušajte! 15.45 Po koncert. 18.00 Modni kotičeK. naši lepi deželi — Zvone Zor- 18.10 V pesmi in plesu po naši ko: Od peričnika do Savic)e. deželi . . . 18.50 Okno v svet. 18.00 Radijska igra — Heinrich 20.30 Radijska uri Carlo Goldo-von Kleist: Razbiti vrč. 20.30 ni: Primorske zdrahe. 11.2r s*>0-Športna poročila. 20.40 Večerni red popularnih orkest ..run operni koncert. 22.20 Plesna skladb. 22.20 Plesna glasba. Slasba. v četrtek, 2. septembra: 7.00 V ponedeljek, 30. avgusta: 7.00 Pregled tiska. 12.00 Igra godba Pregled tiska. 8.30 Za pionirje, na pihala. 12.20 Krretijski .napravo Prešernovega gledališča v 12,00 Poskočne napeve izvajajo sveti. 12.30 Opoldanski orr \~ verjenikih po tovarnah. 3. Za abonmaje v okoliških 1. Premierski abonma od din krajih bo vpisovanje objavljeno »Glasu Gorenjske«. Kjer si 4. Mladinski abonma red »C« Kranju, Titov trg št. 5. telefon »Štirje tfantje« in Avsenikov stralni spored. 14.30 Kulturni enotna cena din 30 brez pusta. po- št. 355 ali 450. Uprava Prešernovega gledališča Kino Kino »Radio«, Jesenice: do 28. 29. avgusta ob 8.15 uri »V sen- trio«. 12.20 Kmetijski nasveti, pregled. 15.30 Želeli ste — p 14.30 Novi filmi. 15.30 Želeli ste slušajte! 16.00 Utrinki iz litera- — poslušajte! 16.00 Utrinki iz ture — Fritjof Nilson Piraten literature — Borislav Stankovič: Sovražnik cvetlic. 16.15 Prome- Stanoja. 16.15 Promenadni kon- nadni koncert. 18.00 Zdravstveni cert. 20.00 {III Prenos iz festi- nasveti. 1810 Naši in inozemski vala v ,Salzburgu, VIII. Simfo- solisti pred mikrofonom. 18.50 avgusta amer. barvni film »Vi- ci sovraštva«, ob 10.15 uri »Tre- nični koncert. Domače aktualnosti. 20.00 »Cenami zaliv«. 29. do 31. angleški nutek resnice«. 30. do 31. av- V torek, 31. avgusta: 7.30 Za trtkov večer domačih pesmi in zgodovinski film »Henrik V.«. 1. gusta angleški film »V senci so- gospodinje. 8.10 Slovenske na- napevov«. 20.45 Zunanje-politič-do 4. septembra švedski film — vraštva«. Predstave dnevno ob rodne pesmi. (8.30 Cicibanom — ni feljton. 21.00 Koncert ansam-drama »Gospodična Julija«. — 16., 18. in 20. .uri. Prodaja vstop- dober dan! 12.00 20 minut z ve- bla zagrebških solistov. Predstave vsak dan ob 18. in 20. nic od 15. ure dalje. selimi godci. 12.20 Kmetijski na- V petek, 3. septembra: 7.00 uri, ob nedeljah ob 18 in 20. Letni kino »Partizan«: do 28. sveti. 15.30 Želeli ste — poslu- Pregled tiska. 7.30 Za gospodi-uri in v slučaju slabega vre- avgusta angleški film »V senci šajte! 16.00 Utrinki iz literature nje. 8.30 Cicibanom — dober mena ob 16. uri. — Vsako ne- sovraštva«. 29. do 31. avgusta Resad Niri: Poljub v senci. 16.15 dan! 12.30 Opoldanski konert. deljo dopoldne matineja ob 10. francoski film »Trenutek resni- Promenadni koncert. 18.30 Or- 14.30 Nekaj za lovce. 14.40 S. uri. Cena za odrasle 20 din, za ce<<- Predstave dnevno ob 19.30 kestralni odlomki iz oper. 20.00 venske narodne pesmi poje »Tri otroke 10 din. uri. Spored slovenske zborovske in Polonce«. 15.30 Želeli ste — po-pi * t Ine• do 28 Kino »Svoboda«, Stražišče: solistične glasbe Kosovela in sa- slušajte! 16.00 Utrinki iz lite-Kmo »imvzj<,_ jesemc^ ^flo. gamQ ^ ^ohoio 2Q. VIII. ob 18. mospevi Franca Vilharja. 20.30 rature —. Guy de Maupassant: 3n vf-*1 SV if^R 29 do 31 in 20" uri francoski film »Tre- Tedenski notranje-politični pre- Burka. 16.15 Promenadni kon-* d k Vfilm drama > Gospodič nutek resnice«. V nedeljo ob 10. gled. 20.40 Mali koncert lahke cert. 18.50 Družinski pogovori. sv0 ^ ,a. ' , . > pntembra uri matineja švedskega filma glasbe. 21.00 Literarna oddaja: 20.00 Domače pesmi za ples in torek >>Zaradi m°Je ljubezni«, ob 15., J. W. Goethe. 21.30 Japonske razvedrilo. 20.30 Tedenski zuna-17. in 19. uri angleški film »V narodne pesmi poje Michicho nje-politični pregled. 22.20 Ples- »Henrik V.«. Predstave v sredo in petek ob 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri in v slučaju slabega vremena ob 16. uri. Vsako nedeljo ob 10. uri matineja. Cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din. Kino »Krvave«, Cerklje: 28 do 29. avgusta švedski film »Zaradi moje ljubezni«. — Matineji senci mrznio«. Sunahara, pri klavirju Pavel na in zabavna glasba. Razpis Komisija za razpis mesta direktorja pri OLO Kranj razpisuje mesto poslovodje za trgovino z mešanim blagom »Zirovka« Ziri. , Pogoj: predpisana trgovska izobrazba s s 5 do t let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo z vsemi potrebnimi in življenjepisnimi podatki je vložiti na Tajništvo OLO Kranj najkasneje do 17. septembra 1954. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI LJUDSKEM ODBORU MESTNE OBČINE JESENICE razpisuje tnuta udarnika „Avtasetvisa" m Jeseuitik Pogoji so sledeči: mojstrski izpit za avtomehanika in najmanj 15 let prakse. Pismene vloge pravilno kolkovanc je poslati na tajništvo Ljudskega odbora mestne občine Jesenice do 10. septembra 1954. Obvestilo Komisija za podeljevanje štipendij pri OLO Kranj obvešča vse upravičence, da se bodo tudi v tem letu podeljevale štipendije dijakom srednjih in strokovnih šol ter študentom višjih šol, fakultet in akademij. i 'tf*jt~'r«> Štipendije se bodo podeljevale samo dijakom in študentom okraja Kranj izven območij mestnih občin Kranj, Tržič in Škofja Loka. Prošnji, katero je poslati na OLO Kranj — Komisiji tza podeljevanje štipendij in ki mora med drugim vsebovati tudi prosilčeve družinske in socialno zdravstvene razmere, je priložiti še sledeče dokumente: 1. Potrdilo o šolanju, šolskem uspehu, opravljenih izpitih oz. vpisu v šolo; 2. Potrdilo pristojnega organa o premoženjskem stanju družinske skupnosti; 3. Mnenje mladinske oz. študentovske organizacije o prosilčevem moralnem zadržanju in upravičenosti do štipendije. Prošnje s potrebnimi potrdili je poslati OLO Kranj, Komisiji za podeljevanje štipendij najkasneje do 15. septembra 195 4, ker se vse kasneje dospele prošnje ne bodo obravnavale pred zaključkom I. polletja. Prav tako se ne bodo obravnavale prošnje, katerim ne bodo priložena vsa zahtevana potrdila. Prošnje, katere so prosilci za podelitev štipendije za šolsko leto 1954-55 že vložili na tuk. OLO in ki nimajo priloženih vseh zahtevanih potrdil.se prav tako ne bodo obravnavale. Komisija za podeljevanje štipendij pri OLO Kranj KMETIJSKA ZADRUGA LJUBNO ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU PODNARTA — 24. AVGUSTU VSEM SVOJIM ČLANOM IN VSEM OBČANOM PODNARTA! DELOVNI KOLEKTIV iiliii;:: iiiii -•iiiiii ii;i -iir iiiiiii iiiiiir TOVARNE USNJA V KAMNIKU razstavlja svoje kakovostne proizvode tudi na Gospodarski razstavi v Kamniku, ki bo odprta od 28. avgusta do 9. septembra Obiskovalci! Pri ogledu razstave, si podrobno oglejte tudi naše razstavišče I