___ PoStnma plačana v gotovini te tO LfV. V Ljubljani, V sredo, flne TI. septembra 1926 St. 216. Posamezna številka 2Dto Naročnina Dnevna I r d njo za državo SHS mesetno zo Din polletno 120 Din celoletno UO Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedelfslta izdala celoletno vJugo-slavlll SO Din, za Inozemstvo 100 D i WENEC S tedensko prilogo ^Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pedt-vrsta inall oolasl po 130 ln ZD.veCJl oglasi nad 43 mm vlSln«, po Din Z-SO, vellUt po 3 ln 4 Din. » uredniškem delu vrstica po 10 Dir O Pri vedem o naročilu popust Izide ob 4 zjutr^ rožen pondeljKa in dneva po praznita/ Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. tUIIt Kohoplsl se ne vračalo, nefranlclrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon štev. SO. upravniitva »lev. 329 Političen sa slovenski narodi 'a /e vKopItarlev 1 ul..4f.fi Celtovnf : Cjubljana štev. 10.650 In 10.34& sa Inserate, Sarajevo it. 7563. Zagreb št. 39,Oil. Vraga In Dunaj št. 24.797 Uprava račun Politična logika. V državah, ki imajo za seboj dobro šolo parlamentarizma in demokratizma, vedo, da je tudi prikriti absolutizem v obliki koalicij in vladnih večin, zbitih skupaj z določnim namenom, da se za vsako ceno izključi od vlade odnosno majorizira neki del političnih 6trank, za dolgo nevzdržljiv in v vsakem oziru zelo neplodonosen. Zato s takim absolutizmom niti ne poizkušajo več. V novih povojnih državnih tvorbah so marsikje posegli za takim absolutizmom in tudi točno doživeli razočaranje. Tudi v političnem življenju velja pač železna logika, ki se ne da varati. Ali odkrit absolutizem z vsemi posledicami ali pa iskren, resničen demokratizem, temelječ na sporazumnem delu vseh delov naroda odnosno državljanov. Poučen zgled v tem pogledu nam pravkar nudi Češkoslovaška. Tam je vse doslej vladala koalicija, ki je bila izrečno naperjena proti Slovakom in Nemcem. Kljub temu, da je razpolagala z izvrstnimi močmi in mnogo dobre in poštene volje, se je izkazala kot po-tvorba demokratizma in parlamentarizma, kot ovira zdravemu razmahu političnega življenja v državi. Ta koalicija za vsako ceno je ustvarila zadušljivo politično ozračje, pojavljati so se začele eksplozije proti vodilnim osebam, ki so nevarno pretresle in razmajale temelje cele koalicijske zgradbe. Če bi bili Čehi manj trezen in politično manj zrel narod, bi skušali to politično zgradbo za vsako ceno ohraniti, pa naj bi jo tudi morali s tramovi podpreti. Toda na to Čehi ne mislijo. En del njih zahteva, da se uvede sedaj odkrit absolutizem. vojaško-narodna diktatura; to sc fašistovske struje z Gajdo in Strbrnim, ki jim je voditelj dr. Kramaf. Drugi del pa hoče iskren demokratizem na podlagi sporazuma s Slovaki in Nemci; na tej strani so vsi treznejši elementi s predsednikom Masarykom in dr. Benešem na čelu. Ne more biti dvoma, da bo prevagala ta stran. Tudi v Jugoslaviji imamo že leta in leta tak prikrit absolutizem par političnih strank. Razlika je le ta, da je naša koalicija zasnovana še mnogo ožje, da nima niti splošno-narodne-ga ozadja, marveč zgolj strankarsko in da ne razpolaga niti z dobrimi močmi niti Kina dobre volje. Zato je naravno, da so sadovi našega absolutizma še vse slabši in pogubnej-ši nego na Češkoslovaškem. Eksplozije in potresi so na dnevnem redu, koalicijska zgradba kaže že krpo na krpi in jo podporno tramovje le še za silo drži skupaj. Toda prizadeti nočejo ali ne morejo razumeti znamenj časa, ne morejo se odločiti, da bi zapustili trhlo zgradbo in krenili na novo pot. Pač ne manjka med njimi elementov, ki bi pristali — in še z veseljem! — na odkrit absolutizem, na hege-monistično vojaško diktaturo, manjka pa med njimi jasnih glav in širokih duhov, ki bi se odločili za pot pravega, poštenega demokratizma, za pot iskrenega, resničnega narodnega sporazuma, ki bi združil v skupno delo za skupni prid vse dele naroda. Politična logika, zdrav razum, ljubezen do države narekujeta to pot, pretežni del ljudstva, merodajne, izven koalicije stoječe politične skupine jo zahtevajo — toda tam, kjer imajo odločitev v rokah, so kakor gluhi in slepi. Toda vse nič ne pomaga: življenje se ne da varati. Politična logika bo zmagala tudi pri nas, tako ali tako. Kdor je resničen prijatelj te države, mora želeti pa tudi iz vseh sil delati na to, da zmaga v smeri demokra-iizma, sporazuma in ljubezni, ki edino vodijo v srečno, veliko bodočnost. Vzorno gospodarstvo državnih podjetij. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Člani finančnega odbora — 5 od 31 — so danes obiskali državno tovarno za svilo v Pančevu. Od vladne večine sta prišla dva, od opozicije trije. Pri pregledu to\arne se je ugotovilo, da tovarna že od 1924 ni napravila nobene bilance. Izplačali se tudi še niso kuponi, ker se jim cena še ni določila. Člani finančnega odbora so hoteli dobiti razne podatke, katerih pa ravnatelj ni mogel dati in jih bo finančnemu odboru sporočil pozneje. SESTANEK CHAMBERLAIN—MUSSOLINI. London, 21. sept. (Izv.) Rimski korespon-dent »Times« javlja, da se bo Mussolini v ita-lijanski luki sestal s Chamberlainom. Cham. berlain je 17. septembra prišel v Genovo. Tam je prejel Mussolinijevo pismo, na kateFO jo takoj odgovoril. Volivci v zbornico - zadnji trenutek! Samo danes do šeste ure zvečer sprejema volivna komisija is glasovnice za zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Danes od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer lahko vsak volivec osebno odda glasovnico pri volivni komisiji, ki posluje v zborničnem poslopju v Bethovnovi ulici. Volivec mora oddati glasovnico osebno, ne po kakem uslužbencu. Pri volivni komisiji se mora legitimirati z uradno legitimacijo, ki jo js dobil od volivne komisije. Zastopniki trgovskih in industrijskih družb morajo poleg legitimacije predložiti tudi pooblastilo firme za katero volijo. Kdor bi bil legitimacijo izgubil, lahko pri volivni komisiji zahteva duplikat. V ta namen mora predložiti obrtni list. Po pošti naj volivci oddajajo glasovnice samo na ljubljanski glavni pošti in sicer najkasneje do 4. ure popoldne. Vse glasovnice, ki pridejo kasneje, bodo neveljavne. Ljubljanski trgovci in obrtniki, zadnji dan oddajte še glasovnice, da ne bo vaš glas neizrabljen. Trgovci in obrtniki z dežele, pripeljite se danes osebno v Ljubljano, če doslej še niste odposlali glasovnice. V združeni armadi slovenskih trgovcev in obrtnikov ne sme manjkati nikogar, vsak brez izjeme mora oddati glas za našo združeno stanovsko »Jelačin-Ogrinovo listo«. VELIK DOTOK GLASOVNIC. Včeraj dopoldne beleži volivna komisija do sedaj največji dotok glasovnic in sicer vseh skupaj 4258, od teh 937 trgovskih, 3273 obrtnih in 48 industrijskih. Skupno je do včeraj dopoldne došlo 22.914 glasovnic (69.54 odstotkov), od teh 2bw Industrijskih (64.73 odstot- kov), 6725 trgovskih (70.7 odstotkov) in 15.931 obrtniških (69.05 odstotkov). — Včeraj popoldne je došlo na volivno komisijo še okoli 500 glasovnic, tako da je bilo do včeraj oddanih skupno okoli 23.400 glasovnic ali okoli 71 odstotkov. hjava min. predsednika Uzunoviča. UČUN0VIČ SI DOMIŠLJA, DA JE NJEGOVA VLADA TRDNA. - POPOLNA IZOLACIJA SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. Belgrad, 21. sept. (Izv.) Predsednik vlade Uzunovič je danes popoldne sprejel časnikarje, da bi jim dal izjave o trdnosti vlade, da ni pričakovati nobenih sprememb in da vlada med obema vladnima strankama največje prijateljstvo in soglasje. Izvajanja predsednika ministrskega sveta so bila v toliko zanimiva, v kolikor kažejo predsednikovo mnenje, ki je povsem nasprotno onemu javnosti, namreč da se položaj z naglimi koraki bliža spremembam^ medtem pa Uzunovič še vedno sanja o tem, da bo večno oslal na sedanjem mestu. Izpolnujoč samo časnikarsko dolžnost, prinašamo del izvajanj predsednika ministrske-. ga sveta. Predvsem je odgovoril na vest, ki se je zadnje čase vedno bolj in bolj širila, da bo prišlo v najkrajšem času v vladi do sprememb. Uzunovič je izjavil, da ne vidi nobenega vzroka, radi česar bi prišlo do kakih sprememb. Temelj politike, na katerem stoji sporazum med NRS in HSS, je ostal nespremenjen. Med obema strankama vlada najlepša harmonija in soglasje glede vseh vprašanj skupne politike. Zato apelira na javnost, da ne kuje brezplodnih kombinacij, ker ni nobenega vzroka, ki bi zahteval kakšne spremembe. Vlada uživa zaupanje obeh ustavnih činiteljev in bo ostala na svojem mestu, dokler bo to zaupanje uživala. Če javnost misli, da bo prišlo s Pašičevo in Radlčevo vrnitvijo v Belgrad do kakšnega prevrata, naj počaka, da oba res prideta v Belgrad. Takrat se bo videlo, kako stališče bosta zavzela napram položaju. Toda on je pre* pričan, da njuna vrnitev nikakor ne bo vplivala na obstoj njegove vlade, nego nasprotno, da se bo vladin položaj še utrdil. Posebno odločno se je obrnil proti vestem, da se mu ni posrečilo dobiti na Bledu od kralja podpisa na ukaz, s katerim se Nikič razrešuje svojih dolžnosti kot minister in sprejme Radič v vlado. Izjavil je, da se mu še nikdar ni zgodilo, da ne bi bil dobil podpisa na kakšen ukaz, katerega je predložil kralju. On kot parlamentarec bi v tem slučaju takoj iz-vajal posledice. Na vprašanje, kako bo delala skupščina, ni vedel predsednik ministrskega sveta nič posebnega reči. Izjavil je, da se še ne ve, ali bo skupščina v izrednem zasedanju delala ali ne. O tem se mora vlada še posvetovati. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je ostro obrnil proti Pribičeviču. Izjavil je, da se samostojni demokrati s Pribičevičevo politiko vedno bolj izolirajo. Po njegovem mnenju vlada raditega v sami samostojno demokratski stranki velika razcepljenost. Del stranke uvideva, da je ta politika stranki škodljiva. Kei Pribičevič vidi, da ne more priti pri nobeni kombinaciji v poštev, polaga vse svoje nade na volitve. O teh pa zasedaj, ko ima vlada še dovolj dela v narodni skupščini, ne more biti govora. Pribičevič je prošlo nedeljo v svojem govoru na shodu v Somboru Uzunoviča osebno napadel. Na ta napad izjavlja Uzunovič, da bi mu ne bilo prijetno, izraziti o Pribičeviču svoje osebno mnenje. Odmevi Briand-Sfresemanovih f v Franciji. razgovorov z nemškimi zastopniki. Pariz, 21. sept. (Izv.) Po seji ministrskega sveta je Briand izjavil časnikarjem, da nima h komunikeju o seji vlade ničesar dodati. Vlada je sprejela njegovo poročilo ugodno in se bo pridobljenih zvez poslužila. Pariz, 21. sept. (Izv.) V današnji dopoldanski seji ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom predsednika republike, je podal zunanji minister Briand poročilo o zadržanju in delu francoske delegacije v Ženevi. Vlada je Briandu k lepim uspehom čestitala. O razgovorih Brianda s Stresemannom so bili vsi člani soglasnega mnenja, da so razgovori velikega pomena in da je zelo koristno, da se nadaljujejo. Ministrski svet se bo prihod«f)Tč bavil s tehničnimi problemi, ki pridejo v poštev pri tem vprašanju. Pariz, 21. sept. (Izv.) Francoska javnost se je v zadnjih 14 dneh precej preokrenila v dobro Nemčije. Tudi desničarski listi, ki sicer kritizirajo Briandova pogajanja s Stresemannom, so s svojimi napadi na Nemčijo papu-stili, uvidevajo potrebo po ureditvi in likvidaciji izjemnega stanja v zasedenem ozemlju ter mirnem sodelovanju z Nemčijo, V javnost so prodrli dvomi, da vlada ne bo potrdila koncesij, ki jih je dal Briand Strescmannu. Zlasti ministri Marin, Bokanovski, Tardieu in Barthou, da bodo nastopili v kabinetu proti Briandu. Tudi so nekateri desničarski listi napovedali, da bo Poincare prekrižal Briandu vse načrte. Oficielno obvestilo, pa demantira vse vesti o nesoglasju v vladi in ugotavlja, da je Briand Poincareja v glavnem vnaprej obvestil o vseh vprašanjih, ki so bili predmet Priprave za razorožiiveno konferenco. Seučv«, 21. sept. (Izv.) Drugi odsek za zborovanja je danes ne sprejel poro- . žilo o pripravah za mo gospodarsko konferenco. Odsek je sprejel načrt resolucije, ki povdarjajo, da splošni gospodarski položaj zahteva mednarodno vzajemno, sodelovanje in v ta namen jc potrebna svetovna gospodarska konfercnca. Uspeh take konfcrencc jc mogoč le, če sc njene razprave omeje samo na nekatera bistvena vprašanja, ki naj bi jih konfcrenca uredila. San Sebastiano, 21. sept. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom kralja, je sporočil zunanji minister, da je Španija dobila povabilo na razoro. žitveno konferenco. Ministrski svet je sklenil, da se z ozirom na to, da se konference udeleže tudi ameriške Združene države, ki niso včlanjene v Društvu narodov, in ker vsled udeležbe ne nastanejo za državo nikake obveznosti, Španija udeleži te konference. Dr. Č.: Politična negotovost * B V s a s v Nemčiji. Berlin, 17. septembra. Berlin se je odel v pesimistično mišljenje. Nemčija jc sprejeta v Društvo narodov, pogajanja med Francijo in Nemčijo sicer še niso zaključena, a prvi izrazi razočaranja se že čujejo vkljub zagotovilu Brianda, da pride med Nemčijo in Francijo do sporazumnega, mirnega aranžmaja. Kajti — voila Poincare! In vladne stranke se boje, da pride Stresemann praznih rok pred parlament. Kajti vprašanje zasedenega ozemlja, za katero Nemčiji pri vsem tem ravno gre, se ne gane z mrtve točke? Kaj sedaj? Zc pred odhodom nemške delegacije v Ženevo so nemški nacionalci hlastno pograbili članek v velikem antantinem listu, kjer se preludira za Ženevo, da je pogoj miru v Evropi urejeno razmerje med Nemčijo in Francijo, predvsem na gospodarskem polju. A Nemčija naj ne pozabi, da obstoja med njo in Francijo pogodba, ki se nc bo spremenila. In interpretacija tc pogodbe je končno tudi — zasedeno ozemlje. Nemško-nacijonalna stranka, ki bo sicer sprejela sprejem Nemčije v Društvo narodov kot dejstvo, bo vsekako vlado interpelirala v novemberskem zasedanju, bo ponovila svoje svarilne glasove, bo stavila na dnevni red vprašanje zasedenega ozemlja. In morda vprašanje zaupanja vladi. Poleg zunanje političnih momentov, ki pa dosedanje politike v bistvu ne bodo spremenili, čaka parlament rešitev ne baš jasnega notranjepolitičnega položaja. Bivši kancler dr. Wirth je že o počitnicah s člankom v »Berliner Tagcsblattu« poskusil z močno koncentracijsko vlado. »Ustvarite močno republikansko zvezo! Do sedaj še ne obstoja niti združena nemška levica, niti republikanska falanga. Razdvojeni in v nesoglasju gredo republikanci jeseni nasproti.« Kaj hoče pravzaprav Wirth? Wirth vidi, da se je grupacija strank vveimarske koalicije razbila, da so se socialni demokratje pod vplivom komunizma vdali v gospodarskem vprašanju radikalnim, agitatoričnim geslom in so zato šli v opozicijo, da se tako otresejo odgovornosti napram volivstvu. Na drugi strani so z njim nemška ljudska stranka in nemški nacijonalci po večini v soglasju glede oblike države. A sedaj ne gre za golo obliko države, ki itak ni več sporna, ampak za vsebino. Koalicija slednjih bi dala državi drugo vsebino nego koalicija onih, ki so z dušo in srcem pri novi Nemčiji. In to hoče Wirth. Kot uvod k temu pa naj se ustanovi skupen list in skupno delo. Ali bo Wirth uspel in ali že to jesen? Kaj pravi ccntrum? Dr. Schofer je v diskusiji povdaril, da velja za centrum: su-prema lex salus rei publicae in pa uresničenje velikih verskih in kulturnih idealov. In Wirth tudi dobro ve, da sc dajo ti ideali doseči v smislu enciklik Leona XIII. brez ozira na obliko države. Čakajmo na zimo. Vedno pa mora veljati: močan in strnjen ccntrum! Levičarja vseuč. profesor v Frankfurtu dr. Des-sauer in delavski voditelj Joos nastopata z centrumaško mladino javno za Wirthovo zamisel in apelirata na socijaino demokratsko stranko, da zamenja agitacijo s politiko, da dovede delavstvo do pozitivnega vstvarjanja na državi. Zapadno časopisje ccntruma po-vdarja, da ccntrum odklanja dvostrankarski sistem, kakor odklanja levičarsko in desničarsko krilo v lastni stranki. Centrum pa jc itak republikaiu! krščansko-socijalcn. A kakor smo odkloniii .'?sničarski, tako bomo odklonili levičarski blok. A pozabiti nc smemo aa bavarsko ljudsko sli . ';o. Z ozirom na centrum je njegov oklic brezpredmeten, na naslov socijalnih demokratov upravičen. JJCcstfalsko časopisje ie mnenja, da rqpubli- kanizem sam ne zadošča. Mi v centrumu imamo stvari, ki stoje višje kot je republika, na katero nismo dali nikake krstne zaobljube. Reakcije ne pustimo nazaj, a z »živio-klici« »a republiko ni rešen niti en problem.« Ču-Jejo se celo pripombe, da ima Wirth v tej Kamisli za seboj le one centrumaše, ki imajo ■v mislih »razklerikalizacijo političnega mišljenja« in »konfuzijo politike centruma«. Desnica povdarja, da ima centrum predvsem samolastno kulturno stališče in predvsem -konfesijonalno šolo, za katero bi se zvezal tudi s peklom in Wirthova akcija je pomanjkljiva predvsem v tem, da ne pricli-guje sporazuma niti na polju šolstva, niti so-cijalne politike. Socialni demokrat je cčitajo Wirthu, da kliče skupaj levičarje, a centrum sam protestira proti levičarskemu značaju stranke. V sedanjem parlamentu je weimarska koalicija nemožna. Mi sicer ne odklanjamo velike koalicije, a dati se nam morajo garancije, da ne ■utrpimo nobene žrtve, ki bi je ne mogli zagovarjati pred delavstvom,« da preneha delo centruma »ko dosedaj v vprašanju šole, zakona, materinstva ni niti za milimeter odstopil od svoje linije, katero smatra socijalisti-£en človek za tako, ki spada daleč v preteklo stoletje«. Nemčija hrepeni po močni koaliciji, da še novo leto 1927 ne začne z stanjem začetka 1. 1926., ko je sam Hindenburg dal inicijativo za koncentracijo. A mesto velike je vladala mala manjšinska koalicija z zameno Luthra z Marksom. Ali pa bo zmagala misel razširitve kabineta, se še ne ve. Marx je odločen, da se f novembru predstavi parlamentu s sedanjim kabinetom. Wirthova akcija v doglednem času ne more upati na uspeh. če bodo dale stranke inicijativo na razširjenje koalicije, je enako negotovo. Vodstvo centruma je pripravljeno na drugo koalicijo, a samo s soci-jalnega stališča, torej na levo v smislu velike koalicije. V vsakem slučaju pa odklanja zvezo z nemškimi nacijonalci in to tako iz notranje političnega, kot zunanje političnega razloga. V zadnjem igra važno vlogo ime francoskega premierja Poincareja. Kakor je torej negotovo jesensko zasedanje in strankarska grupacija, je enako gotovo, da je tako z zunanje kot notranje političnega položaja vsaka kombinacija brez Centruma izključena, pa naj bo tudi v vladi eastopana le po »Verbindungsofficierju« dr. Braunsu. Stribrnv ustanovi jvojo ftranko Praga, 21. sept. (Izv.) Stribrny je izjavil, da ne bo odložil mandata, ampak bo s svojimi tovariši osnoval novo stranko pod njegovim vodstvom. Poslanec David je izjavil, da je bivši general Gajda dejal po posvetovanju s poslancem Stribrnyjem: To je izreden človek, ki ima popolno razumevanje za našo stvar. Mi bomo napravili še en prevrat v republiki in sicer z narodnimi socialistu KONGRES ČEŠKE NARODNOSOCIA-LISTIČNE STRANKE. Praga, 21. septembra. (Izv.) Na kongresu narodnosocialistične stranke je bil izvoljen za predsednika zopet senator Klofač in za člana izvršilnega odbora dr. Beneš. Klofač je povedal, da mu je Stribrny ponujal naj izstopi iz političnega življenja in da bo za to dobival mesečnih ,10.000 češkoslovaških kron. Senzacijo je vzbudilo Masarykovo pismo na Klofača. V tem pismu pravi tMasaryk, da Stri-brnyju ni nikoli zaupal, niti tedaj, ko je bil vojni minister, ampak ga je pustil najstrožje nadzorovati. SPOPADI S FAŠISTI NA MORAVSKEM. Brno, 21. septembra. (Izv.) V raznih mo-ravskili mestih je prišlo zadnje dni do spopadov med fašisti in njihovimi nasprotniki. Tako so v Iglavi socialisti razbili zborovanje fašistom in prisilili sklicatelje do tega, da so zborovanje zaključili. V Rosicah pri Brnu je prišlo do težkih spopadov, v katerih je bilo 8 oseb ranjenih, 4 osebe so morali odpeljati v bolnico. SKLICANJE ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA. Praga, 21. sept. (Izv.) Predsedstvo narodne skupščine se je danes posvetovalo o zahtevi socialističnih in komunističnih poslancev, da se takoj skliče parlament. Predsedstvo je sklenilo, da se skliče parlament 4. oktobra. LOUCHEUR V BERLINU. Berlin, 21. sept. (Izv.) Francoski poslanec, znani finančnik Loucheur, bo obiskal Berlin. Sprejel je povabilo berlinske trgovske zbornice, in se mu bo odzval sredi oktobra. V Berlinu bo predaval in si zbral informacije o stanju nemške industrije. Loucheur bo obiskal tudi Dunaj. NOVE TRGOVSKE POGODBE. Belgrad, 21. sept. (Izv.) V Bruxelesu so se srečno zaključili razgovori med našo in belgijsko delegacijo za sklenitev definitivne pogodbe. Nova trgovska pogodba med našo državo in Belgijo temelji na osnovi največje ugodnosti. Naša dcleain>»rjo t. L, daje prefektom pravico, da iz lastne iniciative dajo nemškim priimkom zopet italijansko obliko; Nemec lahko rekurira na državni svet aH tadi na kralja. Popolnoma tuja (nemška) imena pa sg smejo zamenjati z italijanskimi na izrecno zaMe« vo nosilca imena. Fašistovski tisk se seveda tru* di, da bi prikazal ukaz kar v najmilejši obliki, in poudarja, da gre le za imena italijanskega in latinskega izvora; kakor so krajevna imena zadobila zopet prvotno italijansko obliko, tako morajo logično tudi osebna imena po isti poti, ko je Trientinsko prišlo zopet pod Italijo. »Giornala d' Italiac imenuje ta ukaz v polemiki z velikim berlinskim listom »Tagliche Rrundschau« »enostaven in logičen ukrep«! Zakon je vzbudil v Nemčiji veliko razburjenje, ker so bile pred kratkim Mednarodni konsrres srednješolskih profesorjev. (Relerat na občnem zboru ljubljanske sekcije Prof. društva.) Kongres se je letos vršil pod pokroviteljstvom Društva narodov v Ženevi. Smemo reči, da je prav ta okolnost dala kongresu prav posebno važnost. Vodstvo Mednarodnega profesorskega urada je na seji za časa lanskega kongresa v Belgradu dalo svojemu glavnemu tajniku, g. prof. Beltettu, polnomoč za organiziranje letošnjega kongresa. Ta je v zmislu delovanja prejšnjih kongresov in duha, ki je vodil dosedanjo akcijo, kakor tudi vsled dejstva, da je bilo lani poslalo Društvo narodov oficielnega zastopnika na belgrajski kongres, sklenil, da se vrši letošnji kongres pod visokim pokroviteljstvom D. n., in sicer v Ženevi, sedežu Društva. Ženevski kongres je bila manifestacija, ki je v svoji dostojanstvenosti pokazala, da jc vredna naslcdnica prejšnjih, in z njo je bil storjen ogromen korak naprej v nalogu, ki si ga je bila stavila Mednarodna prof. federacijo v vpostavljanju sveiovnega miru potom srednješolskega pouka. Onim gg. tovarftom, ki se as to »adevo nn*a»»ns»c mmhMjfti anipnuiftMfr M Otito . dajo moj članek o »D. n. in šoli«, ki je izšel v junijski številki Glasnika Prof. društva. Dnevni red ženevskega kongresa je bil sledeči: 1. Kako bi mogel dati zgodovinski in zemljepisni pouk mladini čuvstvo človeške solidarnosti v času in prostoru? 2. Mednarodni urad in Društvo narodov. 3. Mednarodni urad in naraščaj Rdečega križa. Na slavnostni otvoritveni seji je švicarski državni svetnik g. Oltramare poudaril važnost Ženeve v zgodovini pedagogike: — Ze stoletja, je dejal, posveča Ženeva svoje najboljše materielne in moralne moči razvoju pouka in izpopolnitve pedagoškega študija. Zato čestitamo Medn. fed. prof., 3a si je izbrala Ženevo kot letošnje mesto kongresa. Nekateri so se čudili, da Švica ni včlanjena v Medn. federaciji; to je pa radi tega, ker z drž. izpitom srednješolski profesorji pri nas nimajo istih garancij kot drugod m ker v Švici ne obstoja združenje profesorjev. Govoreč o ciljih, ki jih ima kongres, je govornik dejal, da je v Ženevi bolj kot povsod drugod mogoče opazovati in bolje razumeti stremljenje profesorjev, vcepiti in irtr-dlti mladini čuvstvo mednarodne solidarnosti. Slednjič je dodal, da bodoči vesoljni mir mnogo bolj zavisi od šok kot od diplom »tov b politikov. Nato je raapravlfctl prof. Th. Ruyssen »O Svoja duhovita izvajanja je naslonil na znamenite besede francoskega politika Leona Bourgeoisa: »D. n. ne more živeti brez javnega mnenja«. Pierre Bovet, prof. na ženevski univerzi, je razlagal, kako naj se daje v srednji šoli pouk o Društvu narodov. Na naslednji seji je govoril baron Pierre de Coubertin o zgodovinskem pouku. Na dolgo je razvijal sledeče ideje: 1. Pri sedanjem stanju sveta in predvsem Evrope ne bo mogla nobena reforma politične, gospodarske ali socialne vrste nspeti brez poprejšnje pedagoške podlage. — 2. Treba bo najti podlago za splošno kulturo, koje poglavitni princip naj bo vsem dostopen in kojega aplikacija naj se razvije na katerikoli način. — 3. Razlikovati je treba osnovne pojme o znanju od znanja samega. Večkrat se v šoli kopiči znanje, ne da bi prodrlo do njegovega bistva. — 4. Treba je pobijati vsako prezgodnjo specijalieaci-jo kakor tudi vsak speeijaliziran pouk, ki se slednjič izolira v sroji avtonomiji, ne da bi sc oziral na svoje odnofeje do splošne ktd-tore. — 5. Skuiati moramo, d« nadomestimo občutek zadovoljne domišljavosti, ki je posledic« sedanjega polovičarskega znanja, z občutkom človeške nevednosti. Nihče danes nc bi smel biti mnenje, da po*k, ki ga dobiva deftek m mladenič, sadoaiujc ,da intelektvt-!-»0 formira njegovo osebnost. — 4 ImbaktMm »čfefe kakor ta* ca vcepiti tendenco, na najprej prosmatra cei lokupnost in oddaljene stvari, mesto da začno s študijem najbližjega lokalnega. Tako na pri-, mer je samo tedaj mogoče, uspešno poučevati zgodovino kakega naroda ali kake periode, ako smo jo poprej »namestili« v splošni pregled zgodovinskih stoletij. Nobena perioda narodne zgodovine se ne sme proučavati brca neprestane zveze s sosednjimi dogodki svetovne zgodovine. — 7. Želeti je, da se pri poučevanju popoln noma preidejo vojne, sklepi miru in pogodbe, ki niso imele globljih in stalnih posledic, Kakor tudi sistematske kronologije in anekdor t*6ne pripovedke brez dalekosežnosti. Po tem zanimivem govoru se je vnela živahna debata, iz katere omenim samo, da jc pariški prof. Bourdon dejal, da so francoski profesorji o inozemski zgodovini in o inozemskih gospodarskih razmerah tako slabo poučeni, da mora to vzbujat naravnost začudenje. Preden sc v Franciji spremeni učni načrt za zgodovino, je treba, da se reformira vzgoja profesorjev. Izmed raznih referatov omenim poročilo o Mednarodnem naraščaju Rdečega križa, o dijaškem dopisovanju, o odnošajih med dijaškim dopisavanjem in poukom zemljepisja. Prof. Bovet ie tjovoril n nciV»nlr»rf«it rtrvulr* /% ' " --- l---w vesofjnetn miru. Pokazal je, da mora ta pouk r*čtinati z različnimi psihološkimi momenti, ki jih nudi otroška duSa, predvsem z nagonom baievitoetL Iti sSa ie možno odvrniti od izdane dopolnilne naredbe in sicer v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale«. Pri tej priliki piše »Tiig-liche Rundschau« med drugim: »Ves nemški svet se strinja z velikim delom civlllziranja sveta v sodbi, da je nasilno poitalijančenje nemškega Tirola kulturna sramota.« In kaj je »Giornale d' Italia« odgovoril na to strašno obsodbo? »S tem (ukazom) se vrši kulturno delo, piše nekdanji liberalni list; kajti na podlagi zgodovinskih, filo-loških in etnografskih preiskavanj je mogoče ugotoviti izvor kakega imena. In okoli krajevnih in osebnih imen se vrstijo zgodovinski in etnografski spomini. Kdor torej na podlagi preiskavanj upravi pokvarjena imena zopet v prvotno obliko, vrši delo, ki ne rani kulture nobenega naroda, ampak pospešuje ne samo italijansko, temveč tudi splošno kulturo.« Ako bodo oblastva popravljala osebna imena na isti način kakor krajevna, tedaj bodo šele z obnavljanjem zgodovinskih in etnografskih spominov vršila pravo kulturno delo I Ce so za krajevna imena kakor Vogrsko, Boršt, Draga, Repentabor našli italijanski učenjaki epa-kedranke Ville Montevecchio, St' Antonio in Bosco, St. Elia, Monrupiuo, da ne omenjamo še hujših, si pač ni težko predstavljati, koliko bo pridobila kultura in konkretna zgodovina s popravljanjem osebnih imen. Najhujše je pač to, da mora državljan svobodne države trpeti, da mu politično oblastvo menja priimek, ki je vendar njegova osebna last, v katerem so zapopadene vse vrednote njegovih prednikov in njegove same. Ukaz še ni raztegnjen na Primorsko. Ako sta fašistom res toliko na srcu zgodovina in kultura sploh, bi prav lahko od njih zahtevali, naj velja ukaz tudi za slovanska imena. Taka naredba bi kaj kmalu izpremenila lice n. pr. Trsta! Mesto raznih Cosulichev, Martinolichev, Tripcovichev, Pogatschniggov, Seriauov, bi prišla na dan res originalna imena. Popravljanje in pretvarjanje imen se na Primorskem v resnici že vrši in sicer uradno. Ne. kateri občinski uradi imajo nalog, da morajo pisati imena v italijanskem pravopisu. Protesti strank ne pomagajo. Germek, Vouk ali Ambrožič bo uradnik zapisal Ghermec, Vouch, Ambrosich. Torej ni potreba nikakega novega in javnega ukaza, ki bi vzbudil morda preveč šuma; saj gre na tihem veliko lažje. Sveta jeza tržaškega .Piccola'. Zapet je spisal »Piccolo« lepo zavit članek. To pot govori o »Italijanski resničnosti in tuji špekulaciji«. Povod za članek, ki je v bistvu de-nuncijacija dopisnikov nemških listov so dala »Pio-colu« poročila nemških listov »onkraj Alp« o zadnjih dogodkih v Trstu. Ako dobro razumemo, je »Piccolo« napadel tudi tuje konzulate v Trstu. Vsaj uradno ni znano, piše »Piccolo«, da bi gotovi listi imeli dopisnike v Trstu. Vemo pa, da obstoji na tem polju nekaka vrsta obrekovalnega prosto-voljstva, katerega rekruti živijo v časih ob robu uradnih mest zunanjih krogov, ki jih je v Trstu precej in pridno delajo. Nedostaje možnosti ugotovitve istovetnosti, da bi se prizadeti poklicali na odgovor. Zahtevati od tiska onkraj Alp, da bi razumel italijanski značaj, bi bilo škoda za trud; kajti turistovska strast, ki zvali med nas tujce z očmi nad kažipoti mesto nad živimi stvarmi našega naroda, se zadostuje za osvetljenje njihovega duha. »Piccolo« pravi nadalje, da zadostuje navzočnost generalnega tajnika fašistovske stranke Avgusta Turratija in že je v Trstu vse v redu. Dogodki v Trstu so bili tako malenkostni in lokalnega značaja, da ni bilo o njih treba več pisati kakor so pisali tržaški listi. Kljub temu Piccolove-mu zavijanju ostane vendar še nejasno, čemu je iprišel v Trst sam generalni tajnik fašistovske stranke, ki je za Mussolinijem najvišji predstavnik fašistovske stranke. Spopad med karabinerji in tašisti ni bil sam na sebi tako nevaren tržaškemu fašizmu. Hujše je kazalo, ko je vsa zadeva dobila čisto drugo lice in je z vso silo udaril na dan spor med Farinaccijevimi in Federzonijevimi pristaši. In ta rana fašizma je brezdvomno globoka. V ostalem pa »Piccolo« sam dobro ve, da je kriva tržaška prefektura, ako so se dogodki v inozem- stvu pretiravali. A11 je bilo na mestu, da jo policija kontrolirala telefon in telegraf? Kaj naj misli inozemstvo o razmerah r državi, ix katere ne trne nobena vest? Dejstvo je, da je trfaška prefektura sama pretiravala. Tako se godi pač vsem diktaturam. Naseljevanje italijanskih železničarjev. Prometni minister Ciano je premestil vse slovanske železničarje s Primorskega v notranjost države. Slovenski in hrvatski železničarji so prodali vse, kar so si po dolgih letih dela in znoja pridobili (hiše. vinograde, polja itd.), in odšli s trebuhom za kruhom. Nekaj jih rajši pustilo službo kakor svoje malo premoženje in primorske kraje. Znano je, da je poslanec Besednjak v zadevi posredoval neštetokrat pri prometnem ministru, naj vpošteva vsaj najtežji slučaj, a minister je po dolgih obljubah pisal poslancu Besednjaku, da ne more ustreči njegovi prošnji, ker bi to bilo proti splošnim smernicam njegove politike. Sedaj, ko prihajajo trumoma italijanski železničarji na Primorsko, postaja takoj jasmo, kakšne so te splošne smernice politike prometnega ministra. Divača, velika naselbina slovenskih in hrvatskih železničarjev, je postala dan«s pravo italijansko središče n« Krasu; s priselitvijo železničarjev iz Italije imajo Italijani v vaei večino. To je bil namen prometnega ministra. Ni je vasi ob železnici, ki ne bi imela v svoji sredi vsaj par italijanskih Železničarjev. Za raznarodovalno politiko je to velikega pomena. V vasi Imamo tako poleg občinskega načelnika (podeštata), občinskega tajnika, učitelja, kakega trgovca, drugod zopet občinskega zdravnika, sedaj še večjo skupino železničarjev. Pomisliti moramo, da so to državni nameščenci, ki morajo slediti vsakemu migljaju režima, ki je na vladi, in torej tudi fašistovski stranki. Železničarji so poleg tega vsi v fašistovskem železničarskem sindikatu. Jasno je, da bodo ti naseljenci gospodarili in ako treba tudi strahovali v vseh primorskih občinah, kakor hitro dobijo vse občino podeštata. Tako se lapo izpopolnjujeta politiki prometnega in notranjega ministra-. Kolonizacija potom železničarjev je Primorcem, posebno Goričanom dobro znana iz avstrijskih časov. Duei^ue novice k Samo teden dni! Cenjene naročnike opozarjamo na današnji opomin pod tem naslovom. Naj ga nihče ne prezre! k Pogreb f g. dekana Gliebeja Andreja v Ormožu se je izvršil pretekli ponedeljek ob veliki udeležbi duhovščine in ljudstva. Pogreb je vodil p. Učak, prior nem. viteškega reda iz Ljubljane. Sv. opravilo je opravil prelat dr. Ivan Tomažič, stolni dekan v Mariboru, ki je tudi imel nagovor v cerkvi. Duhovnikov je bilo na pogrebu 46. Prav ganljivo je bilo, ko je šolska mladina zapela na grobu svojemu dušnemu pastirju žalostinko v slovo, kar je posebno ganilo tudi zelo številno zbrane žup-ljane. k Državno žensko učiteljišče v Mariboru je dobilo od ministrstva za prosveto v Belgradu odlok, da more sprejeti v prvi letnik 70 učenk in razdeliti ta letnik v 2 oddelka. — Učenke, ki reflektirajo na sprejem, naj se javijo takoj v ravnateljstvu zavoda. •k Priprave za koncert logaškega pevskega okrožja so v polnem teku. Člani in članice »Kat. prosv. društva« v Dol. Logatcu, ki so prevzeli pripravo prostora na vrtu >Kmet. gosp. društva« v Dol. Logatcu, kjer se bo vršil koncert, pridno tekmujejo med seboj, kdo bo storil več, da čim lepše okrase prostor, ki naj sprejme tako lepo število pevcev — do 150 jih bo — in seveda tudi temu primerno število poslušalcev. Pevci in pevke priglašenih zborov se pa večer za večerom vadijo in pripravljajo na to svoje veliko slavlje, da bo ta prvi nastop res nekaj impozantnega. Zato mislimo, da ne bo pevca in pevke v našem okraju m tudi ne prijatelja lepega petja, ki ne bi ta dan pohitel v Logatec. 26. septembra bo dan notranjskih pevskih zborov, zato ta dan vsi v Logatec! ■k Orlom na znanje. Ko je 7. septembra bivala Jugoslovanska orlovska organizacija pri Maria degli Angeli v Assisu, je darovala za cerkev večjo vsoto denarja, za kar se pred-stojništvo bazilike prav iskreno zahvaljuje. •k Vpisovanje na zagrebški univerzi traja od 25. septembra do 30. septembra 1926. Predavanja se prično 16. oktobra. k Ustanovitev kmet. nadaljevalne šole pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Za župnijo Sv. Trojica v Slov. gor. se namerava ustanoviti kmetijska nadaljevalna šola. Izvolil se je začasni šolski odbor, ki je že odposlal na merodajna mesta prošnje za prostovoljne prispevke za vzdrževanje te potrebne šole. Pouk se bo vršil v zimskih mesecih po 6 ur na teden. Poučeval se bo: verouk, računstvo, kmetijsko spisje, gospodarstvo, zadružništvo, kmetijsko prirodo-znanstvo (poljedelstvo, živinoreja) in zakono- daja. Za našega halonkega kmeta sami zelo važni predmeti. Mladeniči, ki nameravajo obiskovati to šolo, se naj kmalu zglasijo pri upravitelju trojiške šole. Na občinah, okrajnem zastopu in denarnih zavodih je ležeče, da pride do ustanovitve šole. * Pevskim društvom, včlanjenim v Zveri slovenskih pevskih zborov! II. kongres »Južno« slov. pev. saveza«, ki se vrši od 2. do 4. oktobra v Novem Sadu in se ga udeleži po zastop. stvu tudi Zveza, je pred durmi. Ministrstvo prometa je dovolilo polovično vožnjo, ministrstvo prosvete pa dopust učiteljem. Ako še niste poravnali zvezne članarine (Din 240), storite to nemudoma, in sicer jo pošljite, kakoi je bilo sklenjeno na ljubljanskem sestanku 5. septembra, zveznemu blagajniku g. J. Dra-žilu, Ljubljana, Breg 20, ter javite število in imena delegatov takoj na naslov: Svetolik Paščan, Laze Kostiča 32, Novi Sad. Ako vam ni možno poslati delegatov, pošljite takoj tozadevne poverilnice Ln eventuelne še zaostale izpolnjene vprašalne pole tajništvu Zveze na naslov: Mirko PTemlč, Ravnateljstvo državnih železnic, Strojni oddelek, Ljubljanski dvor, Ljubljana. kr Razglas o neizročljivih poštnih pošiljkah. Te dni je bil razposlan seznam neizroč-ljivih poštnih pošiljk za mesec avgust 1.1. vsem poštam v Sloveniji, kjer je razobešen v prostoru za stranke občinstvu na vpogled. V interesu pošiljateljev oziroma naslovnikov teh pošiljk je, da pridejo po neizročljive pošiljke. ~k Dve novi medicinski ustanovi v Zagrebu. Na Zelenem bregu v Zagrebu dograjujejo pravkar dve veliki novi zgradbi, v katerih eni namestijo epidemiološki zavod, v drugi pa higiensko šolo. Prvi zavod gradi ministrstvo za narodno zdravje; v njem se bodo proizvajali cepivni serumi in organiziral boj proti posameznim kužnim boleznim Drugo poslopje gradi Rockefellerjeva fundacija s podporo zagrebške mestne občine. V higienski šoli se bodo izobraževali nestrokovnjaki za zdravstveno delo med širokimi ljudskimi sloji. Dalje bodo tu tečaji za zdravnike, ki se hočejo specializirati v socialni medicini, potem tečaji za učitelje itd. Obe zgradbi bosta najmoderneje opremljeni in zavoda med najboljšimi svoje-vrste v Evropi. Zgradbi stojita v neposredni bližini mestne kužne bolnišnice, s katero bosta tvorili celoto. ■k Nalezljive bolezni v Zagrebu. V Zagrebu imajo znatno število nalezljivih bolezni: 8 slučajev davice, 22 škrlatinke, 12 trebušnega tifusa, 13 griže in 6 šena; razen tega nekaj slučajev lažjih nalezljivih bolezni. nasilnega boja in ga usmeriti drugam, na primer s športnimi tekmami, V eni naslednjih sej je razložil g. Fer-ričre, poddirektor Mednarodnega vzgojnega urada v Ženevi, namen in cilje tega svetovnega organizma. Urad dela v duhu Društva narodov. Njegov namen je, razvijati mednarodne odnošaje na polju pedagogike, in zato je v tesni zvezi s tajništvom Društva narodov, z Mednarodnim institutom za umstveno sode-sovanje v Parizu, z Mednarodnim uradom dela, z raznimi prosvetnimi ministrstvi in z narodnimi in mednarodnimi združenji, ki se zanimajo za vzgojo. Prof. Prudhommeaux je nato govoril o kontroli šolskih učbenikov za zgodovino. Omenil je najprej delo, ki ga je podvzela Carnegiejeva ustanova v tej zadevi, da določi vzgojno vrednost zgodovinskih učbenikov v raznih deželah. Na podlagi svoje ankete je izdala dve debeli knjigi, ki stavljata pred javno mnenje problem zgodovinskega učbenika, ki ne odgovarja več zahtevam, ki jih stavi povojna morala. Vedno bolj se ka£e potreba, da se kontrolira pouk zgodovine v šoli m se iz njega odstrani vse, kar bi hn|-skalo na vojno in blatilo druge narode. Kot tipičen primer je govornik povedal, da ni90 v Grčiji šolske knjige za zgodovino, odobrene od vlade, nič drugega kot od začetka do koa-ca izbruhi sovraštva proti Turkom in Bolgarom. Tudi v Nemčiji se je že začelo aktivno dibanie. da ae zgodovinski učbeniki prilago- dijo novi mentaliteti. Isto gibanje je nastalo v Franciji in splošno v deželah, ki so bile udeležene na svetovni vojni bodisi posredno bodisi neposredno. Svetovni pacifistični krogi so problem že resno vzeli v pretres. Dr. Siegfried Kameran, avtor v pedagoških krogih znamenite knjige »Die ewige Revolution«, je nato razložil dosedanje sanje nemških zgodovinskih učbenikov. Obenem s kongresom se je vršila v Institutu Jean-Jacques Rousseau razstava zgodovinskih učbenikov raznih držav, ženevska sekcija Pomladka Rdečega križa pa je razstavila mednarodno šolsko dopisovanje. Obe razstavi sta bili zelo zanimivi. Iz govorov pri sprejemu članov prof. kongresa v Društvu narodov omenim le besede, ki jih je dejal g. Thomas,. direktor Mednarodnega urada dela: »Društvo narodov ne bo moglo ostati pri življenju in ne bo kos svoji nalogi, če ne bo imelo za seboj sveftv-nega javnega mnenja, navdušenega za mir in pravičnost.« Dir. Thomas se je spomnil v svojem govoru, da je bil nekdaj, preden je postal minister, srednješolski profesor, in zato prosi svoje tovariše, naj pomagajo pri formiranju svetovnega javnega mnenja na ta način, da poučujejo v šolah, kaj je socialna pravica, kaj je svetovni mir in kakšne vzvišene namene ima v tem oziru Društvo narodov. Glavni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond je v svojem govoru izjavil, da so imeli srednješolski profesorji prav, Ce so si izbrali Ženevo za kraj kongresa, kajti Ženeva je danes središče mednarodnih javnih zadev. Zahvalil se je profesorjem, da so uvedli v šole pouk o Društvu narodov. Skupščina Društva narodov se je soglasno izrekla, da pripoznava vrednost tega pouka, in Mednarodni institut za umstveno sodelovanje je povzročil, da se je imenovala posebna podkomisija, ki je sestavila poročilo o metodah, na kak način se mladini najbolje vcepijo potrebni pojmi o Društvu narodov. Društvo narodov je odslej odvisno od nove generacije in treba je, da je ta o njem poučena. Pa tudi sedanjo generacijo je treba vzgojili v tem zmislu, kajti mirni razvoj sveta zavisi od načina, kako narodi razumevajo Društvo narodov. Na koncu svojega govora je želel sir Eric Drummond največji uspeh delovanju Mednarodnega srednješolskega urada, ki na po!j# svoje aktivnosti dela za isti ideal kot Društvo narodov. V imenu kongresa se je g. prof. Clavižre zahvalil tajništvu Društva narodov, da je lani poslalo posebnega zastopnika, Čeha dr. Sla-vika, na belgrajski kongres in tako pokazalo zanimanje za organizem, ki vsebuje 15 narodnih udruženj s 40,000 člani. Svoj govor je zaključil z besedami, da je dolžnost in pravica profesorjev, da učijo mladino novejia evangelija avetoTOP.g* mir« * Zdravniški kongres t Belgradu. Kongres se je otvoril v nedeljo dopoldne v dvorani novega vseučilišča. Prvi pozdravni govor je imel predsednik Jugoslovanskega zdravniškega društva dr. Momčilo Ivkovič. V imenu vlade je pozdravil kongres minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletič, v imenu belgrajske mestne občine dr. Kosta Jovanovič. Nato so pozdravili kongres v imenu svojih narodnih zdravniških organizacij: bolgarski delegat prof. dr. Krilov, ki je žel posebno toplo odobravanje, potem češkoslovaški delegat prof. dr. Jurašek, poljski delegat rektor dr. Glužinj-ski, ruski delegat dr. Ostrogorski in ukrajinski delegat prof. dr. Matušenko. Opoldne je Jugoslovansko zdravniško društvo gostom priredilo banket pri »Srbskem kralju«, popoldne je bil izlet na Avalo, kjer so kongresniki položili venec na grob neznanega vojaka. •k Zavožena stavbna politika v Belgradu. O priliki mednarodnega kongresa za komu> nalno politiko, ki se je vršil minole dni na Dunaju, piše dr. Miloslav Stojadinovič v »Savre-meni Opštini« o popolnoma zavoženi stavbni politiki v Belgradu. Pravi, da se je v Belgradu po vojni znatno več zidalo in investiralo v stavbe nego na Dunaju ali v katerikoli drugi evropski prestolnici. Toda dočim so rezultati posebno na Dunaju naravnost sijajni, tako da žanje Dunaj priznanje vsega sveta, stopi Belgrad naravnost osramočen v ozadje. »Belgrad« — tako piše dr. Stojadinovič — »se izgrajuje brez vsakega zmisla in sistema. Na njegovo boljšo tehnično formacijo se ne vpliva z nobenimi javnimi odredbami. Celi okraji so se zgradili na način, ki kaže popolno pomanjkanje sodobnega pojmovanja urbanizma. Z nerazumnim delom smo ugonobili še ono, kar nam je ostalo od' naših neposrednih prednikov. Pod takimi, za prestolnico in ves narod najnesrečnejšimi okolnostmi se je razvil novi Belgrad, zgradilo se je na tisoče novih hiš naj-odvratnejšega tipa in ustvarili so se daleko slabši pogoji za življenje prebivalstva nego so bili kdajkoli v preteklosti.« — Žalostna dejstva, ki jih tu ugotavlja dr. Stojadinovič, so zelo razumljiva. Povojnemu Belgradu je pač manjkalo vsega, da bi mogel le malo dobro obvladati nalogo, ki si jo je prisvojil, da posta-ne upravni centrum velike nove države; samo denarja je imel na kupe in tega je razmetaval kakor novopečeni bogataš. Zunanja slika no-vega Belgrada je najboljša ilustracija vseh naših sedanjih razmer, ki jih je ustvaril nesposobni centralizem. •k Konec arnavtskega roparja. Te dni so poljski čuvaji v okolici Djakovice opazili roparsko tolpo Abdula Brajima, ki je že delj časa plenila in ropala po tamkajšnjih krajih. Čuvaji so brž obvestili orožništvo in prebivalstvo, nakar se je vnel hud boj s kačaki. "Po dveurni borbi je roparski vodja Abdul Brajim obležal mrtev, ostali kačaki pa so zbežali čez mejo v Albanijo. tk Dežne plašče vseh vrst in črne suknje — specielno za gg. duhovnike — ima vedno v zalogi F. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. Cfutolfana O Poročil se je 18. septembra v ljubki cerkvici Karmeličank na Selu g. upravitelj državne žrebčarne Stanko Gostič z gdSno Cirilo Nedeljkovo iz Ljubljane, hčerko g. Frana Na-deljka, bančnega uradnika. O Seja Stolne prosvete drevi točno ob pol 9 v Jugoslovanski tiskarni. O Služkinje! Jutri ob 20.15 pričnemo zopet z rednimi pevskimi vajami. Ostanite svojemu zboru zveste vse dosedanje pevke in pripeljite seboj še druge, ki imajo dober glas in veselje za petje, čeprav morda teorije ne poznajo. Vaš pevovodja. O Citraški krožek »Vesna« v Ljubljani prične zopet z rednimi vajami v ponedeljek 26. septembra ob 8 zvečer na državnem ženskem učiteljišču, Resljeva cesta 10. Istotam se sprejemajo tudi priglasi novih članov. Odbor. O Na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljub Ijani se prične šolsko leto 1926—27 v nedelje 3. oktobra 1926. Vpisovanje za novo vstopivše vajence in vajenke se vrši v petek in soboto, dne 1. in 2. oktobra v vodstvenih pisarnah Vajenci in vajenke se morajo pri vpisovanju izkazati z odpustnico osnovne šole in z obrtno knjižico. Šolske dneve in ure določi šolsko vodstvo. Obisk obrtnih nadaljevalnih šol je za vse vajence in vajenke po obrtnem redu o b ■ vezen. Delodajalci so po obrtnem redu dolžni skrbeti, da zahajajo vajenci ali vajenke redno in točno k pouku. Šolski pouk je brezplačen; vsak vajenec ali vajenka pa mora za stvarne šolske potrebščine prinašati po Din 15 na mesec. Ta prispevek mora plačevati vsak učni gospodar iz vajenčevega zaslužka. O Davčno okrajno oblastvo za okolico t Ljubljani (Hrenova ulica 11—I). Dne 24. in 25. septembra se bodo čistili tukajšnji uradni prostori. Omenjena dva dneva se ne bo ura-dovalo. O Nesreča na costi. Med dva avtomobila je zaSel na Sv. Petra cesti kolesar, graver Josip Svetek. Ognil se je najprvo prvemu avtu Dame so objokovale že marsikake svoje neprevidnosti, zalo jim pri ■ poročamo, da naj bodo pri izberi damskih pl' -ščev za tekočo sezijo previdnejše, ter naj si jesenske m zimske plašče naročijo in dajo it-aotovi* v spccinlnem ateljeju tvrdke DRAf0 SCIlWAli - LIUBL1ANA. SI. I. št. 120, ki je pripeljal za njim. V istem hipu pa se jima je pripeljal nasproti avto, last tvrdke Saturnus iz Vevč 42, katerega je vodil šofer Herman Turna. Vozili so vsi pravilno, toda ker je cesta ozka, se je moral kolesar umakniti tik do pešpoti, kjer ga je zadel en avto z blatnikom. Svetek j© pri tem padel, vendar se ni poškodoval, pač pa ima na kolesu za 300 Din škode. O Vlomilec v gostilni. V gostilno Ivana Zupančiča na Sv. Jakoba trgu je vlomil neznan lopov skozi okno v gostilniško sobo. Tam je s kosom železa razbil ključavnico omare in je vzel iz predala 150 Din gotovine. Drugih stvari v gostilni pa se ni dotaknil. © Tat v vrtu. Neznan kozel je vlomil v vrt nadgeometra Ivana Pirca ob Gruberjevem nabrežju. Prerezal je žično mrežo in zlezel v sadovnjak. Tam si je nabral lepih hrušk in Jabolk, kolikor je pač mogel nesti. Napravil je na ograji za 100 Din škode, odnesel je pa za okrog 100 Din sadja. Maribor □ Razpisane so v lavantinski škofiji župnije Guštanj na Koroškem, Šoštanj in Št Janž pri Velenju. □ Izpremembe pri oo. frančiškanih v M a« riboru in Sv. Trojici. Iz mariborskega samo« stana je prestavljen v Kamnik p. Matevž Vidmar. Na njegovo mesto pride bivši gvard"mo mo-gli ponoviti Priprave so zamudne in stroški zanjo preriskantni. Tudi ni upanja, da bi bilo tako potovanje v bližnjih letih kedaj cenejše. Večjega dviga pri dinarju ni pričakovati, si ga tudi nihče no želi, manjši dvig pa se no pozna občutno. Kdor torej misli v Orient, naj porabi ugodno priliko sedaj. Na to opozarjamo tasti gg. profesorje in učitelje veronauka. N ji mi je naše poučno potovanje naravnost potrebno za strokovno izobrazbo. 2. Potovanje ni drago! Daljave, ki jih prevozimo, so silne, program pa izredno bogat. Ves Spodnji in Gornji ligipt od Aleksandrijo do Assna-na in še dalje do prvega Katarakta bomo prepotovali, vso Palestino »od Bersabeje do Dana« in 60 francosko Sirijo ter si vmes ogledali vse, kar jo količkaj znamenitega! Šele po potovanju bodo znali udeleženci ceniti, koliko se jim je nudilo za to ceno. In Orient jo drag! Posameznik tri plačal za isto pot najmanj 30.000 Din! 3. Nekateri udeleženci si računajo za zasebna stroše 4—5 tisoč Din. Je čisto nepotrebno! V potni-no so vračunani vsi skupni stroški, vožnja, hrana (obilna, posebej si ni treba ničesar kupovati!), bokšiš, vstopnine, prevažanje prtljage. Le za pijačo si bo vsak sam skrbel ter za spominke in razglednice. Za dve steklenici piva dnevno, za vse mogoče razglednice in spomine, pa še za nov kov-čeg in za Baedekera bo dva tisoč dinarjev več ko dovolj. 4. Nikar se ne bojte vročine in napora! V Spodnjem Egiptu mejnika ni prevroče, v Gornjem pa se itak mudimo le par dni. Sicer pa potujemo v ranih urah in popoldan, čez poldan je počitek. Peš ne bomo hodili toliko, da bi bilo vredno govoriti. Za žejo je povsod in izvrstno preskrbljeno. Celodnevni počitek je pa vsak teden vsaj eden v načrt sprejei. Za najhujše slučaje potuje več domačih izkušenih zdravnikov z nami. Potovanje bo udobno in prijetno, za to jamči že izbrana, domača slovenska družba samih dobrih znancev, ki bo se prijavili. Važno! Vsem do sedaj prijavljenim smo poslali položnice za predplačilo 2000 Din na naš skupni proračun. Prosimo, da se je poslužijo vsaj do 30. septembra. Izvršeno predplačilo se smatra ia resno, definitivno prijavo. — Pripravljalni odbor. Socialni vesiniK Državni cestarji. Na svojem kongresu v Celju, o katerem smo že poročali, so državni cestarji v Sloveniji sklenili sledeče resolucije, katere so poslali pristojnemu ministrstvu: 1. Državnim cestarjem naj se takoj izplačajo zaostali poviški plač ,ker je državna kontrola na to že pristala in je kredit že tudi določen, ter so pobotnice državni cestarji že podpisali. 2. Upokojencem, ki že več mesecev čakajo na izplačevanje pokojnin, naj se iste takoj začnejo izplačevati, ker so prizadeti breg vsakih sredstev za življenje. 3. Vsi državni cestarji naj prejemajo dežne plašče dobre kakovosti in službeno obleko kot ostali služitelji, v naturi ali de-« narju. 4. Gradbena direkcija naj izda enotne službene predpise za vse gradbene sekcije. 5. »Dužnost putara« naj se prevede na slovenski jezik in prilagodi starim pravicam drž. cestarjev. 6. Dopuste do treh dni naj po potrebi cestarja dovoljujejo cestni mojstri sami. 7. Za celo leto naj velja zakoniti osem-urni delavnik pri vseh gradbenih sekcijah enako. 8. Za napravo gramoza naj se najme potrebno število delavcev, zato naj se krfedftf za delavce uporabijo v zato določeni namen. 9. Trava ob obronkih ceste naj pri vseh gradb. sekcijah pripada le cestarjem, ker je to njih stara pravica. Ob obronkih in jarkih ceste naj se trava kosi med delovnim časom, ker to spada med delo za snaženje ceste. 10. Državnim cestarjem naj se prizna ta šteje v službeno dobo odsluženi kadrski rok. 11. Vse deželne ceste naj prevzame v svojo upravo država, deželne cestarje pa naj se prevede po zakonu o državnih uslužbencih v kategorijo služiteljev, da se njih bedni položaj izboljša in eksistenca za starost za-sigura. 12. Vloga Društva državnih cestarjev, ki je bila poslana že dne 1. nov. 1925 pod štev. 137-25 Gradbeni direkciji in ministrstvu za gradbe, katera vsebuje važne zahteve držav-nih cestarjev, naj se v ccloti ugodno reši. 13. Da se končno urede delovni pogoji, gospodarske in socijalne razmere drž. cestarjev, ter položaj naših cest izboljša in uredi, naj ministrstvo za zgradbe izdela in predloži parlamentu v uzakonjenje nov cestni zakon, ki se ga naj v osnutku pošlje tudi Društvu drž. cestarjev kraljevine SHS v Ljubljani ▼ pretres. Društvo drž. cestarjev hoče z vso svojo močjo in z vsemi svojimi razpoložljivimi zakonitimi sredstvi delovati za tem, da se te zahteve uresničijo, kar ie tudi v interesu drž. uorava. at' Samopomoč za obrtne in .. nadaljevalne šole v Sloveni Stojimo pred začetkom Šolskega leta (v mesecu oktobru) za obrtne in trgovsko-nada-Ijevalne šole po Sloveniji. Te vrste šole za obrtne in trgovske vajence in vajenke so obvezne že od leta 1856. in od tistega časa naprej imamo zaznamovati ogromne uspehe ter so se učni načrti tudi spopolnjevali. Država sama pa je tudi prispevala tri Četrtine vseh stroškov za te šole, ostalo pa je morala prispevati občina in prizadete korporacije. Razvitek obrti, industrije in trgovstva v Sloveniji dokazuje statistika vajencev, ki zaposluje nad 13 tisoč v Sloveniji in radi tega moramo gledati, da se naši obrtni mladini in trgovskemu naraščaju daje možnost šolske izobrazbe za časa učne dobe. Imamo pa še veliko občin, katere izkazujejo nad 30 vajencev in še celo do 70 vajencev, pa ne obstoja nobene šole za vajence. V tem pogledu bodo morala okrajna glavarstva, šolski odbori, občinski zastopniki ter obrtne korporacije izvršiti potrebne korake za otvoritev te vrste šol za obrtni naraščaj — kar tudi zakon zahteva in je obvezno za vajence obiskovati te šole. Ker pa država prispeva samo 100.000 Din Sa celo Slovenijo — ne smemo radi tega pustiti naše mladine brez šolskega pouka. Zato je nujno potrebno, da v tem pogledu priskoči na pomoč Delavska zbornica, kakor to vrši že vsa leta Trgovska in obrtna zbornica, katera daje letno do 200.000 Din podpore za vzdrževanje teh šol. Hvalevredno so tudi nekatere občine žrtvovale ogromne zneske za obrtno-nadaljevalno šolstvo in isto pričakujemo od ostalih občin, da oskrbe brezplačno šolske prostore z vsemi šolskimi potrebščinami, za honoriranje učiteljstva pa naj poskrbi z vpisnino in mesečnimi doneski mojstra ali vajenca in povrh tega s prostovoljnimi prispevki denarnih zavodov in raznih korporacij. Le na ta način se naši obrtni mladini in trgovskemu naraščaju odpre šolski hram za časa učne dobe, kar tudi zakon zahteva, Skrbite za bodočnost naše mladine, to bo tudi v prid celokupnemu našemu narodnemu gospodarstvu! Za ameriške povratnike. V smislu 4 oddelka b) priseljeniškega zakona od leta 1.924. Zed. drž. Severne Amerike se smatra »priseljenec, ki je bil prej legalno pripu-ščen v Zedinjene države in se vrača z začasnega obiska v inozemstvu«, za priseljenca izven kvote. Med izseljenci je v tem oziru precej napačnih misli in zato bo dobro, če vnovič opozorimo na nekatere predpise, ki se nanašajo na ta predmet. V prvi vrsti je treba imeti v mislih, da se v vsakem slučaju izvenkvotnega povratka zahteva dokaz, da je priseljenec prej bil legalno pripuščen. Brez takega dokaza se ne more pričakovati ne izdanje povratniškega »permita«, od strani oddelka za delo v Washingtonu, ne izvenkvotni priseljeniški vizum od strani ameriškega konzula. Edino izjemo od tega predpisa dela odstavek v tretjem oddelku priseljeniškega zakona od leta 1917., ki pravi: »da se tujci povratniki z začasne odsotnosti v neopuščeno sedemletno bivališče v Zedinjenih državah lahko pripuste po odločitvi tajnika dela in pod pogoji, ki jih on predpiše.« Z ozirom na to odredbo pravi Pravilnik: »V takem slučaju se bo zahteval zadovoljiv dokaz za sedem neprekinjenih let bivanja v Zedinjenih državah in za odhod z namenom povratka v Zedinjene države. Vsak slučaj izključenja iz katerega-sibodi razloga, v katerem je tujec podal tak dokaz, mora priseljeniški uradnik po navadni uradni poti brez odlašanja naznaniti Tajniku dela obenem s poročilom o razlogih tujčeve izključitve in o dokazu, ki je bil podan za neprekinjeno in neopuščeno bivališče, in s konstatiranjem, kako dolgo je trajala odsotnost.« Glede na bivališče pravi Pravilnik: »Bivališče pomeni mesto, kjer ima oseba svoj pravi ustanovljeni in trajni dom in kamor se vselej misli vrniti, kadarkoli je odsotna. < Kakor se vidi, se ne more konstruirati pravica povratnika, da mora biti pripuščen, če je sedem let neprekinjeno živel v Zedinjenih državah, temveč Tajnik ima pravico, da ga pripusti, kar pomeni, da ga tudi lahko zavrne. Vedno se zahteva od povračevalca, da ima V Zedinjenih državah svoje neopuščeno bivališče (unrelinquisfaed domicile) in da je imel, ko je odpotoval, namen, da se vrne v Zedinjene države. Ni vedno zadostna taka trditev, temveč se pogostoma prav resno zahteva dokaz, da je res tako. • » • Sain izvenkvotni vizum nikakor ne garantira, da bo potnik pripuščen. Zaman se je v takem slučaju pozivati na ameriškega konzula, ki je izdal izvenkvotni vizum. Od priseljenca (in tudi povra-čevalec je priseljenec), se zahteva, da si pribavi »pravilni vizum«. Če na primer ne more prepričati priseljeniških oblasti, da je ohranil svoje stalno bivališče v Zedinjenih državah, ko je odšel na obisk v tujino, ga lahko smatrajo za novega priseljenca in izključijo, ker bi po tem tolmačenju moral imeti kvotni vizum. Ce se dožene, da je tuberkulozen, bo najbrže izključen. Enak bo rezultat, če napravi vtis, da bi lahko padel na breme javnosti. • * • Vsakemu priseljencu, ki želi odpotovati na obisk v staro domovino ali sploh izven Zedinjenih držav, je priporočati, da se posluži pravice, katero mu daje 10 oddelek priseljeniškega zakona od leta 1924, namreč da si pribavi povratniško dovoljenje (permit to reenter United States). Resnica je, da tudi tak permit ne bo zavaroval povračevalca, če more biti izključen po kakšnem predpisu prišeljeniških zakonov; toda če je sicer pripuščen, mu bo prihranil mnogo sitnosti. Tak permit velja tri dolarje, medtem ko je za konzularni vizum treba plačati 10 dolarjev. Ce se vrne v tretjem razregu brez ipermita, bo moral iti na Ellis Island, in to se mu lahko zgodi tudi v prvem ali drugem razredu, dokler se priseljeniški organi ne prepričajo, da je prej bil legalno pripuščen. Ce potuje s permitom, se izpraševanje izvrši na ladji, in na Ellis Island bo prepeljan le tedaj, če priseljeniški inšpektor misli, da je iz kakršnegakoli razloga potrebno natančnejše pregledavanje. Povračevalec s permitom, ki se nahaja na začasnem obisku v tujini in želi, da bi se mu pravica odsotnosti podaljšala, mora vložiti prošnjo za podaljšanje na Generalnega priseljeniškega komisarja v Washingtonu (Commissioner General of Immigration), in sicer, preden poide čas, ki mu je prvotno bil dovoljen. V prošnji je treba navesti tehtne razloge za podaljšanje in na tako pro?!o je treba priseči pri kakšnem ameriškem konzulatu. Prošnji je treba priložiti stari permit in tri dolarje. gora kultura, njegova civilizacija. Skupni sovraž-nik, nemška nevarnost, zbližuje italijansko in jugoslovansko državo, toda sporazumni med vladami ostanejo brez moči, če ne temejji na medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu ljudstev. Ali sedanja politika itahjanizacije do skrajnost! ne strelja preko cilja, ker je naperjena proti mirnemu in ne-oboroženemu ljudstvu, ki želi samo eno: ohraniti svojo stoletno dediščino?« V tretjem delu svoje razprave govori Rene Martel o političnem življenju pri Slovencih pred vojno m sedaj. Eno je zanj gotovo: Slovenci hočejo to državo in vodijo račun o nevarnostih od zunaj. Zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, je nasproti zunanjemu svetu dovršeno. In Martel upa v lepo bodočnost te države. , v Kazprava bo za informacijo zunanjega sveta dobrodošla xn smo gosp. pisatelju hvaležni zanjo. Posebno hvaležni so mu pač naši bratje onstran meje, saj je o njihovih težavah izpregovoril inozemski javnosti inozemec, Francoz, kateremu bo ipač verjela. Povračevalcu se računa doba njegovega bivanja v Zedinjenih državah od tistega dneva, ko je zadnjič prišel v deželo. Ce na primer nastane razlog za njegovo deportacijo po povratku, ni mero-dajno, kako dolgo je prej živel v Zedinjenih državah, ampak koliko časa je poteklo, odkar je zadnjič dopotoval. Tudi zelo kratka odsotnost iz Zedinjenih držav postane v takem slučaju lahko usode-polna, in faktično je pogostoma bila. £wblfansM® gledišče OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 22. sept.: FIGAROVA SVATBA. Red A. Četrtek. 23. sept.: Zaprto. Petek, 24. sept.: Zaprto. Sobota, 25. sept.: TOSCA. Gostuje baritonist Rudolf Bukšek. Red D. Torek, 28. sept.: WALLY. Red E. Kakor je znano, so analfabeti izključeni od vselitve v Zedinjene države. Ena izjema obstoja za povračevalce po istem zakonu. Nepismen povračevalec se lahko pripusti, če je 1. prej bil legalno pripuščen; 2. če je živel nepretrgoma pet let v Zedinjenih državah; 3. če se vrne v roku šestih mesecev od dneva odhoda. Razume se, da se razen tega zahteva, da izpolni vse druge pogoje priseljeniških zakonov. 7.a takega povračevalca je obligatorno, da se vrne v šestih mesecih, računajoč od dneva, ko je odpotoval iz Zedinjenih držav. Nepismeni povrače-valci se v tem oziru pogostoma motijo; ker se sicer priseljencem, ki so prej bili legalno pripuščeni in se nahajajo na začasnem obisku v drugi deželi, odsotnost iz tehtnih razlogov lahko podaljša, misli tudi mnogo nepismenih, da bodo tudi pozneje kot v šestih mesecih lahko pripuščeni, če navedejo tehtne razloge za podaljšanje svoje odsotnosti. To pojmovanje je pa napačno. Edino v roku od šestih mesecev morejo biti taki povračevalci pripuščeni. Prav tako je treba, da dobro pazijo na predpis ,da ro bili pred svojim odhodom nepretrgoma vsaj pet let v Zedinjenih državah. • • • Vs?k povračevalec z začasnega obiska mora odgovarjati vsem predpisom priseljeniških zakonov, sicer je lahko prav tako izključen, kakor nov priseljenec. Njegov povračevalni značaj ga rešuje edino dolžnosti, da si pribavi kvotni vizum, In to Je v slučaju, če more dokazati, da je njegov povračevalni značaj legalen. Veliko število povrače-valcev je bilo izključeno, bodisi ker priseljeniške oblasti niso priznale, da Je dotični res povračevalec v smislu zakona, bodisi ker ni odgovarjal «es#B ali onemu nredpiea DrieotieniMdh ukoum Sprememba opernega repertoarja. Vsled smrtnega slučaja v rodbini g. čalete je potrebna sprememba opernega repertoarja in sicer se poje »Tosca z Bukšekom v vlogi Cavaradossija v soboto in »Wally« v torek za že naznanjeni red lanskih abonmajev. Mozart »Figar^va svatba« za abonente reda A. Danes v sredo zvečer ob pol osmi uri se poje v naši operi Mozartova komična opera »Figarova svatba« pod taktirko g. Antona Balatka in v režiji višjega režiserja g. Zdenka Knittla. Grofico Rosino poje gdč. Žaludova, služkinjo Suzano gdč. Thaler-jeva, paža ga. Poličeva, Marzelino gdč. Potučkova in Barbarino ga. Ribičeva. Figara, komornega slu- f) poje g. Betetto, grofa Almavivo pa g. Mitrovič. upan im« vlogo don Barcola, Kovač — Don Basl-lio, vrtnarja pa Janko. Ostale vloge pojo gg. Mohorič, Perko in Sekula. Opera je zanimiva po svoji komični vsebini in zapletljajih ter je polna večno-lepih melodij. Predstava se vrši za red A. V soboto dne 25. t. m. nastopi v naši operi baritonist in odlični umetnik — domačin g. Rudolf Bukšek, bivši član osiješke opere, ki prebiva sedaj stalno v Zagrebu. G. Bukšek, ki je eden najboljših naših baritonistov, je izšel iz ljubljanskega Narodnega gledališča ter je pozneje v Osijeku odpel izredno bogat in raznovrsten bari-tonski repertoar. Spomladi letošnjega leta je z največjim uspehom praznoval 25 letnico svojega umetniškega delovanja. Njegov glas bolj basovskega značaja je izredno mehak in vsled tega Pri ob-čnstvu jako priljubljen. Odličnega gosta-domači-na pozdravljamo najiskreneje na našem odru. Poleg njega nastopi tudi ga. Cale ova, naša ljuba in dobra znanka iz lanske sezone v glavni vlogi Puc-cinijeve opere »Tosca«. Predstava se vrši za red D. Gledališka uprava opozarja p n. občinstvo, ki se želi abonirati za gledališko sezono 1926/27, da se priglasi za gledališki abonma tudi še nadalje sprejemajo v veži dramskega gledališča in sicer dnevno od 9. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne. Cene abonmaja so iste kakor v lanski sezoni ter razvidne iz razglasa v veži dramskega gledališča. Celotni abonma se lahko plača v osmih obrokih, prvi obrok pri vpisu abonmaja. Gledališka seznna 1926/27 v Narodnem gledališču v Ljubljani se prične v soboto dne 2. odnosno v nedeljo dne 3. oktobra. Otvoritvene predstave kakor tudi tedenski red predstav objavimo tekom tega tedna. K.n$i&& in r&vife Informativno delo o Slovencih. V založbi knjigarne Felix Alcan v Parizu je izšla razprava znanega prijatelja Slovencev, profesorja Rene M a r t e 1 a »La Slovenie et les problčmes politi-ques contemporains« kot ponatis iz revije »Monde Slave«. Pisatelj navaja uvodoma par kratkih zemljepisnih podatkov o razširjenosti Južnih Slovanov in nato specielno Slovencev. Podaja nekaj zgodovine od naselitve Slovencev v teh krajih do prevrata leta 1918. in nato nekaj geografije ter primerja jezikovne in državne meje. .». Med temi meiami rasto pereči zunanjepolitični problemi Slovenije. Tu so slovenske narodne manjšine — 100.000 Slovencev v Avstriji, 500.000 v Italiji. In potem lega Slovenije: tod gro nemška pot na Jadran in na vzhod. Ce se Avstrija in Nemčija združita, je Slovenija v nevarnosti. Seveda potem glede Koroške ne velja več St. Germainska pogodba in ne velja plebiscit, ker ona od držav pogodbenic odpade. Nemci na Koroškem bi pa (pomenili v slučaju vojne tudi izredno nevarnost za Italijo. Za temi fzvajanjf podaja pisatelj pregled o položaju naših bratov na Koroškem ln pod Italijo: o germanizacijski politiki Avstrije in o nasiljih Italijanov. — »Slovanski element v italijanskih provincah Upi. No zahteva jn>iiiične neodvisnosti, abfcto*« saoMv, d« m reapcktira nJem* kwtic. u. Zgodovinska črtica 0 ZGRADBI ŽUPNO-DEKANIJSKE CERKVE V ŠMARTNEM PRI LITIJI. (Ob 25 letnici njene posvetitve.) (Dalje.) Šmartno v nevarnosti. Kakor o takih prilikah skoro povsod, tako so bili tudi v šmartinski župniji ljudje še celo na važnih mestih, ki so novi cerkvi odločno ikoj v začetku ugovarjali, ali zahtevali vsa; konkurenčno obravnavo. Dobro jim je došlo, da je tudi deželni predsednik Viktor baron Hein tako mislil in govoril. Ko se je že precej gradiva nabavilo in je stara cerkev še stala, se je peljal nekega dne skozi Šmartno v Šent Vid na Dolenjsko, se je tu ustavil, stopil v cerkev in spregovoril: »O, die Kirche ist nocli ganz gut k, to se pravi: »O, cerkev je še povsem dobra!«, na kar se je hitro odpeljal. Zato se ni prav nič čuditi, da so pri okrajnem glavarstvu v Litiji ves čas tako plesali, kakor jim je njihov visoki gospod zagodel. Pa so se tudi našli, ki so dobrim župljanom vsako sodelovanje odgovarjali, in to kakorkoli, pa jih strašili, da bodo smreke posekane in za cerkev darovane prej strohnele, nego se bo nova cerkev zidala itd. Pa tudi, če bi se zidala, bo zgradba v sredi dela obtičala, in tedaj bodo morali plačevati, da bo joj! Ko je pa stekla še celo konkurenčna obravnava po vodi, za kar slava zlatemu jubileju Franca Jožefa I., so ne* katerniki kar zbesneli zlasti uvidevši, da župljani v ogromni večini merodajnim faktorjem pri zgradbi cerkve neomajno zaupajo in delajo naprej. Zatekli so se k »Slovenskemu narodu«, ki je prinašal posebno v letu 1900. razne lažnive notice med tednom, ob sobotah za nedeljo pa daljše dopise. Krono svoje podlosti pa si je postavil v sobotni številki 178, dne 4. avgusta istega leta v dopisu iz Šmartna, pravilno iz Litije, z bombastično lažjo: Šmartno v nevarnosti, ki se glasi doslovno: »Katedrala v Šmartnem pri Litiji še ni popolnoma dograjena, pa se je že začela podirati, in se lahko zgodi velika nesreča, če se pravočasno ne izvrši potrebna poprava. Kakor znano, ,ie bil dekan Lavrenčič sam svoj stavbenik. Mož ni samo izprešal iz ljudstva ogromno denarja za stavbo te katedrale, nego je tudi sam vsa gradbena dela vodil. Kako jft svoje delo opravil, nam kaže okolnost, da se je sprednja fronta cerkve — kjer sta stolpa — nagnila. Neki stavbenik se je pTed kratkim mudil v Šmartnem in si je Lavrenčičevo katedralo ogledal. Mož pravi, da ste se dve vezi pretrgali in da je vsled tega zidovje odnehalo. Po njegovi sodbi se je zid nagnil za kakih 18 do 20 centimetrov, toraj za toliko, da preti velika nevarnost, zlasti ker so zvonovi že obešeni v stolp in se ž njimi zvoni, kar bo nesi-gurno stoječi zid še bolj zrahljalo. Šmartinski župan oče Cofek seveda ni zmožen, da bi sprevidel, kaka nesreča se lahko zgodi, če pade zid na šolo in na sosedno Arkotovo hišo, ali politična oblast ima po našem mnenju dolžnost, da pusti stvar vestno in natančno preiskati, in da nemudoma odredi vse. kar je potrebno, da se postavi cerkev zopet v dobro stanje. Pri takih zadevah ne smejo odločevati obziri na to, kje bo dekan Lavrenčič izprešal 7,a popravo potrebni denar, ampak morajo odločevati zgolj oziri na javno varnost Kar je škode, naj jo nosi tisti, ki jo je povzročil, Se tudi nehote in le vsled svoje nezmožnosti. Kaj pa se tudi reven duhovnik vtika v stavbi nske stvari. Mislimo, da je že dovolj, da se je že pred leti v Bohinju podrla cerkev in ni treba, d? bi se kaj podobnega zgodilo še v šmartnem pri Litiji.« Kar gorko na ta dopis ne daleč od okrajnega glavarstva v Litiji je isto z dopisom z dne 5. avgusta 1900, štev. 9564, prosilo deželno vlado v Ljubljani, da pošlje hitro državnega tehnika, da nevarnost preišče. Šlo je res hitro. Dne 8. avgusta je bila komisija že v Šmartnem in dekana preljubez-nivo nagovorila: »Pridemo v Šmartno le v Vašem interesu kot Vaši prijatelji, blagovolite nam pokazati dotične razpoke.« Dekan je nato odgovoril: »Gospodje ste prišli na podlagi dopisa v «Slovenskem narodu», prijatelj ali sovražnik gori ali doli, izvolite kot strokovnjaki nevarnost sami preiskati in zadevo stvarno presoditi.« In preiskovalo se je po vseh kotih od 9 dopoldne do 3 popoldne, tudi med pol-danskim počitkom. In našlo se — ni nič. Nad-inžener Roman Waschica je stopil opoldne med zidarje in delavce rekoč: »Razpoke morajo bit!, povejte, kje so!« A oni odgovore: ; Gospod inžetier, kako r.aj Vam pokažemo, ko vendar nič ni.« In mož ie nnaLma.™. prehodil vso stavbo, preiskaval in preiskaval do treh popoldne, nakar je šel v občinsko pisarno, kjer je narekoval med drugim doslov. no: »Die Pfarrkirche wurde sowohl an det Aussenseite, wie iu ihrem Inneren einer sorg« fSltigen Besichtigung unterzogen und hiebel keine Bauschaden vorgefunden. Der Bauzu-stand des besagten Objektes ist demnach ein guter und gibt derzeit zur gar keinen Besorg-nissen Anlass«, to se pravi: »Zupna cerkev se je zunaj in znotraj skrbno pregledala in preiskala in se niso našle nobene poškodbe. Stanje imenovanega objekta je toraj dobro in na ■rabuja točasno prav nobenih skrbi.« Jasno to-raj, da se ni zaukazalo niti najmanje popravilo ali sprememba. Načelnik komisije je čestital dekanu, ki se je zato tudi primerno zahvalil rekoč: »O, pač žalostno, da se vlada vseda na limance ^Slovenskemu narodu»!« Baron Hein pa je še isti večer takoj po prihodu v Ljubljano pozval k sebi nadinžener-ja Waschica, da mu poroča. Poročilo je baje sprejel z dolgim in kislim obrazom, ker sicer , ~ M bil tako globoko in glasno vzdihnil na-j pr*.„i poročevalcu: »Das ist halt fatak, kakor je pripovedoval nadinžener Waschica dekanu ob kolavdaciji cerkve dne 14. novembra 1900. _(Dalje sledi.) Spori ŠPORTNA NEDELJA. Nogomet. V Ljubljani so se pričele v nedeljo jesenske prvenstvene tekme, katerih se udeležujejo klubi letos v dveh razredih. Močnejši klubi Ilirija, Pri-morje, Jadran, Hermes in Slovan tvorijo I. razred, preostalih 5 klubov Slavija, Svoboda, Panonija, Kra. kovo in Reka so v II. razredu. Rezultati nedeljskega kola so: Ilirija : Hermes 8:2, Jadran : Slovan 4:2, Panonija : Krakovo 5:5, Reka : Svoboda 3:1. Pri-morje in Slavija sta bila prvenstvenega tekmovanja tokrat prosta. Relativno najboljši vtis je napravil v nedeljo Hermes, čegar moštvo je presenetilo publiko ta skoro tudi Ilirijo z jako dobro kombinacijsko igro. V prvem polčasu ni niti malo zaostajalo za Ilirijo ter zasluženo doseglo v tem delu igre neodločen izid 1:1. Tekom drugega polčasa je omagalo pod ostrim tempom, ki ga je samo diktiralo. Ilirijansko moštvo je bilo v prvem polčasu slabo zlasti v obrambnih linijah. Kasneje je stopnjevalo svoja prizadevanja ter polagoma dobilo oblast nad igro. V dobri formi se je pokazala dvojica Doberlet- Kreč II, deloma Beltram, ostali igrači so bili slabejši kot navadno. — Jadran je zmagal nad Slovanom vsled boljše igre ožje obrambe, v kateri je imel izvrsten dan vratar Vidmar. V polju sta si bila oba kluba enaka, oba slaba v skupni igri, oba očividno nepripravljena na prvenstveno sezono. Več smotre-nega treninga in več pažnje kombinacijski igri I — Panonija je podala proti Krakovu nepričakovano dobro igro, ki je stala tehnično na razmeroma lepi stopnji. Krakovo je igralo nekoliko pretrdo, drugače tudi dobro. Reka je precej r.adkriljevala slabo Svobodo ter odnesla zasluženo zmago. — Rezerva Ilirije je po zanimivi igri zmagala nad rezervo Hermesa v razmerju 6:1. Prihodnjo nedeljo se sestanejo v prvenstvu Slovan : Hermes, Primorje : Jadran, Slavija : Reka in Panonija : Svoboda. '''' Nacionalni tenis-turnir za prvenstvo Slovenije. ki se je vršil 11. in 12. septembra t 1. na tennis-prostorih S. K. Ilirije, je bil zaključen s sledečimi rezultati: 1. Gospodje posamezno: I. g. Miron Bleiweis-Trsteniš'ki (Ilirija), ki si je s tem priboril že drugič prvenstvo Slovenije, je zmagal nad II. g. Robertom Dacarjem (II.) v finalu 6 : 4, 0 : 6, 6 : 3, 6 : 4. 2. Dame posamezno: I. gdč. Ksenija Ravniharjeva (Atena) zmagala z 6 : 3, 6 : 2, proti II. gdč. Heli Florjančičevi (ti.) 3. Igro dame in gospodje v dvoje sta dobila I. gdč. Frida Florjančiževa in g. Milan Kmet (oba Ilirija) proti II. gdč. Fedori Ravniharjovi in g. Miranu Bleivveisu 6 : 3, 2 : 6, 6 : 4; 4. Gospodje-juniorji posamezno: I. g. Vaso Zajec (Atena), II. g. Boris Kristan (A.) 6 : 1, 6 : 1. S športnega stališča je graje vredno, da se sicer lepo uspelega turnirja ni udeležil niti eden tekmovaloov izven-ljubljanskih klubov. Vsled te nezadostne udeležbe se niso mogle odigravati razpisane igre gospodje v dvoje in dame-juniorske posamezno. ZNAMENITI ŠPORTNI DOGODKI. Zgodilo se je, kar so pričakovali; v boju za ameriško prvenstvo v tenisu so ostali slednjič Francozi sami med seboj. Prvenstvo si je izvoje-val Lacoste z zmago nad Borotro 6 : 4, 6 : 0, 6 : 4 Lepše se za zadnji poraz Francozi pač niso mogli revanširati. Pisali smo nekoč, da je Callizo poskusil zbolj-šati svoj svetovni rekord v dvigu z aeropla-n o m, 12.066 m, in da se mu j« t» posrečilo. En barograf je kazal 12.500 m, drugi pa 12.800 m. Komisija je sedaj ugotovila, da je znašala dosežena višina 12.442 m, in to je sedaj novi višinski rekord. Znamenita atleta Rigoulet in Alzin se bosta poskusila 17. oktobra v Marseille. Vaj bo osem; štiri je predlagal Alzin in jih je Rigouloi odobril, štiri je predlagal Rigoulot in mu je Alzin pritrdil Alzin: tezno z desnico, tezno obojeročno z ločenimi ročkami, tezno obojeročno z dolgo ročko, obojeročni dvig od tal. Rigoulot: poteg z desnico, poteg z levico, potfcg z obema rokama, obojeročni sunek s prostim dvigom na prsi. Sparta je zgubila v Bostonu igro proti Hali River 2 : 3. Boj je bil izredno hud. Nurmi je na Dunaju 3000 m zares tekel v prav istem času kot v Dresdenu, 8 : 27.6. To j« bil pred kratkim še svetovni rekord na 5000 m 14 : 28.2. In sicer je startal zvečer ob osmih, v luči žarometov. V petek bo pa v Budimpešti tekel proti štafeti na dve milji in bo poskusil zboljšati zadnji Widejev rekord na to razdaljo 9 : 01.4. NOV NURMIJEV SVETOVNI REKORD. Dunaj, 21. septembra. (Izv.) Nocoj se je vršil na športnem prostoru Ilohe Warte na Dunaju večerni sporlni miting, ki je bil prirejen na čast Nurmiju. Nurmi je poskušal v konkurenci s tremi lahko atleti zboljšati svoj svetovni rekord na 5000 m, katerega je postavil na 44.28.6. To se mu ni posrečilo, kei je rabil za progo 14.34. Pač pa je postavil nov svetovni rekord na razdaljo treh angleških milj (4827 m) v času 14 minut 7.4 sekund navili naročnikov! Gospodarstvo Produdja premoga v Sloveniji v mesecu Juliju. V naslednjem podajamo statistiko produkcije, oddaje in zalog premoga v juliju 1926. Celokupna produkcija je znašala v tem mesecu 112.952 ton in se je torej napram produkciji v juniju, ki je znašala 112.483 ton, dvignila le za 0.4 odstotke, napram produkciji v juliju 1925 in 1924 (133.254 in 140.071 ton) pa se je zmanjšala za 15, odnosno 20 odstotkov. Od te produkcije in deloma od zalog sn oddali premogovniki: železnicam 50.141 ton (v juniju 45.940 ton), brodarstvu 230 ton (230 ton), industriji 45.477 ton (48.940 ton), raznim strankam 9109 ton (6686 ton); sami so pora« bili 10.224 ton (8592 ton), izvozili pa so 5451 ton (5156 ton). Skupno so torej oddali 120.630 ton (115.186 ton). Ker je bila oddaja za 7678 ton večja kot pa produkcija, so se zaloge, ki bo znašale koncem junija 85.642 ton, ponovno zmanjšale na 77.963 ton. Največje so bile za« loge koncem aprila, ko so znašale 93.892 ton. Pri podatkih o številu zaposlenega delavstva se opaža nadaljna redukcija. Zaposlenih je bilo 8847 delavcev (v juniju 9005), 270 paz-nikov (267) in 285 uradnikov (290). Ker je bilo v januarju zaposlenih še 12.955 delavcev in paznikov, znaša torej dosedanja redukcija 8738 delavcev in paznikov. Čeprav se je stanje premogovnikov v juniju in juliju znatno zboljšnlo — oddaja premoga se je zvišala od 110.912 ton v maju na 120.630 ton v juliju — vendar se je v teh mesecih reduciralo 725 delavcev. Važen oreokret v naš! pro-dukdil sladkorla. Proizvajalci sladkorne pese so imeli v zadnjih letih mnogo bojev s kartelom sladkornih tvornic. Da se obvarujejo od nadaljnje eks-ploatacije s strani sladkornih tovarn, so osnovali leta 1924. zvezo proizvajalcev sladkorne pese. Tej zvezi je po dolgih bojih uspelo pridobiti tri četrtine vseh proizvajalcev sladkorne pese in osnovati delniško družbo »Proizvadiač-ke šečerane a. d.«, katere delnice (po 1000 dinarjev) so plasirane izključno med proizvajalci sladkorne pese. Družba že gradi prvo sladkorno tvornico v Starem Sivcu, ki bo do« grajena do zime, drugo leto pa namerava zgraditi še nadaljnje štiri tovarne v Mačvi, Sremu, Banatu in Pomoravju. Agilnemu vodstvu družbe je tudi uspelo najeti v Ameriki posojilo v znesku 50,000.000 Din in sicer pod zelo po-J^aimf pogoji. Ta pokret je važen ne samo za proizvajalce sladkorne pese, ki bodo na ta način velik del svoje produkcije lahko predelali v lastnih tovarnah, temveč je važen tudi za vsakega konsumenta, kajti le po tej poti bo možno doseči znatno znižanje cen sladkorja v naši državi. Izpolnila se bo torej dolgoletna želja naših proizvajalcev sladkorne' pese po osvoboditvi od ekonomske odvisnosti od kartela, odnosno dunajskega in budimpeštanskega kapitala, ki je s štirimi petinami udeležen v naši sladkorni industriji in izrablja svoj monopolskl položaj napram proizvajalcem. Za 100 kg pese plača sladkorni kartel le 20 do 22 Din, medtem ko plačajo nemške sladkorne tovarne 4 marke (53 Din) za kvintal. Naša sladkorna industrija je še mlada, toda ona ima v svetovni produkciji sladkorja najboljše izglede za uspešen razvoj. V Nemčiji n. pr. se plača poljskemu delavcu 3.50 marke (46 Din) na dan, medtem ko znaša pri nas dnevni zaslužek poljskega delavca 20, največ pa 30 Din. Tudi ostali proizvajalni stroški so pri nas za polovico manjši, pa vendar je naš sladkor dražji kakor v vseh dragih državah, ki se bavijo s produkcijo sladkorja. Vsled visoke cene pa je tudi poraba sladkorja v naši državi minimalna in znaša le 6 kg na osebo, napram 10 do 25 kg v drugih državah. Cim se izdatno zniža cena našemu | sladkorju, moremo tudi pri nas pričakovati, da postane sladkor prava ljudska hrana in da se njegov konzum znatno poveča. * * * Znatno padanje con kinet. posestvom. Kako zelo so padle v zadnjem času cene kmetski posesti, nam kaže tale slučaj: V Stopercah pri Majšbergu je bilo te dni na prodaj lepo posestvo 3o oralov z vinogradom, ki nosi ob srednji vinski letini 22 po-lovnjakov vina. Posestvo je bilo sodnijsko cenjeno na 140 tisoč dinarjev. Pri prvi dražbi se je oglasil samo eden ponudnik in bil pripravljen dati 30.000. Posest je bila sedaj prodana od upravitelja konkur-zne mase za 70.000 Din, torej za polovico cene kot je bila cenjena od sodnih izvedencev. To so žalostni pojavi za našega čisto obubožanega kmeta in za splošne gospodarske razmere v Sloveniji. Tridnevni vinarski in sadjarski t p raj na Mali Loki pri Trebnjem. Na drž. posestvu Mala Loka priredi okrajni kmetijski referent g. Fran Malasek tridnevni vinarski in sadjarski tečaj in sicer dne 3., 4. in 5. oktobra t. 1. Udeleženci naj se pismeno javijo pri imenovanem. Oddaljenejšim se preskrbi prenočišče in hrana. Prvi dan bo izključno le za ženske; drugi jn tretji dan pa za moške. Predavalo se bo o spravljanju sadja, predelavi sadja na razne konzerve in napravi brezalkoholne pijače iz sadja in grozdja. Z ozirom na vinarstvo se bo predavalo o pripravah za trgatev, o trgatvi, prešanju in kipenju mošta. Ker je program zelo važen, posebno za našo odrastlo mladino, se okoličani vabijo, da se teh predavanj v velikem številu udeleže. — Okrajni kmetijski referent v Novem mestu. Razširjenje mariborske tovarne. Mariborska kemična tovarna »Unio«, ki izdeluje na podlagi inozemskih patentov ozir. licenc kremo za čevlje, različne vrste parafinskih sveč in muholovnike, bo v kratkem razširila svoj obrat, tako da bo lahko zaposlila 120 delavcev. Tovarna zaposluje sedaj pri polni izrabi kapacitete 80 delavcev. Zgradila bo tudi veliko cisterno za terpentin, ki bo obsegala 15.000 litrov. Tudi ostale kemične tovarne v Mariboru se lepo razvijajo in to navzlic težki kriza našega gospodarstva. Hmelj. Žatec, CSR, 20. sept. 1926. Nakupovanje je živahno. Cene so čvrste in se gibljejo med 4000—4400 Kč za 50 kg. Ntirnberg, 17. sept. 1920. Tržišče je mirno; cene od 500—565 M za 50 kg. Ruska industrija. Produkcijski program ruske industrije za prvo polovico gospodarskega leta 1925—1926, to je v zadnjem četrtletju lani in v prvem čatrtletju letos je znašal 4140 milijonov rabljev kar pomeni 149% efektivne produkcije prejšnjega leta. Pozneje je bil program znižan za 608 milijonov rubljev. Marca meseca 1926 je bilo zaposlenih v državni industriji 1,953.000; število zaposlenega delavstva je naraslo od lanskega leta som za 32 in pol odstotka. Letni trg. Vsled nedavnega dviga lire je lesni trg, kakor je bilo pričakovati, nekoliko oživel. Kupna moč lire se je znatno dvignila, zato je tudi povpraševanje po našem blagu pos!alo živahnejše. Italijanski lesni trgovci so sklenili že večje kupčije za dobavo lesa. Produkcijska kriza v Fordovih tovarnah. 2e lani je produkcija avtomob'lov v Fordovih tovarnah dosegla mrtvo točko. Letos pa je občutno nazadovala. V prvih 6 mesecih leta 1925. je Ford prodal 1.153.000 avtomobilov, v prvih 6 mesecih tekočega leta pa samo 746.412. Kar je Ford izgubil, so pridobile druge avtomobilske marke. Produkcija v koncernu Dodge se je zvišala od 138.00 na 200.000, produkcija Chevrolet-avtomobilov pa se je dvignila oa 277 000 na 424 000. Ford, ki se je do sedaj konsekventno držal svojega tipa, ga izpopolnjeval in le nebistveno spreminjal, se je sedaj odločil vpeljati popolnoma nov tip (s šesteitinder-ski motorjem), k: bo bolje odgovarjal zahtevam ameriškega prebivalstva. Industrializacija Rusije. Najvišji ruski narod n »gospodarski svet je izdelal statistiko industrijskih podjetij, ki so se zgradila po revoluciji oziroma se še nahajajo v gradnji. Celokupna vrednost investicij znaša dosedaj 831.5 milijonov zlatih rubljev. Ta podjetja bodo producirala letno za 404.2 milijona rubljev in bodo zaposlila 140.000 delavcev. Dne 21. septembra 1926. DENAR. Zagreb. Berlin 13.466—13.496 (13-46-13.49), Italija 205.17—207.17 (203.91—205.91), London 274.40-275.20 (274.40—275.20), Newyork 56.49 (56.358—56.558), Praga 167.35—168.15 (167.35— 168.15), Dunaj 7.965 -7.995 (7.96375—7.99375), Curih 10.9275—10.9575 (10.9275—10.9575), Amsterdam 22.69—22.75 (22.66-22.72). Curih. Belgrad 9.1425 (9.1475), Budimpešta 73 (7245), Berlin 123.2625 (123.2375), Italija 18.90 (18.7375), London 25.12 (25.12), Newyork 517.50 (517.50), Pariz 14.43 (14.40), Praga 15.3825 (lfe.831, Dunaj 78 (73), Bukarešt 2.80 (2.73), Sofija 8.7575 (8.74), Amsterdam 207.30 (207.425), Bruselj 13.987 (18.975). Dunaj Devize: Belgrad 12.50—54, Kodani 187.80-188.20, London 34.365-465, Milan 25,8>— 92, Ne\vyork 707,65—710.15, Pariz 19.72—82, Varšava 78.-10-90. Valute: dolarji 704.50, angleški funt 34.30, francoski frank 19.82, lira 25.72, dinar 12.47. češkoslovaška krona 20.92. Prajta. Devize: Lira 122.80, Zagreb 59.595, Pariz 93.60, London 163.70, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. 7% invest. posoj. 72—73.50, vojna odškodnina 304 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—196, Ljublj. kreditna 165 170, Merkantilna 90—94, Praštediona 864 —866, Slavenska 22 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 112 M., Trbovlje 305 den., Vevče 104—104, zaklj. 104, Stavbna 55—65, šešir 103—104, zaklj. 104. Zagreb. 1% invest. posoj. 78—73.50, agrari | 42.50- 43.50, vojna odškodnina aranž. 307—308, i kasa 807 — 308 sept. 307—309, okt. 310—311, Hrv. esk. 100-101, Kred. 101—102, Hipobanka 55 den., Jugobanka 2—92.50, Praštediona 865—867.50, Lj. kreditna 165—170, Slavenska M—24, Srpska 130 den., Ekspioatacija 10—12, Sečerana 343—353, Gutmann 200 den., Slavex 115 bi. Slavonija 80.50—31, Trbovlje 330-331, Vevče 105-115. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 842.000, Živno 705.000, Alpine 765.000, Greinitz 105.000, Kranjska industrijska 377.000, Trbovlje 420.000, Hrv. esk. 156.000, Leykam 120.000, Avstr. tvornice za dušik 243.000, Slavex 148.000, Slavonija 36.000. BLA60 Ljubljana. Les: Bukova drva, suha, same ee-panice, fco naklad, post. 2 vag. 19—19, zaklj. 19, trami merkantilni, 8-4, 4, 5 m, 4-4, 5, 6, 7 m, fco Postojna 1 vag. 280—280, zaklj. 280, deske za frize, fco namembna post. za 100 kg 1 vag. 45—45. zaklj. 45, borova drva, 1 n! dolga, fco vag. naklad, post 11.50 den., bukova drva, suha, meterska, zdrava, fco vag. meja 20.75 jden., trami merkantilni, od 4-5—6-8, od 4—8 m, po kupčevi noti, fco vag. meja 270 den. Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 260 bi., pšenica domača nova, fco nakiad. post. 285 bi., koruza fco vag. nakladalna postaja 165 bi., rž domača, fco nakladalna postaja 210 bi., oves novi, fco nakl. post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. nakl. post. 170 bi., krompir rani, fco vag. slov. post 95 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov post. 100 bi. K 15 letnici Vincendieve konference na Viču. Le malo kdo se je spomnil, da je letos minulo 15 let, odkar Obstoji v naši občini »Vincencijeva konferenca« in dnevno zavetišče za otroke. Tiho in v javnosti skoraj neopaženo je ta dobrodelna ustanova vršila ogromno socialno delo v dobrobit siromakov in otrok naše občine. Naj mi bo dovoljeno, da ob priliki te 15 letnice podam tudi širši javnosti nekoliko zanimivih podatkov. Socialna beda, ki je ta čas dan za dnem naraščala, je privedla dobrosrčne krščanske ljudi naše rOhčine do tega, da so se dne 2. aprila 1911 zbrali g Društvenem domu na Glincah ter ustanovili »Konferenco Šv. Antona« na Viču. V prvi odbor te institucije, ki je dosegla v letih svojega obstoja sploš--no zaupanje in podporo pri vseh, ki so konferenco poznali, so bili izvoljeni takratni župnik in poznejši provinci jal pokojni p. Avguštin Ca m p, a, Ivan Palice, Franc J a v o r n i k, p. Arhaugel A p e j, Franc G o r j u p in pokojni Peter R e k a r. Prvim predsednikom je bil izvoljen takratni viški nadučitelj in deželni poslanec Jernej Ravnikar. Pri ustanovitvi konference je bilo takoj veliko število otrok, siromakov in bolnikov ,ki so bili potrebni oskrbe, manjkalo pa je prostora, orodja, kuhinje, posode itd. Prostore je nato začasno odstopilo Slov. kat. izobraževalno društvo Vič-GIince, pozneje pa si je konferenca sezidala nad delom Društvenega doma svoje lastne prostore. Tudi kuhinja se je zidala še isto leto in je stala 1713.05 takratnega denarja. Tik Društvenega doma je konferenca kupila parcelo, ki še danes služi kot otroško igrišče. Veliko vsoto za zavetišče je prispevala država, odnosno naučno ministrstvo in pa deželni odbor kranjski. Dnevno zavetišče so od začetka oskrbovale brezplačno sestre »Angela variha«, zadnja leta pa so prevzele vodstvo sestre usmiljenke, ki z izredno ljubeznijo in vnemo negujejo zavetišču izročene otroke. Prišla pa je leta 1914. svetovna vojna. Na bojnem polju je padalo vsak dan več družinskih očetov, v zaledju je lakota in pomanjkanje pobralo marsikateremu otroku dobro in skrbno mater. Naloge konference so radi tega dnevno rastle. Neumorno so člani konference pomagali lajšati gorje, katerega je bila v veliki meri kriva tudi svetovna vojna s tem, da so podpirali reveže in sprejemali osirotele otroke v zavetišče. Lahko si mislimo, da v času splošnega pomanjkanja živil to ni bila lahka stvar. Čarobna krasota valovitih las, svileno mehko usi-pajočih se v rahli obilici, zanese ljivi uspeh očiščenja z FJ<>!.> . Shampoo. Brez sledu Škodljivih ali jedkih primesi očisti Elida-Shampoo lahko pa temeljito lase in kožo na glavi z nežnim posebnim milom. Daje bujne, močne pene, ki z mili joni mehurcev zagrnejo vse nezaželjeno. Elida-Shampoo daje lasem trajno diskretno vonjavo, varuje in krepča prlrodne vale. Uporabljajte vsled tega vedno sode protfl ELIDA SHAMPOO Jugoslov. d. d. Grorg Sthlrfit, Oslji-k. Oddelek »ELIDAt. i»a Pošljite mi brezplačno originalni zavojček Elida-Shampoo Imei...... Naslov: . Prosimo, dj vtaknete Ia.odrerek v kuverto, katero naslovilo kot tiskovina Večina delavnih članov že od začetka sodeluje pri tej velevažni socialni akciji. Nihče jih ni za nji-liov veliki trud in delo nagradil, ter vsi vrše vso to delo nesebično, popolnoma brezplačno, ter tudi v praksi izvršujejo Kristusovo zapoved ljubezni do bližnjega. Za 10 delo pa so morali mnogokrat slišati grenke, neopravičene in velikokrat tudi bedaste očitke. Zdi se mi umestno, da opozorim na poročilo, katerega je. spisal veliki dobrotnik in svoječasni voditelj konference, pokojni prvi župnik in poznejši provincijal p. Avguštin Čampa v našem krščansko-socialističnem glasilu »Naša moč« dne 14. in 21. novembra 1912, v katerem poleg drugega omenja tudi to, da je konferenca prosila takratni občinski odbor za podporo, katero so socialno čuteči liberalni odborniki odbili z motivacijo, da je to strankarska ustanova. Hvala Bogu, da je sedanji občinski odbor popolnoma drugačen ter je pokazal smisel za razna važna socialna vprašanja, ter je tudi konferenci vo-tiral v lanskem rednem proračunu precejšnjo vsoto, ter pozneje nakazal še izredno podporo. Prepričan sem, da bo občinski odbor to karitativno ustanovo podpiral tudi v bodoče, posebno pa pri načrtu, katerega born omenil pozneje. Kdo bi mogel zbrati vso podatke o raznih dobrih delih, ki so v veliki večini ostala sploh tajna, popisati vse dobrote, ki jih je ta ustanova delila med svetovno vojno v dobi največjega pomanjkanja, do danes? Če poleg tega pomislimo, da se je vse to ogromno delo vršilo večinoma s prostovoljnimi prispevki, šele tedaj bomo laje razumeli, kako velika je naloga, ki jo ta konferenca izvršuje. Naj omenim, da tudi sedaj konferenca podpira 8 siromakov in petero družin, ter ima v oskrbi v zavetišču nad 60 otrok, ki prejemajo vsaki dan tudi hrano, zelo mnogi popolnoma brezplačno ter izda konferenca za vse to nad 50.000 Din letno. Načrt, katerega sem omenil že preje in katerega namerava konferenca izvesti, je ta, da čim prej postavi v naši občini novo večje otroško zavetišče. Zavetišče je namreč radi vedno naraščajočega števila otrok premajhno ter se konferenca že dolgo bavi z mislijo, kako temu nedostatku odpomoži. Sven Elvestad: 50 Roman. Oba sva napeto prišli'skovala. Globoko doli na morju sva slišala veslanje; čoln se je peljal mimo spodaj v temi. Glas je prodiral do naju kakor skozi trobilo. Slišala sva tudi tiho govorjenje, posamezne pretrgane besede, ki so zvenele čudovito daleč in medlo: >... boljše v takem vremenu, ko.. .< Več nisva cula, vse drugo je požrla tema in prepad. »Globoko, globoko doli,« je zamrmral detektiv. Nekaj čtua je še vlekel na uho, ne da bi prestregel kakšna besede, nato je nadaljeval: »Kakor sem vam že povedal, dragi prijatelj, sem delal v tej zagonetni zadevi na prav poseben način. Taicoj s početka mi je bilo jasno, da je moral biti gozdar ubit, in da ga je ubil nekdo v jezi. Premišljen umor to nikakor ni bil. Kmalu mi je prišlo na misel, da gre za ljubosumnost Ko sem bil videl mrličev smehljaj, zmagoslaven še v smrti, sem si dejal: ,Ako se je svojemu tekmecu takole nasmehljal, potem razumem, tla ga je takoj pobil na tla..Dobro torej. Uvidel sem pa tudi takoj, da ne more biti niti govora o tem, dobiti pravih dokazov. Sumnjo gojiti je bilo seveda lahko, toda dobiti Dreoričevalen dokaz ne- mogoče; saj se je dogodil zločin po golem naključju: nenadno in nepremišljeno ravnanje. Začeti sem moral torej brezpogojno drugače, kakor delam v drugih slučajih. Pred dvemi leti je zginil na Rivieri bogat Anglež na nepojasnjen način. Preiskava je dognala, da je šlo za roparski umor, toda morilca niso mogli najti nikjer. Vedeli tudi niso, kakšen je. Kaj je storil mali, zviti francoski detektiv, ki je vodil preiskavo? Začel je igrati ubitega! Našemil se je prav tako ko ta, oblekel se po njegovem in šel tako na pot po vseh glavnih mestih v Evropi. Sprehajal se je po ulicah in cestah, kjer je hodilo mnogo ljudi. Naposled se je dogodilo v Leningradu na Ruskem, kar je bil pričakoval. Neki mož je prestrašen obstal, ko ga je zagledal. To je morilec, ki misli, da se mu je nenadoma prikazala njegova žrtev in zato smrtnobled in ves prestrašen zbeži. V naslednjem trenutku so ga prijeli. In ta način, dragi prijatelj, sem si izbral tudi jaz. Samo malo drugače sem izvršil svojo nalogo. Komaj se mi je zbuil sum, sem že tudi vedel, ker v teh rečeh vidim bolj jasno, ko vsi drugi ljudje, kdo je gozdarjev morilec. In od te ure sem moža neprenehoma preganjal. Z nepričakovanimi rečmi kakor z letalom in s smrtjo starega Gjaernaesa sem se sioer malo zamudil, samo po sebi pa ni to zadevi ne škodovalo ne koristilo. Ker nisem imel nobenega dokaza, sem moral gledati, da se bo dotični sam izdal. Poklical sem strah na pomoč, in to na način, kakor še tega morda ni napravil noben detektiv pred menoj. Žal mi je, ako sem bil neusmiljen, toda res je, kar sem deial že prej enkrat, da sem lirični Deanik strahu. In nri- pravil sem zločinca do tega, da se je izdal... Mar je še vedno potrebno, da povem, kdo je morilec?« Težko je ležala detektivova roka na moji rami. Srce mi je tolklo s tako silo, da se mi je dvigalo in nižalo telo, kar je moral brez dvoma čutiti. Cul sem svoj lasten glas ... zvenel je čudno grgrajoče: »Ne ... zares ne.< »Tako? Torej ne?« je odvrnil Asbjorn Krag sme-homa; »morilec ste seveda vi... Vedel sem to že od vsega početka, od hipa, ko sem slišal, da ste stali pod drevjem in videli, kako je prišel gozdar, vaš tekmec pri gospodični Hildi, iz njenega stanovanja. Ko ste šli čez vres, ste bili gotovo samo zelo nesrečni, niti na kraj pameti vam ni bilo, da bi ga ubili, čutili ste samo pekočo bol, ker vas niso bili pustili v dvorec, posebno še, ker ste ves povod za njih ravnanje krivo tolmačili. Ko ste se pa pozneje namerili na gozdarja in je snel klobuk, da bi vas pozdravil, porogljivo, zmagoslavno, ste tako dvignili palico, svojo krasno palico s slonokoščeno kroglo na vrhu, in ste zamahnili nanj. Tudi takrat prav za prav niste mislili na to, da bi ga ubili, toda nesreča je dodala svoje, zadeli ste ga na teme, in umrl je takoj...« Absjorn Krag je prenehal. Njegove besede so drsele mimo mene, slišal sem, kaj je govoril, toda besed nisem mogel razločevati med seboj. Njegov globoki, resni glas mi je donel na uho žalostno kakor bije kovina ob kovino pri pogrebni koračnici. Prisluškoval sem nehote veslnjem doli v prepadu; sedaj so odmevali procej dalje, čoln ia že zdrknil mimo. Bližal se ie odločilni trenutek. 111 = 111= »hfae_ - p -o^i.3 V | O B 2*2 N 1 £ 3 2 2 g f" a, m o °5 -o se °Sc' 3"o g -TET' 3 v 2 • n> o X s- , "g 5. 2 §■» 1 !?2i 11*1-3 " 2 £. £" S - o w a. o* I • v ni ' D-SS =5-5 g.31* 0 e s m -asi 3 S-F « ' S 1 S - S B s t a- -Ig 3 * B a /i S 2* « S o- ® 2 § PT2."? S P- -liiElll Sklenila je, da čim prej preekrbi nore prostore ra zavetišče, ki sc bo delilo ▼ tri oddelke, in lieer h dojenčke, za otroke do šolskih let in za Šoloobvezne otroke ter vse druge potrebne prostore. Ta projektirani otroški dom ho menda edini te vrste t vsej državi, katera do danes še nima zavetišča, kakor se namerava postaviti v naši občini. Na ta način se ho odpoinoglo staršem, ld so ves dan odsotni v raznih tovarnah itd., (ta bodo mogli vse svoje otroke izročiti v skrbno varstvo in nadzorstvo. Kako velike koristi za starše in otroke bo ta novi projektirani dom, ne bora še posebej povdarjal. Prepričan sem, da bodo to nameravano akcijo podpirali z vsemi močmi vsi, da bodo tudi razne korporacije, posebno pa naša viška občina razumeli veliko socialno naiogo tega nesebičnega društva, ki si v leku 15 let svojega obstoja na uspehih svojega socialnega dela lahko častita, ter ga podprla z izdatno podporo, snj bo to v korist vsem občanom. Vsi pa, ki bomo podpirali to akcijo, bomo imeli najlepšo zahvalo v zavesti, da smo storili z našo podporo socialno dobroto, ter da smo z našim darom pomagali olajšati bedo najbednejšim med bednimi: siromakom in sirotam. 'Porota MARIBORSKA POROTA. Prekmurski cigani pred sodiščem. Dne 21. t. m. se je vršila pred poroto zanimiva razprava proti tatinski ciganski tolpi iz Prekmurja. Zagovarjali so se cigani Aniton Baranja, Mihael Cener, Štefan Kokaš, Karel Kuzmič in Štefan Baranja. Obtoženi so dveh vlomov v Avstriji. V noči od 6. na 7. aprila so vlomili v Habbenrai-nu v trgovino Franceta Peischlerja, kateremu so odnesli raznega blaga v vrednosti nad 10.000 Din. — Štefan Kokaš in Karel Ktizmič sta v družbi pobeglega Štefana Horvata v noči od 6. na 7. marca 1026 vlomila v Windisch-Goriiz v Avstriji v stanovanje Franceta Deutscha in Marije Panegger ter odnesli najrazličnejše predmete v vrednosti enajst tisoč dinarjev. Cigani so hodili v Avstrijo na delo ter se dobro seznanili z razmerami, tako da so s toliko sigunostjo izvršili vlom. Po ciganski navadi so vse tajili in šele na podlagi dokazov so nazadnje priznali te vlome. Na podlagi pravdoreka porotnikov je sodišče izreklo sledečo obsodbo: Anton Baranja je obsojen na 3 leta, Miha Cenar na 3 in pol, Štefan Kokač na 3 in pol, Kuzmič na 2 in Štefan Baranja na poldrugo leto težke ječe. Preiskovalni zapor se všteje v kazen. Žrebanje cerkvene loterije v Žireh. 4000 dobitkov a 15 Din: 1 (Konec.) Serija C.: 5641, 3727, 2130, 4421, 765, 534, 2911, 5200, 1766, 2403, 1787, 1208, 1653, 4567, 5064, 5513, 5753, 3560, 5526, 424, 2070, 5310, 5427, 3574, 4418, 4102, 3262, 509, 158, 654, 5830, 5699, 1765, S384, 12, 264, 4614, 3578, 3091, 1403, 2258, 3549, 5734, 3620, 667, 4089, 1424, 39, 4772, 4416, 812, 4462, 2196, 4804, 1559, 5443, 2416, 5455,. 4207, 4659, 2226, 1864, 3749, 2060, 3577 , 2176, 2049, 4566, 4539, 2753, 3174, 109, 2864, 1722, 4698, 5932, 2985, 452, 605, 1941, 2978, 204, 2639, 5881, 4008, 2869, 5850, 4059, 1202, 2846, 4802, 1838, 490, 4823, 5416, 2876, 5158, 3537, 4931. 1587, 1995, 4155, 2464, 839, 5160, 1210, 2309, 1728, 198, 4163, 1003, 3620, 2280, 6070, 1905, 5982, 3156, 4973, 3524, 5781, 4146, 3937, 3587, 2799, 5659, 5921, 4675, 5350, 1460, 1426, 1767, 1128, 2434, 5845, 3421, 5900, 1542, 2964, 5586, 4466, 3166, 1405, 5236, 1829, 2551, 3009, 3202, 3390, 4407, 899, 5568, 5802, 3890, 5038, 3930, 3160, 5568, 3638, 1103, 4543, 3586 3400, 5912, 5963, 2334, 5885, 6004, 3424, 1468, 2195, 3130. 1343, 5524, 5352, 2754, 5479, 4470, 4392, 3134. 671, 2367, 772, 6049, 3226, 5553, 2997, 2982, 2355, 2691, 2650, 976, 309, 5949, 312, 3053, 5834, 8359, &532, 5577, 5568, 2209, 35. 3911, 1500, 4696, 5733, 53 89, 8469, 1695, 3416, 2247, 5906, 2529, 4806, 2072 4013, 1899, 3981, 698, 5244, 2723, 2100, 1909, 5264', 3881, 5495, 3128, 2953, 479, 4458, 655, 2104, 3772, 5385, 771, 4975, 4825, 2901, 2827, 1509, 2198, 8654, 3362, 4951, 5716, 5796, 3082, 4944, 4686, 569, 3560, 5404, 4748, 1420, 3349, 1794, 3215, 5311, 2292, 1055, 3017, 5641, 3752, 4435, 4092, 696, 6076, 3631, 3040, 933, 1999, 5732, 2473, 3041, 4325, 865, 300, 1097, 982, 3579, 8871, 3850, 3338, 919, 33, 2028, 3975, 1486, 3510, 1694, 1375, 3647, 4993, 1718, 1601, 2619, 4869, 5856, 2843, 2315, 5790, 5411, 2323, 4482, 1158, 507, 2009, 320, 4171, 936. 5937, 3288, 1626, 3389, 2763, 2805, 394, 2708, 426, 6032, 3750, 2368, 1804, 3694, 4457, 1112, 205, 6039, 5893, 2254, 1321, 2509, 5589, 3288, 5068, 2229, 1746, 4710, 948, 3767, 2917, 2789, 9278, 3660, 866, 881, 621, 3516, 4898, 5616, 4648, 2646, 2118, 3630, 2810, 2681, 6027, 906, 3875, 4077, 5868, 4857, 8220, 4355, 2786, 8038, 5521, 2-157, 148, 3582, 2204, 5809, 1704, 5507, 1341, 1696, 4299, 520, 6075, 2199, 16, 4362, 4281, 2999, 2742, 8011, 2207, 126, 4450, 3367, 5322, 2839, 2722, 5083, 2629, 3013, 2443, 1760, 292, 3812, 2541, 384, 2710, 337, 3785, 3015, 3735, 4361, 3078, 2971, 1160, 2957, 3536. Serija C.: 2230,^3, 2462, 3969, 3639, 995, 8226, 4365, 4329, 3634, 1591, 686, 4407, 520, 1778, 910, 2811, 1425, 1905, 3671, 4752, 4476, 4380, 8521, 1592, 2903, 3146, 4322, 22, 3173, 740, 4415, 228, 8774, 4186, 461, 2996, 317, 3798, 3659, 2656, 813, 4126, 1267, 1344, 524, 885, 3697, 770, 2108, 650, 4779, 4044, 1508, 221, 4410, 136, 729, 713, 976, 4180, 304, 214, 1323, 4576, 4598, 1444, 1947, 3191, 360, 206, 2635, 4649, 2220, 3202, 4781, 908, 1833, 3516, 659, 3117, 54, 1092, 1074, 975, 931, 442, 2146, 871, 331, 209, 1804, 856, 8176, 1474, 8006, 4566, 4183, 3782, 581, 591, 2808, 345C, 3547, 2756, 2, 2023, 1289, 1316, 1311, 4694, 3423, 4140, 3046, 1082, 3572, 572, 106, 8956, 4703, 332, 406, 2285, 1845, 1065, 4750, 3653, 3931, 4489, 981, 3555, 3657, 4762, 3093, 4770, 3885, 2502, 4470, 3041, 1239, 85, 1014, 1886, 2936, 2636, 819, 3814, 3159, 2928, 4589, 735, 640, 1291, 2804, 4134, 1057, 679, 3405, 3306, 787, 307, 630, 164, 2616, 1504, 4050, 466, 830, 4588, 4571, 289, 4144, 4948, 1084, 3499, 4582, 3742, 1372, 4655, 2837, 4211, 1426, 4669, 1146, 716, 757, 1587. 1726, 3901, 855, 1124, 15, 3980, 4089, 1959, 3019, 4662, 4121, 2361, 333, 3548, 3237, 8914, 3137, 2654, 1353, 2520. 462, 1536, 3821, 216, 888, 3382, 3517, 1610, 3420, 3390, 2005, 4868, 4083, ! 3851, 2105, 1183, 2189, 3233, 1731, 2191, 1730. 3780/ 240, 1206, 4891, 4971, 687, 322, 361, 340, 3333, 533,. 19, 1921, 2287, 2754, 4925, 1307 , 988, 4037 , 3221, 8399, 3824, 2899, 4040, 3142, 1102, 4495, 1960, 124, 1808, 2826, 82, 3673, 4496, 4305, 2794, 249, 1056, 2796, 1865, 4521, 3063, 2900, 72, 1196, 3754, 4142, 933, 987, 4279, 1918, 38, 4063, 3075, 1136, 3786, 396, 2183, 2712, 4271, 2010, 2993, 1953, 1881, 4963, 1987, 713, 242, 4641, 3006, 3839, 2859, 2184, 1706, 2203. 836, 1880, 399, 1482, 4860, 2975, 3924, 1633, 3069, 3838, .585, 3595, 219, 1330, 9664, 3152, 3582, 2247, 4570, 3198, 2740, 923, 4661, 3266, 2434, 235, 310, 2819, 1493, 3433, 2770, 3863, 3509, 1158, 622, 4782, 1144, 4286, 2867, 2469, 1268; 850, 4670, 831, 244, 1729, 2229, 133, 863, 3097, 792, 2155, 2682, 670, 2981, 3341, 977, 4953, 1034, 2970, 4793, 157. Serija D.: 1576, 811, 2430, 1661, 1170, 754, 1221. 2963, 1363, 536, 1700, 2580, 1233, 237, 2896, 677 2039, 2776, 1912, 2168, 1751, 3697, 1030, 1357, 2796, 527, 458, 537, 2106, 1608, 634, 230, 364, 2308, 507, 2260, 2643, 287 , 817, 2211, 1605, 418, 284, 1166, 903, 2160, 2010, 3476, 1504, 2519, 299, 2065, 1561, 1656, 2165, 1332, 1557, 93, 691, 1052, 1980, 1480, 1770, 2344. 528, 134, 1066, 1057, 1283, 1247, 606, 1843, 2803, 1932, 1435, 2363, 893, 886, 421, 2271, 2205, 1294, 222, 2756, 2283, 2348, 2955, 2691, 2319, 939, 323, 2842, 2061, 1334, 2834, 549, 690, 2023, 2953, 578, 1323, 28S9, 1931, 120, 558, 375, 938, 2605, 276, 1778, 1278, 1333, 244, 252, 4185, 151, 642, 820, 1571, 581, 1994, 1487, 11, 298, 2321, 1972, 1413, 4440, 2532, 1911, 1466, 1730, 1575, 1729, 300, 18, 2246, 2058, 206, 721, 1721, 1408, 781, 595, 87, 1805, 2969, 2826, 2255, 278, 2961, 905, 2589, 350, 1572, 1754, 2933, 1322, 2692, 1631, 1844, 1331, 1048, 2559, 2513, 1679, 929, 1514, 1214, 459, 8, 1085, 832, 2885, 1285, 438, 1186, 1673, 147, 2994, 2359, 1760, 2875, 1494, 2171, 486, 2653, 2974, 580, 399, 1100, 2554, 2413, 753, 1172, 809, 1032, 2020, 1128, 382, 371, 2695, 2814, 2835, 1025, 2710, 2610, 1632, 542, 2175, 181, 40, 8259, 2304, 3876, 1871, 1880, 1239, 2599, 1954, 2575, 2666, 1130, 512, 132, 2516, 1992, 1113, 2993, 699, 1551, 58, 545?, 213, 1389, 2208, 856, 2915, 838, 2417, 1752, 86, 1956, 572, 2543, 2714, 1873, 2576, 1424, 1683, 2445, 162®, 575, 328, 2716, 1622, 1484, 2245, 2624, 523, 2840, 665, 404, 2744. 6735, 168, 1512, 1810, 2608. 2929, 1354, 2579, 1939, 1880, 2535, 2162, 160, 756, 282, 2946, 2024, 2342, 986, S&5, 1624, 1125, 229, 2651, 2706, 1836, 8139, 1675, 2073, 681, 2891, 2390, 714, 1291 1064, 2298, 2273, 551, 2839, 2324, 1604, 119, 2269, 1797. 1737, 961, 2129, 978, 842, 2107 , 408, 41, 1646, 145, 163, 2553, 1960, 1940, 374, 1969, 555, 463, 1513, 178, 1252, 2790, 2056, 357. 1268, 2628, 904. Prvovrstna kuharica samo z dobrimi spričevali, sposobna vsevrstne kuhe in peciva ter šivanja, dobi lepo mesto. Plača po dogovoru. Slabe moči so v naprej odklonjene! Nasiov v upravi »Slovenca«. Krojaški pomočnik izurjen, želi premeniti mesto, najraje v bližini Kamnika. Vešč tudi šimi-mode. Nastopi 1. oktobra. Naslov v upravi pod 6472 KURJAČ krepke konstitucije, star 25—35 let, samec — se sprejme takoj v stalno službo v SVEČARNO J. KOPAČ & CO„ Celovška cesta it. 14. 6471 Pridna gospodinja starejša vdova, bi šla najraje na kako župni-šče. — Plača postranska stvar. Bližina železnice je željena. — Ponudbe na upravo lista pod šiiro »Pošten in varčen dom«. Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karln PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4. SOBO IŠČE soliden gospod, evt. kot sostanovalec. Ponudbe na upravo pod »Soliden«. rje in težake sprejme v trajno delo LJUBLJANSKA GRADBENA DRUŽBA z o. z. - Zglasiji se je v Slomškovi ulici št. 19. Vremensko porodilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 21. septembra 1926. Višina barometra 308"8 m Opazovanja Barometer Toplota T C1 Rel. vlapi Vel.r tn bralna i m Oblačnost Vrsta padavin m ibl kraj čas 0-10 oh opazovanju v mm do 7» sl 7 765-3 13-6 60 S 2 10 18-4 13-6 8 765-3 13*8 58 S 3 10 Ljubljana (dvorec) 14 763-0 18-0 51 S 1 1 19 764-0 16-3 65 SE 1 0 21 765-5 14-8 76 N 1 0 Maribor 766-0 11-0 75 NE 2 0 21 8 Zagreb 765-9 12-0 66 NE 2 4 24 10 Belgrad 8 764-4 10-0 88 N 1 0 10 — 5 Sarajevo 764-0 12-0 65 NW 1 1 — 7 Skoplje 761-7 15-0 53 W 3 1 27 11 Dubrovnik 7 760-4 19-0 31 NW 2 0 30 15 Split 762-3 17-0 47 NE 4 0 31 17 Praga 757-8 5-0 — mirno 0 megla 23 4 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za 22. september: Začasno oblačno, mestoma ni izključen dež, mrzli severni vetrovi. Samostojna korespondentinja hrvaško-nemška, perfekt. stenografinja in strojepiska, se takoj sprejme. — Samo prvovrstne moči naj se oferirajo na upravo »Slovenca« pod št. 6464. Sprejme se na HRANO in STANOVANJE gospod, najrajši vpokojenec. - Naslov v upravi »Slovenca« - podružnica Celje. 6440 Album modernega POHIŠTVA proti predplačilu 20 Din razpošiljata ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Šent Vid nad Ljubljano. 6398 Pisarniška moč se sprejme za Ljubljano j pod pogoji: Brzopisanje J na stroj, popolno obvladanje srbo-hrvaščine in znanje slovenščine ter nemščine. Natančne po-1 nudbe z navedbo prakse, ' zmožnosti in zahtevkov plače je poslati na Poštni predal 113 v Ljubljani. Graščinski vrtnar sposoben za delo v cvet-ličnjaku, obdelovanje ze-lenjadi in gojitev cvetlic, samski, zmožen tudi nemškega jezika, z dobrimi referencami, se išče. — Oferte: H. C. HANSON, Neukliinegg, pošta Marija Snežna, SHS. 6470 sostanovalca iščem. 170 Din mesečno. Naslov v upravi: št. 6463 Inštruktorja (-ico) praktičnega, za vijolino, iščem. - Ponudbe upravi lista pod »Gosli«. 6450 Dobro kuharico poštenih ln varCnih BtarSev, ki bi opravljala tudi druga hiSna dela, sprejmem s 1. oktobrom. • MIhajlo LAPUH, Skofja Loka. 6436 KOVAŠKI pomočnik razumen dečko - vojaSCino prost - z dobrimi spričevali, se sprejme pod ugodnimi pogoji v hitro izuCi-tev KOT KURJAČ k večji parni lokomobili pri neki lesni Industriji na deželi. — Ponudbe pod: «KnrjaCc št. 6J62 upravi »Slovenca«. Zlato SREBRNE KRONE kupuje F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ulica 1. KROJAČNICA »Vzajemne pomoči«, posojilne in gospodarske zadruge v Ljubljani, Stanka Vrazov trg, Išče sprotnega in verziran. poslovodjo. — Ponudbe s pogoji je poslati do konca meseca sept. t. 1. na gorenji naslov. — Osebne informacije se dobe v zadružni pisarni vsbko soboto od 15. do 18. ure v Št. Peter, vojašnici, I. nad. PB"S>!f!iP Podpis. Ja-riCftUU nez UZAR, posestnik in čevlj. mojst. v Sebenjah št. 26 nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila moja žena Justina Uzar. JANEZ UZAR. Salon, obleka fina, črna, za gospode srednje postave, poceni naprodaj. Naslov v upravi "trgovsko hišo v zelo prometn. industr. kraju, prodam z V6em inventarjem po zelo nizki ceni. Ponudbe pod šifro i »Promet« 6469 na upravo lista pod številko 6430. Naprodaj je več dobrih vinskih sodov od 400—800 litrov. Naslov v upravi pod: 6465. Vsakovrstno zlat® ftnpGfe po najvišjih cenah erne, iuvellr, Ljubljana Wol?ova ulica štev. 3 hM ste kupuje Sever & Komp., Ljub-______ljana, skladišče Gosposvetska cesta 5. Najnovejša iznajdba! Brez h varenja blaga kemično snažonje in vsakovrstno barvanje oblek ANTON BOC, Ljubljana Selenburgova ul. 6.1, 6llnce-Vli 48 štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. PlJUČa - VM* I IJUVU Zayod (AnsUlt) Dr. PE0NIK na gori JAnl-na, obflna ScCovo, poftta Kogaftka Slatina. Prospekt 3 dinarje, 5923 PRODAM v Trbovljah zraven cerkve na trgu novozidano KOVAČNICO z vso opremo; zraven je tudi kolarska delavnica, vse v najlepšem stanju, pripravno tudi za vsako drugo obrt. Cena ugodna, Več se izve pri lastniku Ivanu Orešnik, posestniku v Trbovljah 67. TROBENTE vso blehiuStru-mente, ter lovske rogove hitro in precizno popravlja in preglaSujo ALFONZ BREZNIK Ljubljana Mostni trg Stev. 3 (polog magistr.l Stari instrumenti sc vzamejo v zameuo ali pa kupijo. klavirji! Steinway, Holzl in Heitz-mann, Forster, so svetovne prve znamke in jih dobite samo v zalogi izvedenca bivš. uč. Glasb. Matice Alfonza Breznika, Ljubljana, Mestni trg 3. Prodaja na obroke! Posojevalnica! 6127 KATICA! Kje pa si Tvojo kuhinjsko posodo kupila, katera je tako lepa! — NE2ICA: Ako se boS poročila iu potrebovala, pojdi naravnost v MAKI-BOH, Glavni trg 5, k tvrdki A. Vicel tam dobiS najboljSo emaj-lirano - pločevinasto posodo, znamke .Herknles«, iu drugo lažje vrste, ter porcelanasto ln stekleno robo, sploh Je to Specialna trgovina vseh kuhinjskih po-trchSčin po zelo nizki ceni. Pn7nr f Kupujem sta-lU&UI . re moške obleke, čevlje, pohištvo itd. Plačam najboljše. Dopisnica zadostuje — Pridem tudi na dom. — Dramž, Ljubljana, Gallusovo nabrežje it. 29. 6466 Jabolka se dobe od 1. do 5. ure pop. kg po 3—5 Din v zabojčkih od 10—50 kg v skladišču pri vrtu restav. racije MIKLIČ pred Južnim kolodvorom. 6442 Proizvajal, pare do 4 atm. največ 6 do 10 nr gorljive površine, z vsemi pripadajočimi deli, se takoj kupi, - Ponudbe pod: »Parni kotel 6433« na upravo »Slovenca«. Od nst da nst gre govorica, kar tudi prava je rgSffllCa, da manufakturno blago po ceni dobim edino le pri Valeiifiii Hladfn Celje, zraven nemške cerkve. le sime cene, temveč tudi hakSDDSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. Kniigaoezsigca K. T. D., črtainica in foorntca postavnih hnjlg u liiibliani, Kopitarjeva s: lica Steo. 6/11. V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubijena mama, gospa Ernestina Schoft vdova ravnatelja zemljiške knjige danes dne 21. septembra i. 1., previdena s tolažili svete vere, nenadoma preminula. Pogreb nepozabne pokojnioe se vrši v čeiriek 23. sepf. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta št. 4, na pokopališče pri Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznancnja. Ljubljana, dne 21. septembra 1926. Brez posebnega obvestila. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod. Vsem, ki so nam v težkih dneh bolezni in smrti naše ljube mame. stali s sočutjem ob strani in vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno smo dolžni, da se zahvalimo g. dr. Ivanu Hubadu, zdravniku v Škofji Loki, in g. dr. Blumauerju, zdravniku v Ljubljani, za vso požrtvovalnost v času njene bolezni; dalje vele-častiti duhovščini, čč. oo. kapucinom, pevskemu zboru iz Stare Loke za ginljive žalosiinke, g. Lovru Hafnerju za globoko občuten govor na grobu, katol. prosvetnemu društvu v Škofji Loki in vsem darovalcem lepega cvetja, ki so pripravili blagi mami tako lepo zadnjo pol. Suha pri Škofji Loki, dne 21. septembra 1926. Rodbina HARTMAN. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica Sle*. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanja vlog, nahop in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroČilo, preduiemi in krediti vsake vrste, es^ompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. Itd. Brzojavke: Kredit LJubljana Tel. 40. «7. SU. BOS, B06 Za Jugoslovansko tiskarno v LluMJaal; Karol Ce«. Izdajatelji dr, Fr, Kulovec. Uredniki Franc Terieglav.'