s
m
'§m
mi * &:■ I
H h§j MTi
NO. 57
^/7 ?? ?e m UMI^F
7/^
11 iryw; ...
j. itJ&.Jik 4 l^.'^ys^esaaK^
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg

CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 23, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Spor med Izraelom in ZDA izgubil ostrino!
Izraelski z u na nji minister Abba Eban je mnenja, da je spor med ZDA in Izraelom o Srednjem vzhodu izgubil svojo ostrino.
NEW YORK, N.Y. — Na tele-vizijskem sporedu CBS je izraelski zunanji minister Abba Eban v nedeljo dejal, da je o-Zračje nasprotovanja med ZDA ih Izraelom v pogledu Srednje-83 vzhoda izgubilo svojo ostri-ho. Izrael je odklonil predloge ameriškega državnega tajnika za pomiritev na temelju izraelskega umika z zasedenih arabskih ozemelj z nekaterimi “popravki”. Prav tako je odklonil htednarodno jamstvo s pomočjo čet ZN, ki naj bi bile na spornih žejnih področjih.
Eban je opozoril na dejstvo, da se take mednarodne čete niso v preteklosti obnesle in da se zato Izrael ne mara na nje zanašati. On hoče trdno, hranljivo hmjo, pa četudi mu to trenutna svet zameri. Različno gledanje ie med svobodnimi državami Prirodno, je dejal Eban in pripomnil, da ZDA in Izrael zdaj boljše razumeta drug drugega
stališče.
Izraelski zunanji minister je
Novi grobovi
Frank G. Becaj
Včeraj je umrl na svojem domu po hudi bolezni 74 let stari Frank G. Becaj z E. 72 St., doma v Novem mestu v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 65 leti, mož Therese, roj. Malley, oče Therese Nemec, Dorothy Bednar in Roberta, 7-krat stari oče, brat Mary Doeden (St. Paul, Minn.), Williama in Georgea Miller (oba v Minn.). Oče Frank, mati Mary (Miller) Becaj in bratje Charles, Michael ter Thomas Miller so umrli. Pred upokojitvijo je bil pokojni zaposlen pri Bailey Meter Co. Pokojnik je bil član Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu ter pred drugo svetovno vojno St. Lawrence Band, St. Vitus Band, St. Christine Band in St. Elizabeth Band. Pogreb bo v petek ob 8.30 iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 53 IG Fleet Avenue, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder jutri, v sredo, jb 2. popoldne
John R. Petrič
Pretekli teden je umrl 3 leta stari John Ross Petrič, 2461 Ihapel Rd., Jefferson, Ohio, na svojem domu na levkemiji. Zapustil je starše Wilberta in Betty, brata Wilberta Paula in Ed-
Nova tabela pokojnin
Pretekli teden u z a k onjeno povišanje pokojnin Socialne varnosti za 10% je pokojnine zvišalo od najmanj $70.40 na največ $295.40 na mesJec.
WASHINGTON, D.C. — Nove, za 10/< višje pokojnine bodo izplačane za nazaj od 1. januarja 1971, povišani prispevki bodo pa stopili v veljavo šele 1. januarja 1972. Tedaj bodo začeli pobirati prispevke od največ $9,000 letnega zaslužka, med tem ko jih bodo do konca leta še od največ $7,800. Ta zakasnitev pomeni seveda tudi zakasnitev višjih pokojnin za tiste, ki pojdejo šele v pokoj.
Po sedanjem so najnižje pokojnine na mesec $70.40, med tem ko so bile doslej $64. Kdor je zaslužil povprečno, predno je šel v pokoj, $100 na mesec, bo dobival po novem $90.60 pokojnine namesto dosedanjih $82.30.
Kdor je zaslužil na mesec $150 ali manj, bo dobil po novem $111.90 na mesec.
Evalil predsednika Nixona, ki je warda M., sestri Eileen Petrič 2 ohranitvijo ravnotežja sil do- in Mrs. Hugh Lenart, staro ma-prinesel veliko k ohranitvi miru ter Mrs. Helen Petrič (Jeffer-Srednjem vzhodu. Poudaril 3on) in staro mater Mrs. M. B. 3o znova, da se Izrael ne bo u- R0ss (Clearwater, Fla.). Pogreb hiaknil s Sharm el Sheik. Dodal I je bil v ponedeljek iz Miller polo, da se je Izrael pripravljen o | greb. zavoda v Jeffersonu na
Vsem razgovarjati, toda to ne I Pomeni, da bo vedno storil to, | kar druga stran hoče.
3aybrook pokopališče.
Laivijsi se bojijo za svoj Liarotim obstanek
MOSKVA, ZSSR. — V Latviji živi okoli 2.5 milijona ljudi; 60', jih je Latvijcev, 30% Rusov, ostanek se razprši na druge narodnosti. Latvijci vidijo, kam pelje industrializacija. Nove tovarne privlačijo nove tuje ljudi, ki pa ostanejo to, kar so bili pred preselitvijo v Latvijo. Zato so Latvijci začeli obširno podtalno gibanje, ki hoče zatreti dotok tujcev.
Glavno orožje domačinov je bojkot tujcev. To je ustvarilo neznosno stanje, o čemur sovjetsko časopisje piše že kar odkrito. Da je latvijska briga u-pravičena, se da sklepati po tem, da ima Latvija najmanjši pri-rodni p r i r a stek prebivalstva. Prišleki od drugod se množijo veliko hitreje.
Vlada je že poskušala zatreti take bojkote, nekajkrat tudi s silo, pa ni imela nobenega u-speha. Zato tudi sedaj samo premišljuje, ne dela pa nobenih u-krepov.
Rdeči napadli KheSanh
Skupina rdečih saperjev je vdrla v ameriško oporišče Khe Sanh in uničila dva helikopterja, predno je bila sama delno uničena delno pa pognana v beg. — Južnoviet-namske čete so Večinoma že zapustile Laos.
SAIGON, J. Viet. — Severni na sever. Ti napadi naj bi bili Vietnamci že devet dni zapored | izvedeni v “varstvo” ameriških
$200 			 $128.60
$250 			 $145.60
$300 		$160.90
$350 			 $177.70
$400 			 $194.40
$450 			 $208.80
$500 			 $224.70
$550 			 $240.30
$600		 $258.10
$650 			 $275.80
$750		 $295.40
obstreljujejo Khe Sanh, veliko oporišče nedaleč od meje Laosa, od koder ameriške helikopterske sile podpirajo južnovietnamske operacije v Laosu. Včeraj so o-porišče obstreljevali s težkimi topovi. Pognali so nanj okoli 200 grant 122 mm, vendar niso povzročili večje škode. Pod varstvom topniškega obstreljevanja se je kakih 40 severnovietnam-skih saperjev pretihotapilo skozi zunanjo obrambo oporišča Khe Sanh in napadlo helikopterje. Bili so naglo odkriti in nekako polovico pobitih, med tem ko se je ostanku posrečilo uiti. Napadalci so uničili dva helikopterja. Trije ameriški vojaki so bili v boju mrtvi, kak ducat pa ranjenih
Draga kandiciatura
Tisti, ki so že v pokoju, niso upravičeni do nin, ker niso
WASHINGTON, D.C. — Podporniki sen. E. Muskia, demokrata iz Maine, računajo, da bo treba za uspešne nastope njihovega kandidata pri primarnih volitvah prihodnje leto okoli 8 milijonov dolarjev.
Če bo več kandidatov, se boje, da bodo za primarne volitve porabili toliko denarja, da ne bo demokratom dosti ostalo za najvišjih pokoj- glavne volitve v novembru. Re-d o s e č i i publikancem za primarne volit-
Fidel ni našel rešitve
NEW YORK, N.Y.
Fidel j $600 na mesec, ker smo v prejš-
Dviganje cen v težki
WASHINGTON6 d C Z—eLe- |pa mu še ni ^P610 naiti načina, od manjših vsot zaslužka.
I i *	? 1  r Tvr' . « L* .% s-*	r* rt r4 *5 rt 1 rt rl	T T ^ ^ ^ n 	~A 1 _ A -1 ^
mogli
“povprečnega” mesečnega za-|ve ne bo treba trošiti denarja, služka skozi leta od 1950 pa do'ker je več kot gotovo, da bo e-zdaj $750, niti še ne “povprečja” dini kandidat R. M. Nixon.
Castro vlada na Kubi že 12 let, njih letih plačevali sorazmerno
Ws ga je začela tretja največja |:<i naj bi Kubance zadržal od jeklarna Republic Steel Corp. postopanja in izostajanja od de-
Ea nekatere svojih izdelkov na- Da	A	.
nierava dvigniti cene za 6-7%, Zdaj je Fidel Castro izdal od Wčje cene za ostanek še pridejo rexibo, da more biti vsak Kuba-*a vrsto. Je to prvi poskus, da se nec, ki je ponovno posvarjen za-bo videlo, kako bo dvig odjeknil radi svo3ega Postopanja ah ki v naši javnosti in v političnih je izostal od dela brez opravičila krogih, če ne bo burje, bodo po- io dni, obsojen za eno^ eto v višanja za ostanek večja. Druge lPofr0IjsevaW0 sr see . leklame bodo kmalu sledile.
Eri tem pa se mezdna pogajanja še niti začela niso. Kaj bo,
0 bodo pred zaključkom? Prav | itnajo borze za vrednote, ko so 2oPet začele noreti.
Vse gornje pokojnine veljajo za one, ki so šli v pokoj s 65 leti. Tisti, ki gredo z 62 leti, morajo odšteti od navedenih vsot 20%.
Najbolj kmetijska država
Država Mississippi je imela leta 1940 80.2%, prebivalstva na podeželju. Še zdaj je ena od najbolj kmetijskih držav v Uniji.
Japonska vodi v trgovanju s Sovjetijo
MOSKVA, ZSSR. — Japonska je Umi po sovjetskih podatkih v trgovanju s Sovjetsko zvezo potisnila Veliko Britanijo na drugo mesto. Japon-sko-sovjetska trgovina naj bi po japonskih podatkih dosegla lani 321 milijonov dolarjev nasproti j 730 milijonov v letu 1969.
Umik iz Laosa pod pritiskom
Večina opazovalcev južnoviet-aamskih vojaških operacij v uaosu zadnji teden je prepričana, da so se južnovietnamske čete umaknile hitrejše, kot je bilo predvideno, pod hudim pritiskom številnih severnoviet-namskih sil. V Saigonu to zani-icajo in trdijo, da je šlo in gre 'vse po načrtu”. Do danes zjutraj je ostalo v Laosu le še okoli 5,000 južnovietnamskih sil, ki drže še dve postojanki v daljavi kakih 6 milj od meje. Južnoviet-namska oklopna kolona se umika po cesti št. 9, sledi pa ji rdeča tankovska enota. Ameriška letala so to ponovno napadla in pokončala kakega pol ducata tankov.
Dve od napadajočih ameriških borbenih letal sta bili sestreljeni, vendar je uspelo letalce rešiti. Eno od letal je zadela raketa SAM. Ameriška letala so včeraj ponovno napadla protiletalska oporiščk v Severjem Vietnamu od Demilitarizi-;ane cone pa do 19. vzporednika
letalskih sil, ki napadajo Hoči-minhovo pot, pa tudi v varstvo južnovietnamskih in ameriških sil južno od Demilitarizirane cone.
Nixon sodi ugodno južnovict-namski pohod v Laos
WASHINGTON, D.C. —Predsednik Nixon je sinoči na televizijskem razgovoru s H. Smithom od ABC trdil, da se je 18 od 22 južnovietnamskih bataljonov v Laosu dobro držalo in da bo cel pohod imel ugodne posledice na vojaški položaj v Južnem Vietnamu, vsaj kar za-neva umikanje ameriških čet iz /ietnama.
“Oni so napravili izredno do-oro. Zdaj se umikajo in imajo vse težave umikajoče se armade,” je dejal predsednik ZDA o južnovietnamskem pohodu v ^aos. Opozoril je na dejstvo, da so rdeče izgube veliko večje od
užno vietnamskih.
fiirsija dobila siawap jrefedssiks vlade
ANKARA, Tur. — Novega turškega ministrskega predsednika nista izbrala predsednik republike ali parlament, ampak turški generali in polkovniki. Ves teden so trajali razgovori, kdo naj bi bil najbolj pripraven, pa pravega niso našli. Poučeni viri trdijo, da je iskanje celo povzročilo par zakulisnih kriz, ki bi bile kmalu vodile v pravo vojaško diktaturo. To se ni zgodilo, vojaki so izbrali profesorja prava Nihata Ervina.
Iz Clevelanda in okolice
Popravek—
Pretekli petek umrli Edward J. Herbst je bil sin pokojnih ignatiusa in Rose Herbst, rojene Pečjak.
Kdo je našel—
Preteklo nedeljo sta bila v času zajtrka DNI izgubljena na parkaliŠču pri Sv. Vidu dva moška prstana, poročni in prstan z rdečim kamnom. Kdor ju je našel, je prošen, da kliče tel. 481-1934.
Zadušnica—
V	četrtek ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Road sv. maša za pok. Ano Klančar ob 6. obletnici smrti.
Rokoborba—
V	Cleveland Areni, 3717 Euclid Avenue, bo ob 8. zvečer dvojni program: pomerila se bosta Ernie Ladd in Italijan Domeni? Denucei, nato pa še Tek-sanec McKenzie in “Sweet Daddy” Siki.
Eno četrtino pokvarjenih— Policija je lani kupila 856 walkie-talkie radijski naprav za boljše zvezo med policaji na terenu in seveda z glavno policijo. Eno četrtino vseh teh je zdaj večinoma pokvarjenih in neuporabnih. Tovarna, ki je naprave nabavila, trdi, da policaji niso dovolj skušeni v rabi teh naprav in da je za to potreben ^aločen čas.
Kam cilja rdeča strategija v indokitajskem vojskovanju
London dvomi v vstop v Skupni trg
London, vei. Brit. — ce-|
I)rav ni več De Gaulla, ki je po-*}°yno vetiral sprejem Velike ritanije v Skupini trg, sedanja ^ada ni prepričana, da bo Ve-| v1*9 Britanija postala njegova c aaica. Sedanja francoska vlada 116 bo sprejema vetirala, toda I ^°stavlja take pogoje, ki jih bri-anski parlament verjetno ne bo | odobril.
Edino upanje, da bi mogla I elika Britanija na Skupni trg, e v nemškem pritisku na Fran-3°, da bo v svojih zahtevah | 0 Melike Britanije popustila.
Vremenski prerok pravi:
blačno z naletavanjem sne-’ hladno. Najvišja tempera-e a	Verjetnost, da pade I
do 2 palca svežega snega. I
CLEVELAND, O. — Zadnjih šest tednov se je svobodni svet brigal le za vdor sai-gonskih čet na Hočiminhovo pot v Laosu, ki je imel jasno določen strateški cilj: prerezati dovozna pota iz Severnega Vietnama v Kambodžo in Južni Vietnam in s tem onemogočiti rdeče ofenzive v Kambodži in spodnjem delu Južnega Vietnama. Ta načrt se ni popolnoma obnesel, sai-gonske čete niso dosegle svojega cilja, čeprav so imele vso letalsko pomoč od ameriške strani. Zadnja poročila govorijo o tem, da se ostanki sai-gonskih čet umikajo domov. Svoj cilj so te dosegle le deloma: so samo za kratek čas uničevale na delu Hočiminho-ve poti vse, kar je tam postavil sovražnik za premik svojih čet, orožja ter municije.
Kaj so pa teh šest tednov delali severnovietnamski komunisti? Par dejstev je padlo v oči: po prvih dneh vdora, kjer so igrali le defenzivno vlogo, so hitro prešli v ofenzivo in iztrgali iniciativo iz rok svojih nasprotnikov, ki so se najrašje držali svojih utrjenih oporišč in ključnih pozicij na posameznih križiščih; za frontalne napade so rabili
izredno veliko modernega o-fenzivnega orožja tja do raket. Dokazali so tudi, da so kar dobro izurjeni v rabi takega orožja, kar je presenetilo celo Amerikance. Vse to vodi do sklepa, da saigonske čete ne znajo obvladati komunistične strategije tudi takrat, kadar uživajo vso pomoč od ameriške strani. Tako sodijo povečini vsi vojaški strokovnjaki, ki se hočejo dokopati do stvarne razlage sedanje saigonske ofenzive in njenih rezultatov.
Vendar ni bilo že od samega začetka nikjer zapisano, da bi se morali rdeči bataljoni tako dobro odrezati. Nekaj so tvegali tudi generali v Ha-noiu, zato so se tehnično tako dobro pripravili na sedanj d vojskovanje v Laosu. Je že res, da so hoteli zmagati, toda kako bi radi zmago politično izkoristili, to so pa kaj hitro pokazali.
Komaj so bili glavni boji na Hočiminhovi poti končani, že so začele pronicati novice, da je oživela laoška komunistična organizacija Pathet Lao. Sama po sebi je to navadna propagandna organizacija v rokah oblasti v Hanoiu. Nima niti toliko samostojno-
sti kot na primer Južnoviet-namska osvobodilna fronta. Hanoi jo je navadno rabil le za politično propagando.
Gornje novice so takoj opozorile na možnost, da v Hanoiu mislijo na novo vlogo, ki naj jo ima Laos v vojni na Im-dokitajskem. Do sedaj je Laos dejansko razbit v dva dela: vzhodni s Hočiminhovo potjo je pod kontrolo vietnamskih komunistov, tam nimata nobenega opravka ne kralj Sa-vang Vattana ne ministrski predsednik Suvana Fuma. V zahodnem delu dežele pa položaj mi čisto jasen. Tam vladata ponekod kralj in ministrski p r e d s ednik, ponekod komunistični zaupnik Suva-nufong, v naj večjem delu zahodnega Laosa pa vlada a-narhija. Tam živijo v gorah in hribih razna plemena, ki priznajo kralja in njegov režim le takrat, kadar imajo od tega kaj koristi. V Hanoiu se za tako stanje niso dosti brigali, Hočiminhovo pot so imeli pod svojo kontrolo, za vse drugo se niso dosti zanimali.
Vplet Kambodže v indoki-tajsko vojskovanje je položaj spremenil. Južni Vietnam in Kambodža bosta verjetno postala skupno bojišče, ki na
njem državne meje ne bodo igrale velike vloge. To skupno bojišče je zaenkrat povezano s Hanoiem samo po Hočiminhovi poti. Vse, kar je zahodno od nje, je formalno nevtralno. To ne gre. Ako hočejo doseči komunisti zmago v vseh krajih južnega dela Indokitajske, morajo po prirodi imeti pod kontrolo tudi ves Laos. Ta je zahteva varnosti in previdnosti.
Svoj načrt, da si prilastijo ves Laos, so pa v Hanoiu začeli hitro izvajati. Koncentrirali so okoli kraljevega glavnega mesta Luanga Prabanga okoli 6,000-7,000 mož in so že poslali prve pozdrave v Pra-bang v obliki raket, ki so u-ničile nekaj letal na letališču. Nekaj ameriških družin, ki so živele v Luang Praban-gu, je bilo takoj z letali poslano v Vientiane. Kaj bo napravil kralj Savang Vattana? Nekateri trdijo, da bo ostal in počakal na rdečo okupacijo, drugi ga silijo, da naj odleti, da se ne znajde v jetništvu.
Značilno je razpoloženje v Luang Prabangu. Ljudje se največ razgovarjajo o tem, kaj bo napravil kralj. Žalostna prihodnjost njihove domovine jih pa ne briga! I. A.
Flaa: in usad pokončala 256 ljudi v Peruju
LIMA., Peru. — Reševalna dela v Andih pri taborišču rudarjev Chungar so doslej dognala, da je mrtvih in pogrešanih vsaj 256 ljudi. Nesrečo je povzročil plaz in delno usad, ki je pridrvel v dolino in udaril v malo jezerce, ki je nato “pljusk-
V poliukTni novinec, je bil že	6°
parlamentu, je bil pa tudi
visoko prc-kc rudarskega taborišča, v katerem je bilo okoli 650 ljudi.
Prvotno so računali, da je šte-ivilo mrtvih med 400 do 600,
izključen iz republikanske stranke, je pa vnet oboževalec Kema-la Ataturka, prijatelj svobodne demokracije. Kot generali je tu-
di on za NATO in za svobodno kar Pa se 3e ka£ne3e Paka2aI°
on za m atu m za življenje, kot je v navadi v Evropi in Ameriki. Sedaj bo mož moral sestaviti novo vlado. Predsednik republike Sunay je na javnost naslovil oklic, rekli bi skoraj povelje, naj vsi podprejo novo vlado. Mnogi politični opazovalci so videli v tem oklicu napoved polovičarske diktature, recimo svobodne demokracije, usmerjane po vojaških vodnikih.
za pretirano. Vendar je res skoraj čudež, da se je toliko ljudem posrečilo rešiti. Rudarsko taborišče, ki ga je zadela nesreča, je kakih 66 milj severovzhodno od glavnega mesta Lime.
Razlaga !e Bela hiša!
WASHINGTON, D.C. — Federalni urad za delavsko statistiko je del delavskega tajništva, toda ima precejšnjo avtonomijo. To mu ne more dosti koristiti, kajti njegovi strokovnjaki lahko razlagajo le številke. Strokovnjaki Urada za delavsko statistiko so sedaj zgubili del svojih pravic.
Njihov šef tajnik za delo je “v sporazumu z Belo hišo” odredil, da urad ne sme pri objavi mesečnih številčnih podatkov o cenah in brezposelnosti dodajati poročilom za časnikarje komentarjev svojih strokovnih sodelavcev. To delo bo sedaj opravljala Bela hiša sama; dosedaj se je namreč večkrat zgodilo, da je Delavski urad dajal svoje ko-
Zadnje vesti
BUENOS AIRES, Arg. — Vojaški vodniki so odstavili predsednika republike Roberta M. Levingstona, ko je prišel navzkriž z načelnikom glavnega stana armade gen. A. Lanus-sem in tega odstavil. Levingstona so generali postavili za predsednika pred S) meseci namesto nekdanjega “močnega moža” gen. Onganie.
BELFAST, S. Ir. — Unionistična stranka, ki ima večino v pokrajinskem parlamentu Severne Irske, je z večino izbrala za novega predsednika pokrajinske vlade. B. Faulknerja. Desničarski kandidat W. Craig je pri glasovanju propadel. Vse kaže, da bo nova vlada skušala hoditi po potih stare. Britanska vlada je posvarila Severno Irsko, da bo ukinila njeno avtonomijo, če bo skušala Severna Irska premočno pritiskati na katoliško manjšino.
mentarje, Bela hiša pa svoje, kar je naravno moralo izzvati trenja VATIKAN. — Tu je bilo obja-in prepire. Taka trenja je bilo o-	vljeno, da bo prihodnji pone-
paziti zadnje mesece, posebno v	deljek papež Pavel VI. spre
decembru, ko so prišle na vrsto tudi letne številke.
jel na obisk predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita.
MjEmšm Bmmmm
i < »-v« ■
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$13.<ul per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
83	No. 57 Tuesday, March 23, 1971
Po indijskih parlamentarnih volitvah
Indijske parlamentarne volitve so trajale od 1. od 10. marca. Računali so, da bodo zanesljivi rezultati znani šele proti koncu meseca, pa so poročila od zadnje nedelje že o-klicala, da je socialistična kongresna stranka pod vodstvom Indire Gandhi dobila dvotretjinsko večino. Upajmo, da bodo končni podatki potrdili to novico, ki je sama po sebi izrednega pomena ne samo za Indijo, ampak za vso mednarodno politiko. Rezultat je pomenil najpreje veliko presenečenje, saj so pesimisti prisodili Indiri komaj 30-50% glasov. v zmago s kvalificirano večino so verovali le izjemni optimisti, ki jih pa ni bilo preveč.
Pomen zmage ni samo v številu mandatov, ki jih je kongresna stranka dobila, večjega pomena so druge okoliščine.
Najprvo so volitve pokazale, da v Indiji lahko zmaga ena stranka tudi brez Gandhija in Nehruja pri vsej pestri sliki, ki jo nudi Indija s svojimi rasami, kastami, verami, narodnostmi in tradicijami. Kongresna stranka je s svojo zmago pokazala, da lahko postane vez med različnimi tokovi, ki se stalno pojavljajo v indijskem javnem in zasebnem življenju. Takih vezi manjka, so pa tem bolj potrebne, ker je Indija federativna republika z 18 federalnimi edini-cami, ki ima vsaka med njimi svoje interese, ki jih rada postavlja nad splošno narodne. Škoda je le, da take vsenarodne stranke ni na strani opozicije. Zato manjka opoziciji hrbtenica, ki bi služila z osnovo alternativne vlade, če bi se sedanja socialistična kongresna stranka začela cepiti.
To ni čisto izključeno. V državah s svobodno demokracijo je težko držati na vajetih parlamentarno stranko, večjo od 300 članov, to je stalno trdil pokojni ameriški politik Sam Rayburn na osnovi skušenj, ki jih je nabral kot predsednik Predstavniškega doma. Da taka nevarnost obstoji tudi v Indiji, priča zgodovina' indijske kongresne stranke; kakor hitro je zmanjkalo močne roke pokojnega Nehruja, so se v stranki pojavile struje, frakcije, z njimi pa spori, ki so končno pripeljali do razkola v stranki. Razkol so v začetku smatrali za veliko politično nesrečo, pa se je spremenila v veliko srečo. Kongresna stranka se je znebila svojega političnega programa iz osvobodilne dobe, ko je vanj natlačila vse ideale vseh vrst od levičarskih do desničarskih, kar je seveda močno hromilo strankino politično filozofijo. Indirina nova kongresna stranka je prišla iz vo-livnega boja dobro konsolidirana z jasnim programom, prežetim od socialističnim idej. Program bo stranko varoval, da ne bo krenila preveč na levo ne na desno. Seveda pa stranka ne bo mogla naenkrat izvršiti vsega programa. Indira je že povedala, da bo reformirala svojo domovino postopoma, prednost bodo pa imele zahteve in želje revnih slojev.
Tu se bo za novo stranko začela težava. Potreb bo veliko, sredstev pa malo. Vrstni red kritja potreb bo postal politično vprašanje prvega razreda. Napačna izbira lahko odbije nepočakane volivce in da povod za spore v stranki, ki ji morejo le škodovati. Vse to je stranka že doživela in ni nobenega jamstva, da se to ne bi moglo ponoviti.
Kongresna stranka ne bo torej smela počivati na svojih lavorikah. Skušnja ji bo svetovala, da ne pretrga vseh vezi s strankami iz prejšnje koalicije. S tem ne bo samo zdrobila opozicije, zagotovila si bo tudi prijatelje v sili potrebe.. O tem se bo dalo soditi šele takrat, ko bodo znani vsi podrobni rezultati sedanjih parlamentarnih volitev. S strankami na levi iz prejšnje koalicije ji stičnih točk ja ne bo manjkalo. Sicer pa moramo biti pripravljeni, da bo politično življenje v Indiji verjetno postalo živahnejše. Vsaka opozicijska stranka se bo morala boriti za svoj obstoj, to jo bo gnalo na politično delo in seveda tudi v skrajnosti, ki končno najdejo svoj izraz v parlamentarnih debatah.
Stranka bo stala tudi pred novimi nalogami v svojih odnosih do federalnih edinic. Tam, kjer je zmagala, ne bo mogla dovoliti, da lokalni strankini mandatarji počivajo. To bodo hitro izkoristile levičarske opozicijske stranke, posebno komunisti kitajskega kova, dočim bodo komunisti sovjetske linije obzirnejši, seveda na nasvet iz Moskve, kot se je to godilo že sedaj.
Sedanje volitve so močno dvignile ugled Indije po vsem svetu na obeh straneh železne zavese. Veselijo se jih vsaj na tihem v Kremlju, kajti močna Indija bo najboljša sovjetska zaveznca. Jezijo se v Peipingu, saj vsa njihova politika do Indije temelji na upanju, da se bo indijska federacija razsula in da bo takrat prišel čas, da bodo tam poskusili tako gospodariti, kot skušajo sedaj v vzhodni Aziji. Oporo v volitvah bodo tudi videli v Burmi in na Tajskem. Amerika je seveda vesela in zadovoljna, ker se je pokazalo, da je bila njena politika do Indije pravilna, čeprav doma močno kritizirana.
Trd oreh za Indijo bodo stiki s Pakistanom. Pakistan se ravno sedaj nahaja v hudi krizi. Kako jo bo prebolel, ne
vemo, upamo pa, da republika ne bo razpadla v vzhodni in zahodni del. Ako bo ostala taka kot je, potem bi pamet svetovala Indiji, da je popustljivejša napram pakistanskim zahtevam glede Kašmirja. Indija dobro ve z vsem svetom, da je Pakistan zanjo zaledje v vseh trenutkih napetosti med New Delhijem in Peipingom. Ako je to zaledje varno in zanesljivo, je Indija lahko pogumnejša v razgovorih s kitajskimi komunisti, čeprav trenutno kitajske oborožene sile nadkriljujejo indijske. Indijska prostranost in število prebivalstva sta tako velika, da mora z njima računati tudi Peiping, akoravno ima milijonske armade stalno na razpolago. Kaj naj pa te armade počnejo, ako jih Peiping pošlje v preobljudeno in beraško Indijo? Indijski vpliv bo končno narastel tudi v Avstraliji. Sicer računajo tam v prvi vrsti na pomoč iz Amerike, toda tudi Indija ni zanje samo velika ničla, ako je politično konsolidirana, obenem pa na pravilni poti do večjega narodnega blagra.
Indija se je s temi volitvami zopet pomaknila v zbor svetovnih velesil, kot so Amerika, Sovjetska zveza, Kitaj-
nuti in stražnik zakliče v našo sobo: “Tovariš Blatnik in tovariš Kraljič, takoj v pisarno!” Ne vem, kdo se je huje prestrašil, ali midva ali ostali. Začela sva se naglo oblačiti, a za stražnika prepočasno, še enkrat je prišel in zavpil: “Brž, brž, saj prideta precej nazaj!” Kaj (takega še ni bilo slišati. Napol oblečena sva šla. Čakala sta naju dva partizanska funkcionarja, katerih e-den nama je rekel: “Jutri ob devetih bodita pripravljena, da se odpeljeta v Stično. Tam bosta konfinirana v samostanu do konca vojske. Notri sta prosta, ven pa brez dovoljenja naše o-blasti ne smeta.” Bilo je nama, da bi poskočila od veselja, ven-
nazij Lovrenčič, OFM, iz Le- tih. V soboto popoldne so še po-monta. Na shod so povabljeni sebne ure češčenja Najsvetej-tudi vsi prijatelji in prijateljice gega v presvetem Zakramentu. III. reda. Cas je zelo primeren, !za vsako izmed farnih verskih
ska. Svobodni svet je z njo postal močnejši. Seveda moramo računati s tem, da bo Indija še potrebovala ameriško'dar sem jaz rekel: “Ce me že pomoč. Težko bo dobiti pri nas administracijo, ki bi bila'pošiljate v samostan, zakaj me tej ideji sovražna, saj sta v skupini velesil le Amerika in ne bi rajši poslali kam k mojim Indija deželi svobodne demokracije, to pa mora tudi nekaj pomeniti v naši mednarodni politiki, ki se sedaj rada plazi le okoli velesil.	TA.
BESEDA IZ NARODA
naju je združila
PATERSON, N.J. — Oj, te a-meriške razdalje! V slabo voljo so me spravile.
Tam iz Kenmare v Severni Dakoti me je poklicala sestra g. župnika Stefana Kraljiča z žalostno novico, da je g. Štefan umrl in da bo naslednje pred-pcldne pogreb.
Iv.do me je ta novica zadela. 3 pokojnikom sva skupaj prenašala težave komunističnih ječ med revolucijo, zato sem v prvem hipu sklenil, da grem na pogreb in se od prijatelja in sojetnika osebno poslovim. Ko sem pa začel gledati vozne rede, sem moral svoj sklep opustiti.
zmago tudi mi doprinesti svoj delež. Zdaj Bog zahteva od nas, da prenašamo težave ječ, prenašajmo jih torej voljno, ker s svojim t r p 1 j e n jem približujemo zmago resnice in pravice na slovenskih tleh.” Ta njegova odločna vera in trdno upanje hkrati s pripravljenostjo še več trpeti za sveto stvar, če Bog tako želi, smo vsi občudovali in še nas je njegovo krepko zadržanje dvigalo, nam dajalo upanje in nam lajšalo trpljenje.
Čez dan so bila zaslišanja, vendar naju niso nikdar klicali. Veljala sva ža naj večja zločinca, zato si naju je pridržal Izvršni odbor OF, krajevni funkcionarji niso imeli oblasti nad nama. Ves čas, kar smo bili v
Z newarškega letališča, ki mi je najbližje, nisem našel do^rihBreitenau,mbilonikogarodIz-
zvez, do newjorSkih dveh imam,vršneSa sveta blizu’ zato sva pa precej daleč. Sobratje so bili|imela od te strani mir-vsi v šoli, pred tretjo uro ne bij Judi ponoči, navadno okiog mogel računati, da bi me kdo|ena3s^U so hodili klicat, pa ti-peljal, moral bi iti z avtobusom ki so jih, ni bilo več nazaj, in podzemsko železnico, kar bi ^ tresočo se roko so se poslavljali, mi smo pa molili za nje, saj smo vedeli, da jih čez kake pol ure že čaka strel. Skoro vsako noč so prišli po koga. Razumljivo je, da prej nihče ni zatisnil očesa, ko pa nismo vedeli, kdo bo nocoj na vrsti. Vsi pa smo bili tudi na to žrtev pripravljeni. G. Štefan nam je večkrat pravil: “Ko sem bil na prostosti, sem vršil božjo voljo s tem, da sem rojake svaril pred komunizmom, zdaj Bog hoče, da vdano prenašam ječo, če pa je njegova sveta volja, da dam tudi življenje za sv. vero, ga bom rad žrtvoval, ker vem, da bom s tem sv. veri največ koristil, saj že skoro dva tisoč let velja, da je kri mučencev seme novih kristjanov.”
Jaz sem se prehladil in imel vročino. Zdravil ni bilo in zdravnika tudi ne. Pa je dobri g. Štefan našel prav tako dobrega Novomeščana krojača Polde-
mi vzelo kar tri dragocene ure. Tam gori v Severni Dakoti tudi ni dobrih prometnih zvez, bal sem se, da bi kje obtičal, zato sem se svoji želji rajši odpovedal. Naj mi dobri g. Štefan odpusti!
Usoda naju je združila v ječi v Breitenau blizu Prečne, kamor so nas komunisti prepeljali iz novomeških zaporov jeseni leta 1943, potem ko so Nemci Novo mesto bombardirali. V Novem mestu še nisva vedela drug za drugega. Tam smo bili nabasani po raznih celicah, dočim so nas v Breitenau spravili vse — kakih 80 — v grajsko klet. Večinoma so bili Novomeščani ali vsaj od tam okrog, kot g. kanonik Kek, prof. Jože Pavlič, ki nas je s svojimi čarovnijami zabaval in spravljal v dobro voljo, Viktor Šonc, trgovec Alojzij Grilc, s katerim sva prej v Novem mestu ležala na isti postelji in je skoro vso noč molil rožni venec, sodnik dr. Capuder, krojač Polde Springer, krški župnik g. Franc Jeraša, prečenski župan Červan, večine imen se pa ne spominjam več.
Z g. Štefanom sva se spravila skupaj na slamo in sva ležala pod isto odejo. Ker je bilo hrane bore malo, smo tudi čez dan poležavali, da nismo s hojo preveč energij zgubljali. G. Štefan je bil vedno dobre volje in me je rad dražil. Kar na lepem mi začne šepetati:	“Ti, ali ti ne bi
zdajlp dišal krožnik vročega cvrtja, lepn zabeljen z ocvirki?” Drugič pa: “Topla špehovka bi se nama zdajle lepo prilegla, kajne?” 'Joj, kako so se mi sline cedile! Je že pač tako, da lačen človek najrajši na jed misli.
Najbolj sem občudoval njegovo neomajno vero v zmago resnice in pravice. “Sovražniki sv. Cerkve nikakor ne mor^o zmagati,” nam je ponavljal, “saj je vendar Kristus rekel, da je peklenska vrata ne bodo premagala. Res pa, je da moramo za to
ta Špringerja, ki je imel pid sebi stekleničko slivovke, v kateri so
bile namočene borovnice. Rad mi jo je prinesel. Skoraj spraznil sem mu jo. Čudovito mi je tista pijača pdmagala. Zvečer je prišlo povelje, da moramo ponoči vsi v Birčno vas na drugi strani Novega mesta, v Gorjancih. Partizan me je vprašal: “Kaj. pa ti, tovariš, boš zmožen tako dolgega pohoda?” “Seveda bom,” sem odgovoril. “Saj ti bomo pomagali,” je g. Štefan dodal in, ko je partizan odšel, še: “Sem se bal, da boš rekel, da nisi zmožen, čisto gotovo bi te u-streliii, ker ambulance nimajo.” Pa mi ni bilo treba veliko pomagati. Tisto špringerjevo zdravilo mi je dalo čudovitih moči.
V Birčni vasi so nas spravili v šolo. Tak lep mir smo imeli nekaj dni, ko ni bilo nobenega zasliševanja in nobenega nočnega obiska. Neke noči pa zagledamo luč od avtomobilskih žarometov, ki se je bližala. Kar pretreslo nas je. škornji zaropotajo po stopnicah, Samo še dve mi-i
sobratom, salezijancem?” “V Ljubljano na Rakovnik bi rad, kajne, kjer so Nemci?” “Ne tja, ampak na škrljevo pri Št. Rupertu.” “Tisto gnezdo smo razgnali,” je odvrnil. Nisem vedel. Rad sem pristal na Stično.
Joj, kakšno je bilo veselje v sobi, ko sva se vrnila! Saj je bilo prvič, da je kdo od nočnega zaslišanja prišel nazaj. Ker je naju, ki sva pri komunistih veljala za najbolj kriva, čakala samo konfinacija, smo pač vsi mislili, da bodo ostale spustili na svobodo. Zato je bilo naslednje jutro slovo nad vse veselo, ker smo vsi gledali lepši bodočnosti nasproti.
Ob devetih je pripeljal zapravljivček iz dvema konjema, voznikom in partizanom s puško. Veselo sva sedla na zadnja sedeža in mahala sojetnikom v zadnji pozdrav. Dan je bil sončen in vožnja prijetna. Najina spremljevalca nista bila napačna, kar prijazno smo se pogovarjali vso pot. G. Štefan je celo marsikatero pikro rekel na račun komunizma, pa na to nista odgovarjala. Oba sva imela vtis, da se z nama strinjata, le priznati si ne upata.
Že proti večeru smo prispeli v Stično, kjer sva našla veliko štajerskih duhovnikov, ki so jih bili Nemci izgnali na Hrvaško, pa se jim je posrečilo priti v Slovenijo, in bogoslovce, ki so jih komunisti zajeli rta Turjaku in pustili pri življenju. Stiski patri so vse zelo gostoljubno sprejeli. Istega večera kot naju so pripeljali tudi Črnomeljskega dekana g. Bitnarja, ki je bil do takrat v ječi v Črnomlju.
Lepo življenje smo imeli v samostanu in se celo pripravljali, da začnemo s šolo za bogoslovce, pa so za Vse svete nenadoma prišli Nemci, partizani pa brez boja odšli. Ko so naslednjega dne prišli tudi že domobranci, sva z g. Štefanom v njihovem spremstvu odšla v Novo mesto, kjer sva zvedela žalostno novico, da so najine sojetnike v Birčni vasi čez par dni po najinem odhodu pobili in pometali brezna pri Uršnih selih. Spraševala sva se, zakaj je prav naju Bog rešil smrti, in nisva našla drugega odgovora kot tega, da hoče, naj nadaljujeva boj proti brezbožnemu komunizmu. Oba sva vstopila k domobrancem.
Tukaj se na žalost nisva nikoli videla. Večkrat sem želel k njemu v Severno Dakoto, kamor me je pogosto vabil, da bi “ob cvrtju in špehovki obujala spomine na težke dni”, pa so mi vedno razdalje preprečile.
Dragi sotrpin, gospod Štefan tole te prosim: Izprosi nam pri Bogu tiste vneme za božjo stvar, ki je je bilo polno tvoje srce! Saj vidiš, kako nam pojema.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
na
tako da vsak lahko pride.
Mir in vse dobro!
Mrs. Frances Petrič, taj.
------o-----
iisijcmska znagnkarska akcija
CLEVELAND, O. — Kakor skromen naslov! Misijonsko znamkarstvo! Pa se vendar za tem skriva tako velika stvar — misijoni. Misijonska akcija, misijonska delavnost, katero Cer-cev danes tako zelo priporoča, če že ne naravnost ukazuje.
Naša domovina Slovenija je v povojnih letih dala nepričakovano lepo število misijonskih poklicev obeh spolov. Vse to v času, ko se zdi ,da domovina sama zelo pogreša zadostnega števila delavcev v domačem Gospodovem vinogradu. Čisto novo se je v povojnem času buj no razvil slovenski jezuitski misijon v Zambiji, tam v Afriki, koder pred leti še sanjali ne bi čem podobnem. In na Madagaskarju, kjer so se zadnja leta zagnali naši slovenski lazaristi-misijonarji z vso gorečnostjo na delo. Poživilo se je obenem naše misijonsko delo tudi po drugih delih misijonskega sveta, saj skoro ni misijonske dežele, kjer ne bi danes našli slovenskih misijonskih delavcev in delavk. Bogu hvala za to! Človeka obide ob vsem tem neko prijetno občutje, da vse med nami vendarle ni tako slabo, kot bi se komu zdelo na prvi pogled. Toda pozabiti ne smemo pri tem na božjo pomoč, brez katere vsako človeško podjetje bore malo pomeni. Konec koncev pa se v tem očituje božja Ljubezen do nas, saj nas Bog ne bi bil izbral v taki meri na svoje božje polje.
Po teh uvodnih besedah bi rad povabil vse dobro slovensko božje ljudstvo v Clevelandu in okolici, naj se zbere na letošnjo Cvetno nedeljo v dvorani župnije pri Sv. Vidu h kosilu. Ves dobiček te akcije pojde v dobro slovenskih misijonarjev širom po svetu. Veliko jih je in vsi so potrebni. Zato je prav, da se tudi mi vsi zberemo im storimo, kar smo dolžni. Bog daj tako!
Janez Sever
organizacij je določen poseben čas. Udje in udinje slovenske tretjeredniške skupnosti bodo molili med drugo in tretjo uro; Oltarno društvo od četrte do pete ure in Marijina legija med peto in šesto uro. Društvo naj-svetejšega imena Jezus ovega moli skupno z Očetovskim klubom in s farno organizacijo katoliških vojnih veteranov med tretjo in četrto uro. DNU moli pol po angleško pol po slovensko.
Faran od Sv. Vida
Tr@!jer@c8mc» m SrstjerednikoM
CLEVELAND, O. — Prihodnji shod clevelandskih slovenskih tretjercdnikov in tretjered-nic sv. Frančiška bo prihodnjo nedeljo, 28. t. m., med drugo in tretjo uro popoldne v cerkvi sv. Vida na Glass aveniji.
Vodil ga bo vizitator o. Ata-
M Sv, )Ma i¥sn
CLEVELAND, O. — Zadnjo nedeljo smo imeli pri Sv. Vidu farni zajtrk, ki so nam ga pripravili udje Društva naj svetejšega imena Jezusovega. Vsako leto ob tem času nam ga pripravijo. Odlična farna organizacija je to. Vsako drugo nedeljo v mesecu se zbero njeni udje možje in fantje ob osmi uri k svoji obhajilni sv. maši. Človek kar ne more verjeti, da se jih v teh časih, ko se zdi, da je vse duhovno med nami odpovedalo, zbere tako lepo število. V njih in pa krščanskih materah in dekletih ima fara sv. Vida najmočnejši steber vsega svojega župnijskega verskega življenja.
V Baragovem domu na St. Clairju so se prav tako zadnjo nedeljo zbrali h kosilu rojaki in rojakinje iz Slovenske krajine. Kot znano, zbirajo ti naši bratje in sestre iz dežele onkraj Mure za novo cerkev v Bistrici. Z uspehom zbirajo za njo že nekaj let. Silno dobri ljudje so. Ponosni so na svojo domačo besedo in na, svojo zemljo, katero sami že od nekdaj imenujejo Slovenska krajina, rojaki z druge strani Mure pa so jo krstili za Prekmurje.
Postni govori g. dr. Jerka
Skupina romarjev ii Slovenije pride na posveiiiev Slovenske
kapele
WASHINGTON, D.C. — Tisti, ki bero slovenski verski list DRUŽINA iz Ljubljane, gotovo vedo, da DRUŽINA pripravlja iz Slovenije romanje in obisk Združenih držav ob priliki posvetitve Slovenske kapele v Wa-shingtonu, D.C.
Rod naslovom “Program naših slovesnosti v Washingtonu” opiše Družina tudi pomen dogodka: “K temu dogodku, ki je posvečen 1200-letnici krščanstva med Slovenci, so vabljeni Slovenci v ZDA in Kanadi in bo to zanje velika romarska prireditev, na kateri bodo s posebno pozornostjo pozdravili domače in tuje goste, zastopnike Slovencev iz Domovine in slovenskih škofov.” Romanje, ki ga organizira Družina, utegne še prav posebej zanimati one med nami, ki bi želeli, da jih kdo od sorodnikov v Sloveniji obišče v Ameriki. Slovenski dnevi 13., 14. in 15. avgusta s posvetitvijo Slovenske kapele so na eni strani svojstveno pomemben dogodek, na drugi strani pa tudi posebna prilika za obisk Amerike. Ko se bodo vrnili, se bodo svojega obiska in romanja s ponosom spominjali.
Romanje iz Slovenije za posvetitev kapele v Washingtonu je tako priložnost za marsikoga, da se bo tu srečal s svojimi sorodniki. Povabite jih!
Naj istočasno spet opozorimo na posvetitev tudi z lastne strani, a ponovnim povabilom, da v čim večjem številu pridete za .dovenske dni 13., 14. in 15. avgusta in na posvetitev Slovenske kapele v Washington. Pošljite prijave čim prej! Naslov: Washington, D.C. 20015.
Odbor za posvetitev
Pokujšljive slike in zločini
Psihiatri in razni zagovorniki “svobodne odločitve” na vsa usta zagovarjajo javno razkazovanje pohušljivih slik in trdijo, da v nobenem oziru na zavajajo k pokvarjenosti in zločinom.
Sodniki, načelniki policije in prosekutorji pa imajo drugačne izkušnje, ki dokazujejo prav nasprotno, namreč, da pohuj-šljive slike sprožijo v človeku slo po spolnih zločinih. V dokaz so navedli posamezne primere, kjer je moški, razburjen po gledanju spolzkih slik, premišljeno in s takim namenom šel na cesto in ob primerni priložnosti napadel žensko in jo po zlorabi umoril.
Na sodiščih imajo zelo, zelo veliko takih primerov. Zločinci se pri zaslišanju s tem celo zagovarjajo, da so jih pohujšljive slike strastno nagnile k izvršitvi zločina.
Poštena ameriška javnost zato Gržinčiča med mašo vsako sre-'ne more razumeti, zakaj sodišča do zvečer v cerkvi sv. Vida so v imenu “ustavnih pravic” dQ-vedno bolje obiskani. Zadnjo voljujejo javno pohujševanje ir1 sredo nam je govoril o grehu, j s tem naravnost navajajo k p°' V petek z mašo ob 8. zjutraj j novnim in ponovnim zločinom, se začne pri Sv. Vidu redna let-'ki jih pri nedolžnih žrtvah v na 40-urna pobožnost v počasti-' celem življenju ni mogoče več tev Najsvetejšega med nami.' popraviti. Kdo se pa briga za Zaključi se s slovensko mašo in “ustavne pravice” poštenih dr-s slovenskim in angleškim govo- žavljanov, ki se po prvem mra-rom v nedeljo popoldne ob pe- ku ne upajo več na cesto?
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Slovenci dosegajo uspehe v svetu
V	Windsorju, Oni, živi dr. Stane Bah z družino. V Torontu irna veliko poznanih in prijateljev. Pred 20 leti je bil tukaj še k°t študent, danes je pa že vodilna osebnost v Windsorju.
V	svojem poklicu se je po-VzPel do mesta dekana znan-stvenega oddelka na St. Clair College. Da je Stanko Bah priljubljen in vodilen v svoji slo-venski družbi, ni treba posebej 0rnenjati. Nič manj poznan, če
še bolj, je pa v političnih r°gih svojega mesta. Ko je me-S6ca februarja liberalna stranki-organizacija volila novega I^edsednika, je bil na to mesto Zv°ljen član slovenske politične emigracije dar. Stane Bah. Se-stanku so prisostvovali velika-p liberalne stranke kot: senator aul Martin, poslanec za tisti o-raj Mark MacGuigan, minister ^ Uarodno obrambo Donald Mc-otiald, ki je bil slavnostni go-v°rnik, in Herb Gray, tudi mi-^isfer zvezne vlade.
2 visokega položaja v svojem hiestu je dr. Stane Bah začel se-tudi že v mednarodni svet. dneh od 26. februarja pa do
9,368 primerov, ki so bili prijavljeni. To je do sedaj naj večje število prijavljenih spolnih o-kužb. 2e te številke, pravijo zdravstvene oblasti, zbujajo za-
vila, prinesla svežega duha in dobre volje ter nas s svojo novo pesmijo razvedrila po dolgi, mrzli zimi. Pridite! Mladi vas pričakujejo na pragu pomladi in novega življenja, da jim damo poguma in voljo za nova kultur-
Križem po deželi
Predsednik ontarijske vlade William Davis je dejal, da pokrajinska vlada ni spremenila
prenehala trgovati z Južno Afriko, če bodo Združeni narodi proglasili bojkot, kot so ga nad Ro-
mu rodu v Torontu, doma in povsod po svetu. Pridite!
A. R.
V
^srca letos je bilo v Ljublja-* na Bledu, Slovenija, zim-0 zborovanje mednarodnih 2nastvenikov iz zdravniške in Zabozdravniške vede. Tudi med mednarodno družbo učenj a-°v je prišel dr. Stane Bah. Za-^°Pal je St. Clair College iz mdsorja, Ont. 4. marca je imel Rledu v sklopu tega zborova-celo predavanje. Govoril je o P°rabi komputorjev v medici-
,.^r- Stanetu Bahu k njegovim v vtlenjskim uspe hom iskreno pitamo in mu želimo, da bi ti sPehi ne bili zadnji.
Karel Mauser:
“Na ozarah”
J^lgo časa smo jo čakali.
nogi so že govorili o njej in j.0vpraševali po njej. Tudi pisa-
370° Že ° te^ knjigi’ ki vsebuje
strani in ima zelo lepo oprejo0- 'Slednjič je le prišla pošilj-a teh knjig: “Na ozarah”.
^ ekateri ljudje ne berejo radi glb povesti, raztegnjenih tek-y V' Tem bo ta knjiga všeč. koSebuie namreč obilico slikic, ce Pravf pisatelj sam. Te sliki-sihS° v^as*,b otroško naivne, vča-ta, Pa bridke. Pisal jih je v ba-gjj,1. na tujih tleh. So pa te ne lce vzete iz življenja, kakrš-je poznal slovenski človek jj; . Vojsko in revolucijo in po doma in na tujem,
Xa	stane broširana $4, ve-
k^a Pa $5. Izdala jo je Slov. su arna akcija v Buenos Aire: °bi se v Slovenski pisarni, 0tu banning Ave., Toronto 4,
Uprava
skrbljenost. Po skušnjah sodijo, na ustvarjanja in delovanja v da je znanih, to je prijavljenih castno konst vsemu slovenske-samo ena tretjina primerov.
Zakon določa, da mora zdravnik vsak primer spolne bolezni takoj prijaviti ministru za zdravje. Oblasti poskrbijo, da se bolezen ne razširil, da se pod-vzamejo potrebni koraki, da se okuženi ozdravijo in da bolezni ne razširjajo naprej. To obvezno prijavljanje spolno bolnih ljudi je pa ravno vzrok, da se ljudje hočejo temu izogniti, zlasti mladina. Tako se bolezen še bolj širi, ker ni pod zdravstveno kontrolo.
Zdravniki pa že pravilno ugotavljajo, da spolne bolezni niso samo zadeva zdravja in samo tega. Bolj in bolj postajajo družbeni problem. Samo zdravljenje okuženih teles torej ne bo zadostovalo. Samo zdravila bolezni ne bodo zaustavila. Preosnova nravi je potrebna, zavest greha se mora povrniti med ljudi in v ljudi. O tem pa svet danes tako rad molči.
Cerkvene vesti
Živimo v postnem času. Se vedno je to čas pokore. “Pokora odvzame božjo kazen,” uči Gospod. Letos Cerkev v torontski nadškofiji zopet paziva vernike, naj v postnem času izdatno prispevajo po namenih Cerkve. Prispevki bodo pomagali pri vzdrževanju semenišča in pri podpiranju trpečih pomanjkanje v nerazvitih deželah. Velika postna nabirka bo 28. marca. Tisto nedeljo popoldne bodo šli verniki vseh župnij od hiše do niše in bodo nabirali postne da-ove. V slovenskih župnijah bo v cerkvi posebna nabirka v ta namen. Lani so se Slovenci dobro odrezali. Dobili so nadškofovo pohvalo.
* 'v ki W,
Pri Mariji Pomagaj bo letos duhovna obnova tri dni velikega tedna. Vodil jo bo č. g. Karel Ceglar, salezijanec iz Sherbrooka, Que. Velika noč je velik praznik in je prav, da se ljudje nanj pripravijo.
Mladinski koncert v cerkveni dvorani na Manningu bo v soboto, 27. marca, ob 8h zvečer, in v nedeljo, 28. marca, popoldne ob 4.30. Mladina pripravlja praznik pesmi, kdo jo ne bi šel poslušat! Na svidenje!
¥
V cerkveni veži pri Mariji Pomagaj se dobi dobra knjiga: Opis in zgodovina ameriških Indijancev. Knjigo je napisal svetniški škof Baraga v nemščini in je sedaj prestavljena v slovenščino. Stane samo en dolar.
Por.
Radio Vatikan deluje že 40 let
Pred 40 leti je Papež Pij XI. blagoslovil radijske naprave za “Radio Vatikan”. Postajo je postavil izumitelj radia Guglielmo Marconi, in sicer na Vatikanskem griču v Rimu. Danes je postaja močno povečana. Tedensko ima okrog 400 oddaj v 32 jezikih. Med njimi je tudi sloven. oddaja, katero vodi prof. dr. Rafko Vodeb. Sloven, oddaja traja vsak dan četrt ure. Dobiti jo je mogoče na kratkem in na srednjem valu ob 7. uri zv. (srednjevrop. čas).
Za 40-letnico vatikan. radio postaje nameravajo postaviti lasten studio za TV. Tako bi bilo omogočeno, da bi Vatikan pripravljal svoj TV program in ga posredoval drugim TV postajam v uporabo.
svojega stališča proti povečani dezijo, sicer pa da ni kanadska
"Y^OOO ljudi jih je p spolno bolnih
1^ ieS običajnega prehlada 1 spolJ*dl najbolj p r e v 1 adujejo A	'	so na enak
baČin bolezni’ ki te , nalezljive. Pri vsem tem - bolezni
^n;
ne poznajo nobenih
Z^ra “ a r odnih mej. Svetovna čy .^vena organizacija poro-lijo^ b° konec leta 1971 75 mi-

saki
ljudi spolno okuženih dve sekundi poročajo o
Pomembne obletnice
Dne 23. marca 1899 se je rodil v Blatu pri Grosupljem Louis Adamič, ameriški pisatelj.
Dne 24. marca 1902 je umrl v Gorici Jakob M is si a, goriški nadškof, ki je bil prej škof v Ljubljani (1884-1897), doslej e-dini Slovenee-kardinal.
Istega dne je umrl v Belgradu dr. Josip Ujčič, belgrajski nadškof.
Nadalje je istega dne umrl Frančišek S. Šušteršič, ustanovitelj in prvi župnik župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111. Tam je pa-stiroval od majnika 1891 do 6. julija 1910, ko se je odšel zdravit v domovino. Pokopal ga je na viškem pokopališču v Ljubljani škof Fr. Stariha.
Pomladanski vokalni koncert v Torontu
§ 1 Primeru te bolezni. - 11:10 v Ontariju je
TORONTO, Ont. — Mladinski pevski zbor Slovenske šole pri Mariji Pomagaj v Torontu vabi širšo slovensko javnost na svoj pomladanski koncert, ki se vrši v soboto, 27. marca, ob 8. zvečer in v nedeljo, 28. marca, ob pol petih popoldne v cerkveni dvorani na Manning Ave.
Program obsega slovenske nabilo lani'rodne in umetne pesmi, ruske popevke, črnsko-duhovne pesmi. DOBIJO Skoraj sto mladih pevcev in pevk ter inštrumentalistov bo spet obogatilo naša srca z lepoto slovenske pesmi in glasbe. Slovenska pesem iz ust naše mladine najgloblje seže v dušo in nas potrdi v slovenski zavesti.
Pridite! Mladina vas bo poži-
Dne 25. marca 1867 se je rodil v Veržeju ob Muri dr. Franc Kovačič, profesor bogoslovja Mariboru, znani zgovodinar Slovenske štajerske in Slovenske krajine.
Dne 27. marca 1944 je umrl v Ljubljani dr. Anton Breznik, slovenski s 1 o v n ičar, ravnatelj 1. slovenske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano.
Dne 29. marca 1854 je obiskal škof Baraga (ob svojem drugem obisku domovine), v Št. Andražu na Koroškem škofa Ant. M. Slomška.
Istega dne 1909 se je slovenski ameriški škof Janez Stariha do sedmih letih zaradi bolezni odpovedal škofiji Lead. Dne 25. aprila se je odpeljal iz New Yor-ka proti Rimu in pozneje od tam v domovino. (Dne 9. nov. 1909 je bil sedež leadske škofije prenesen v Rapid City, kjer je še danes.)
Dne 30. marca 1671 sta bila v Dunajskem Novem mestu ob glavljena hrvatska bana Peter Zrinjski in knez Krsto Frankopan.
podpori privatnim šolam, posebno katoliškim, ki vedno težje krijejo svoje izdatke. Te so vlado zaprosile za povečano pomoč in niso doslej dobile še nobenega uradnega odgovora.
*
Zvezna vlada je objavila, da bo to poletje pustila v Kanado na delo na farmah v Ontariu delavce iz Karibskih dežel.
•
Kanada je protestirala pri vladi ZDA proti nameravanemu jedrskemu preskusu na otoku Amčitka v Aleutih prihodnjo jesen. Trdijo, da bi utegnil preskus spražiti potres ali pa velikanski morski val, ki bi lahko napravil veliko škodo na kanadski zahodni obali.
m
Prijatelji tjulnov so spet vneto protestirali proti pobijanju mladičev na neusmiljeni način. Predsednik vlade Nove Found-landije J. Smallwood je te proteste zavrnil in označil tiste, ki protestirajo, za “slabo poučene, pristranske in bedake.”
Mladi tjulni imajo lepo belo kožo, ki jo prodajajo kot odlično kožuhovino.
Boj proti lovljenju in pobijanju mladih tjulnov je začel pred 6 leti Brian Davis. Uspelo mu je vzbuditi veliko pozornosti tako v Kanadi kot po svetu, ni pa mu uspelo lova in pobijanja ustaviti.
a
Zvezna vlada je nasvetovala Eskimom v arktičnem delu pokrajine Kvibek, naj bi sprejeli pokrajinsko upravo za svojo pristojno oblast. Ti ne kažejo za to nobene volje in hočejo pod pristojnost zvezne vlade.
*
V Halifaxu so pretekli teden začeli štrajkati odvažalci smeti in odpadkov, ko mesto ni sprejelo njihove zahteve po povišanju plač za 40%. Ponudilo jim je 12.5%. Pogodba je potekla že s koncem lanskega leta in pogajanja za novo tečejo že tretji mesec. Doslej so imeli pobiralci smeti povprečno plačo $2.75 na uro, med tem ko je povprečna plača za težaško delo v Halifa-ksu $2.50.
Mestni oddelek, ki je odgovoren za pobiranje smeti, je svetoval prebivalstvu, naj odpadke in smeti spravi v plastične vreče in te samo odpelje na mestna smetišča, ki bodo v ta namen odprta.
navada trgovinske vezi prekinjati na temelju ideologij.
•
Predstavniki 292 podeželskih občin v Saskatchewanu so pozvali zvezno vlado, naj da Kvi-beku finančno podporo, da “bo lahko pospešil program za učenje angleškega jezika, da bo Kanada lahko čim preje zedinjena kot narod enega jezika”. Izjavili so se proti dvojezičnemu programu in zatevali, da se pokrajina Saskatchewan vrne k enojezičnemu sistemu.
•
Brezposelnost v Kanadi se v bistvu v zadnjem mesecu ni spremenila. Drži se še vedno pri 6.2%.
•
Zvezni minister za ribolov in gozdarstvo Jack Davis je dejal, da je “90% gotov”, da bo mogoče vod za pretakanje olja z Aljaske na jug začeti graditi preko Kanade že leta 1973. Študije o takem vodu po dolini reke Mackenzie bodo predvidoma končane letošnje poletje. Po njegovem bi bilo najboljše, da bi poleg oljevoda gradili tudi plinovod in železniško progo. Na ta način bi bilo manj škode za o-kolje, ker bi bilo to lažje boljše varovati, koristilo bi pa tudi bolj razvoju severnih predelov Kanade.
Speljava vodov za olje in plin preko Kanade bi odstranila nevarnost onesnaževanja morja ob zahodni Kanadi, koder bi vozile ladje petrolej, če bi bil vod speljan samo preko Aljaske do Val-deza.
Cerkev rešuje pereča vprašanja
V Zagrebu je dne 9. februarja tl. zasedala novoizvoljena ekumenska komisija jugoslovanske škofovske konference. Sestanek je vodil mariborski škof dr.
Držečnik. Navzoči so bili tudi nadškof dr. Kuharič, prof. dr.
Tomislav Šagi-Bunič, prof. dr.
Franc Perko in prof. dr. Stanko Janežič. Nadškof dr. Franic se sestanka ni mogel udeležiti. Med j varna zalaga z oljem vso Slove-drugimi vprašanji so obravna-1 nijo in del Hrvaške, izvažajo ga vali tudi mogočnost teološkega, pa tudi v sosednjo Avstrijo.
snovne šole; 25.2 odstotka je o-snovno šolo dovršilo; 22.3 odstotka jih ima poklicno ali dvoletno šolo; 10.4 ima srednjo šolo, 2.4 odstotka višjo šolo in 2.2 odstotka visoko šolo ali fakulteto.
Bučnega semena manjka
Tovarna olja v Slovenski Bi-trici je lani iztisnila več kot 500 ton jedilnega olja. Z oljem so napolnili 3,600.000 steklenic. To-
V Pakistanu govore o napredku pogajanj
simpozija, pri katerem bi sodelovali teologi različnih veroizpovedi.
*
Dne 22. februarja tl. se je sestala v Zagrebu doktrinarna komisija JŠK pod predsedstvom nadškofa dr. P o g a č n i k a. Na dnevnem redu so bile ‘teze o aktivni prisotnosti Cerkve v naši družbi1. Največ časa so posvetili razpravi o “poligenizmu in dogmi o izvirnem grehu”. O tem sta orisala današnja vprašanja prof. dr. Strle in prof. dr. Brajčič. Tudi tu so predlagali teološki simpozij, na katerem bi predavatelji osvetlili dogmatske, ke-rigmatske-katehetične probleme katoliške vere o izvirnem grehu. Svet za duhovnike je prosil doktrinarno komisijo, naj obdela vprašanje službenega duhovništva v Cerkvi. Zato so na sestanku imenovali v ta namen podkomisijo z dr. Braj Čičem na čelu. Komisija je nato razpravljala o raziskovanju ateizma v Jugoslaviji. Na pobudo dr. Rupči-ča so ustanovili tudi podkomisijo za vprašanje vedno manjšega števila otrok na Hrvaškem in v Sloveniji. Pri razpravi o izvirnem grehu se je razvila debata o položaju, nalogah in o svobodi teologov v Cerkvi. Glede teh vprašanj je komisija že pripravila listino “Cerkveno učiteljstvo in rast vere”. Predložila jo bo Jugoslovanski škofovski kon ferenci (JŠK).
,	*!*ka potniška agencija išče
%je. *VCo »H uradnika kvalifika-°venščina, angleščina, po
Vahsk°Stl še kak drug juSosl°'
JJezik, strojepisje.
P°klicat Mr. Heitler
922-4161 Toronto
(23,30,6 apr)
Težave imajo z bučnim oljem, ker nimajo na razpolago dovolj bučnega semena.
Lani je vseljevanje v Kanado padlo v primeru z letom 1969 za 8.6%'. Skupno se je priselilo v Kanado 147,713 oseb. Trdijo, da je vzrok temu večja brezposelnost v Kanadi ter sorazmerno dobro gospodarsko stanje v Evropi, od koder priseljenci v glavnem v Kanado prihajajo.
Zanimivo je pri teh številkah, da je priseljevanje iz sosednjih ZDA lani narastlo od 22,785 v letu 1969 na 24,424 lani. Več ljudi se je priselilo v Kanado le iz Velike Britanije.
Porastla je tudi priselitev iz Jugoslavije. Leta 1969 se je priselilo v Kanado 4,053 Jugoslovanov, lani pa 5,672! Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je bilo med temi Jugoslovani Slovencev.
*
Zunanji minister Mitchell
Spisek poljubov
V kraju Lonau (Harz) hranijo kot posebnost stare bukve, v katerih so vpisani vsi, ki so se poljubljali. Bila je navada, da je fant, ki je hotel prvič poljubiti Sharp je pretekli teden končal
V Vzhodnem Pakistanu govorijo o možnosti sporazuma med Rahmanom in Ya-hyo o novi ureditvi Pakistana.
DAKA, V. Pak. — Šejk Muji-bur Rahman je po razgovorih, ki tečejo od preteklega torka, zadnji petek dejal, da se bodo pogajanja nadaljevala in da je bilo nekaj napredka. Mujibur Rahman, predsednik Avami lige, je dejanski gospodar v Vzhodnem Pakistanu, kjer je vse uradništvo odklonilo pokorščino zvezni vladi v Ravalpin-diju. Rahman zahteva za Vzhodni Pakistan polno avtonomijo, čemur pa se predsednik Yahya Khan, pa tudi vojska upirata Prav tako je proti avtonomiji Vzhodnega Pakistana večinska stranka v Zahodnem Pakistanu.
To je privedlo do ustavne in državne krize, ki jo je hotel predsednik r e p u b like Yahya Khan rešiti z oklicem obsednega stanja. To je dvignilo val nejevolje in demonstracij Vzhodnem Pakistanu in Yahya je delno popustil, pa se nato odločil, da gre sam na razgovore z Mujibur Rahmanom v Dako.
Zdi se, da sta obe strani nekaj popustili in da miren sporazum ni izključen. Rahman je napovedal nadaljevanje razgovorov ob sodelovanju pravnih in ustavnih strokovnjakov. Na nevarnost novih izgredov opozarja zbiranje novih vojaških sil v Vzhodnem Pakistanu, ki naj bi “okrepilo” položaj predsednika
Solkanski most bodo popravili
Železniško transportno podjet je “Postojna” se je odločilo, da bo popravilo solkanski most čez Sočo. Most, ki je dolg 219.5 metrov, razpon glavnega loka pa znaša 85 metrov, je začel kazati nevarne razpoke. Čez most vozi vsak dan 10 potniških in 9 tovornih vlakov.
Stroški za popolno popravilo bodo znašali 6 milijonov dinarjev. V prvi fazi so namenili za popravilo 2.5 milijona dinarjev. S to odločitvijo so tudi zavrgli misel, da bi progo Jesenice-Go-rica ukinili.
Nova valjarna v Štorah
Pred leti zastavljeni načrt o preobnovi štorske železarne gre sedaj v cvet. V neposredni bližini nove livarne za poljekleno litino, ki jo je tovarna v zadnjih treh letih postavila in opremila, stoji nova valjarna z zmogljivostjo 100,000 ton jeklenih profilov na leto.
Novi objekt je dolg 450 metrov in ima tri delovne dvorane. Z enkrat manj ljudmi bodo predelali trikrat več. Nova valjarna je stala 120 milijonov dinarjev.
V	Velenju kupi premoga
Medtem ko so zasavski premogovniki nazadovali z nako-pom premoga, so velenjski rudarji nakopali več, kakor je predvideval načrt. Leta 1970 so izkopali 3,461,000 ton premoga. Povpraševanje po premogu je na trgu veliko, zato je tem bolj nerazumljivo, da se v Velenju večajo kupi premoga, ki ne pride do potrošnikov.
Trenutno je na zalogi 400,000 ton premoga, čeprav ga primanjkuje termoelektrarnam, železnici in tovarnam. Vzrok zastaja-nju premoga je tržna neorganiziranost in neurejene prometne razmere.
Velenje prvo
V	Velenju so s posebno slovesnostjo razglasili rezultate tekmovanja za najbolj urejen kraj v Sloveniji. Posebna komisija je lani pregledala 60 krajev in ugotovila, da je med njimi Velenje najbolje urejen kraj v Sloveniji. Drugo mesto je zasedel Portorož, tretje pa Bohinj.
CLEVELAND, O. Moški dobijo delo
.Nizke plače
Ptujska tovarna perila in konfekcije “Delta”, ki zaposluje 349 ljudi, med njimi kar 311 žensk, je le delno uspela z načrtom, kako naj bi se rešila iz težav. Posrečilo se ji je prodreti na nizo-j zemski trg in tako vsaj delno zmanjšati zaloge. Moreče vplivajo nizke plače. Povprečen zaslužek je bil lani 780 dinarjev, kar je 560 dinarjev pod slovenskim povprečjem.
dekle, župana obvestil o svojem namenu.
Če je prišlo na dan, da sta se zaljubljenca poljubovala, še preden sta to sporočila županu, sta morala za kazen leto dni vsak kine trgovanje z Južno-afriško mesec enkrat pometati glavno unijo zaradi njene rasne politi vaško ulico.
svojo pot po Afriki, na kateri je Yahye, če bi pogajanja propad-
obiskal 5 držav. Ob koncu po-|la-tovanja v Zambiji je dejal, da ni nobena od držav, ki jih je obiskal, zahtevala, naj Kanada pre-
-o~
Prekomorska posest
LIZBONA, Port. — Portugalska prekomorska posest je 23-krat večja od površine dežele ke. Pripomnil je, da bo Kanada Portugalske.
Nad polovico jih zaostalo
Na seji občinske skupščine Ptuj so razpravljali o težavnem stanju šolstva v občini. Zlasti v odročnejših krajih so šolski prostori zastareli ali celo neprimerni za pouk. Lani je v osnovnih šolah zaostalo povprečno 53.8 šolarjev; na osnovni šoli v Žetalah pa kar 75 odsotkov. Za otroke, ki ne dokončajo ljudske šole, nihče ne skrbi.
Nizka izobrazba
Na posebni seji so razpravljali o sestavu zaposlenih v občini Slovenj Gradec in o težavah, ki so v zvezi z nizko izobrazbo. Vseh zaposlenih je 4566. Od teh jih 37.2 oddstotka ni končalo o-
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0623.
AMERIŠKA DOMOVINA 8U7 St. Ciair Ave.
Cleveland. Ohio 44103
(x)
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje dvojica srednjih let želi štiri sobno stanovanje z garažo v Euclidu. Kličite 486-4265.
(60)
Stanovanjc oddajo
5-sobno neopremljeno stanovanje oddajo na 7515 Lockyear Ave., tel. 391-3139.
—(57)
V najem
pet opremljenih sob odraslim ali novoporočencem, v Collin-woodu blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 761-0298.
(58)
Delo išče
Pridna. poštena Slovenka, živeča v Clevelandu, išče kakršnokoli zaposlitev. Vajena dela. Kličite po 5. uri popoldne 361-3674.
— (23,26 mar)
ALEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
Franc in Albert pozdravita. Grof odide prvi, za njim Albert, Franc ostane pred izhodom.
“Ali kaj želite od mene, Ekscelenca?” vpraša Vampa.
“Da, povedati vam moram, da bi zelo rad vedel, kakšno knjigo ste čitali tako pazljivo, ko sva prišla grof in jaz.”
“Cezarjeve “Komentarje”; to je moja najljubša knjiga,” odvrne bandit.
“Kje si ostal, Franc?” zakliče Albert.
“Že prihajam,” odvrne Kranc in tudi zapusti katakombe.
Napravijo nekaj korakov po planem.
“Oprostite,” pravi Albert, vr-nivši se; “ali dovolite, glavar?”
In prižge si smodko na Vam-povi baklji.
“Zdaj, gospod grof, pa hitimo. Neizmerno mnogo mi je na tem, da bi zaključil to noč pri vojvodi Branccianu.”
Voz najdejo, kjer so ga zapustili. Grof reče Aliju samo jedno besedo, in konji zdirjajo, kakor da plavajo na perotih vetra.
Baš ob dveh vstopita mlada prijatelja v plesno dvorano.
Njun prihod vzbudi pozornost, toda ker prideta skupaj, takoj mine vsa skrb, ki so jo imeli za Alberta.
“Milostiva,” pravi grof Mor-cerf, stopivši pred grofico, “včeraj ste bili tako dobri in mi obljubili strašak. Prihajam si-
CH1CAGO, ILL.
HELP WANTED
SHIPPING & RECEIVING CLERICAL — SALES OFFICE HELP
Phone daily 9-9 Sat. and Sun. also
878-3078
Action Report Agent
(57)
MALE HELP
MAINTENANCE MAN Day shift opportunity. Must have experience in electrical and/or mechanical maintenance of production equipment. Salary open. For interview call or Write Mr. BIGOTT 328-3000, Ext. 381 NATIONAL STEEL SERVICE CENTER, INC.
2424 Oakton St.
Evanston, 111.
(57)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE in West sub. home. 5 days. 8:30 - 12 noon. Wed., Thur., Fri. & Sat. Care of 2 children. Older woman preferred. Call 12-6 p.m. 652-1574
(58)
REAL ESTATE FOR SALE
LOCATION Hwy. 45 and 111. —Wis. line. 61 plus acres, lake front heavy woods. $1,200 per acre, terms avail. By Owner. 872-7777 or 336-7777
(57)
193rd & Mannheim Rd. Brk. and alum, tri-level. 3 bdrms., parq. firs. Cent air. All appliance. Pan. rec. rm. 1% baths. Comp, redec. Fenced yd. $26,500.	479-9622
cer nekoliko prepozno; da bi vas spominjal tega, a tu moj prijatelj, katerega resnicoljubnost poznate, vam lahko zagotovi, da tega nisem zakrivil sam.”
Ta hip zasvira godba valček. Albert položi svojo roko grofici okoli pasu in zgine z njo v vrtincu plesalcev.
Franc razmišlja med tem o nenavadnem trepetu, ki je pretresel celo grofovo telo, ko se je dotaknil Albertove roke, in kateri je Franc, ki'je ves čas opazoval grofa, zapazil čisto jasno.
XVII.
Svidenje.
Koj ko vstane drugo jutro, predlaga Albert svojemu prijatelju, da obiščeta grofa. Sicer se mu je zahvalil že ponoči, toda tako važna uloga, kakor mu jo je izkazal grof, zasluži pač dvojno zahvalo.
Franc, katerega je vleklo h grofu neko čustvo, združeno s strahom, je bil pripravljen spremljati ga, in tako obstaneta za deset minut pred grofom.
Gospod grof,’” mu pravi Albert, “dovolite, da vam ponovim to, kar sem vam rekel sinoči, namreč, da nikdar ne pozabim, v kakšnih razmerah ste mi prišli na pomoč ter mi rešili življenje ali vsaj prostost.”
‘Moj ljubi sosed,” odvrne grof, “to, kar sem storil za vas, cenite previsoko. Prihranil sem vam samo dvajset tisoč frankov, to je vse. Vidite pač, da to ni vredno besed. Dovolite pa nasprotno vi, da vam izrazim svoje priznanje, kajti bili ste čudovito hladnokrvni in brez strahu.”
Kaj hočete, grof?” pravi Albert. “Mislil sem si, da sem zakrivil prepir, ki se ima končati z dvobojem, in hotel sem tem banditom pokazati, da se bijejo judje sicer po vseh deželah, da pa se bijejo s smejočim obrazom samo Francozje. Vendar moja hvaležnost napram vam zaradi tega ni manjša in prihajam vas vprašat, če vam jaz ali pa kdo izmed mojih ne more izkazati kake usluge. Moj oče, grof Mor-cerf, Spanec po rojstvu, je na Francoskem visok dostojanstvenik in ni brez vpliva v Španiji. Prihajam vam povedat, da smo vam jaz in vsi, ki me ljubijo, na razpolago.”
“Torej,” pravi grof, “povem vam, da sem vašo ponudbo pričakoval in jo sprejemam s hvaležnim srcem. Že sem bil name-
njen, da vas poprosim neke velike prijaznosti.”
“Namreč?”
“Se nikdar nisem bil v Parisu, in torej Parisa ne poznam ...”
“Res?” vsklikne Albert. “Tako dolgo ste odlašali in si niste šli pogledat Parisa? To je neverjetno.”
“Vendar je tako. Toda z vami vred čutim, da je nemogoče, da bi mi ostalo glavno mesto odličnega sveta neznano še v bodoče. In še več: morda bi se bil že napravil na to neobhodno potrebno potovanje, če bi bil imel človeka, ki bi me vpeljal v ta svet, v katerem sem jaz popolnoma tuj.”
“O, mož kakor vi!” vsklikne Albert.
“Vi ste zelo prijazni. Toda ker se ne morem ponašati z drugo zaslugo kakor s tem, da glede milijonov lahko tekmujem z vašimi najbogatejšimi bankirji, in torej ne grem v Paris, da bi igral na borzi, me je zadrževala ta okoliščina. Zdaj je dozorel moj sklep vsled vaše ponudbe. Prizadevajte si, moj ljubi gospod Morcerf,” — grof spremlja te besede z nekim posebnim smehljajem, — “prizadevajte si, če pridem na Francosko, da mi odprete vrata tega sveta, v katerem sem tuj kakor Košinšinec.”
“O, kar se tiče tega, gospod grof, zelo rad,” odvrne Albert, “in to tem rajše, — ne smej se mi preveč, moj ljubi Franc — ker sem dobil danes pismo, katero me kliče domov zaradi zelo važne zadeve, namreč zaradi zveze z zelo prijetno hišo, ki je v najugodnejšem razmerju s pariškimi visokimi krogi.” “Torej se oženiš?” vpraša Franc smeje.
“O moj Bog, da. Ko se vrneš v Paris, me najdeš soproga in morda očeta. Z mojo prirojeno resnostjo se bo to lepo strinjalo, ali ni res? V vsakem slučaju vam ponavljam, grof, da smo vam jaz in moji udani z dušo in telesom.”
“Sprejemam,” pravi grof, “kajti prisegam vam, da mi je v vresničenje načrtov, ki jih gojim že dolgo, manjkalo samo tako ugodne prilike.”
videti težko, zlasti če jo je zastri s smehjajem.
“Toda, grof,” pravi Albert, radosten, da mu bo mogoče vpeljati v Paris moža, kakor je grof Monte-Cristo, “ali vaš popotni načrt ni samo grad v oblakih, kakoršnih je tako mnogo, hišica iz kart, stavljena na pesek, ki jo razmeče prvi veter?”
“Ne, na mojo čast,” odvrne grof, “jaz hočem, jaz moram potovati v Paris.”
“In kdaj?”
“Toda kdaj bodete tam vi sami?”
“Jaz?” pravi Albert. “O moj Bog! V štirinajstih dneh, najpozneje v treh tednih. Cas, ki ga rabim za potovanje v Paris, to je
vse.
“Torej prav!” odvrne grof. “Jaz vam dam tri mesece časa.”
“In čez tri mesece potrkate na moja vrata?” vsklikne Albert veselo.
“Ali hočete, da določiva dan in uro svidenja?” odvrne grof. “Toda povem vam naprej, da šem silno točen.”
“Dan in uro,” vsklikne Albert, “to je divno!”
“Torej naj bode!” Z roko seže po koledarju, ki je poleg ogle-
dala. “Danes imamo 21. febru-varja”; — nato pogleda na uro, — “ura je polu jednajstih. Ali me hočete pričakovati 21. maja tega leta ob polu jednajstih dopoludne?”
“Krasno!” pravi Albert. “Za-jutrek bode pripravljen.”
“Kje stanujete?”
“Ulica Helder, štev. 27.” “Stanujete pač za se kot mladenič, in ne bom vam delal ne-prilik?”
“Stanujem v hiši svojega očeta, toda na dvorišču v paviljonu, ki je čisto ločen od drugih stanovanj.”
“Prav.”
Grof vzame tablico in napiše: “Ulica Helder, štev. 27., 21. maja, ob pol jednajstih dopoldne.”
“In zdaj,” pravi grof, “bodite prepričani, da kazalec vaše ure ne bode točnejši kakor jaz.”
“Ali vas bom pred svojim odhodom še videl?” vpraša Albert.
“Kakor pač bode; kdaj odpo-tujete?”
“Jutri popoludne ob petih.” “V tem slučaju se moram zdaj posloviti od vas. Opraviti imam v Neapolju, in vrnem se
šele v soboto zvečer ali v nedeljo.”
“In vi, gospod baron,” vpraša grof Franca, “ali odpotujete tudi vi?”
“Da.”
“Na Francosko?”
“Ne, v Benetke. Nameravam ostati v Italiji se • dve ali tri leta.”
“Torej se v Parisu ne snideva?”
“Žalibog ne bom deležen te časti.”
“Torej srečno pot, gospoda!” pravi grof prijateljema in jima poda roko.
Bilo je prvič, da se je dotaknil Franc roke tega moža. Zatrepetal je, kajti bila je mrzla kakor
..........................-*-•—|
Franc ne dvomi niti trenutek, da so to isti načrti, o katerih je grof Monte-Cristo že enkrat govoril, ter se ozre v govorečega grofa, da bi spoznal, kakšni načrti naj bi ga peljal v Paris. Toda v dušo tega moža je bilo
roka mrtvečeva.
“Še enkrat,” pravi Albert, “torej je sklenjeno, na častno besedo, ali ni res?”
“21. maja ob pol jednajstih dopoludne, ulica Helder, štev. 27. v Parisu,” odvrne grof. Nato se še prijatelja priporočita gro* fu in ga zapustita.
“Kaj pa ti je?” vpraša Albert Franca, ko vstopita v svojo sobo. “Videti si zamišljen.”
“Da,” odvrne Franc, “reči ti moram, da je grof zagoneten mož in da s strahom mislim na vajino svidenje v Parisu.”
“Na to svidenje? S strahom? O, ti si neumen, moj ljubi Franc!” vsklikne Albert.
(Dalje prthiHlujic)

laioešfs že sedai
i/
svejo ijelikošiočno	pri
CIMPERMAN’! CHOICE MEATS
520 EAST 200 STREET
IV 1-2386
k.
Imamo izbrano sveže meso, domače prekajene kranjske klobase, želodec, šunke, riževe in krvave klobase itd.
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
-S
GROMOVS POSEBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
SEMENJ — Na San Francisco State College, kjer je bilo pred par leti zelo “vroče” in ni bilo skoraj dneva brez demonstracij in izgredov, je zdaj mirno. Na sliki vidimo študente in študentke, ki na posebnem semnju na visokošolskih tleh prodajajo svoje izdelke.
v- rr / ’"v:
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BAKERY — RETAIL West suburban location. Priced to sell. Ideal for couple operation. Call owner for appointment. 345-6110
(57)
REAL ESTATE BUS. PROP.
Clothing Store —Good loc., low rental. $19,000, also 3 sty. brk. bldg. 9 rm. ea. flat $22,000 plus shoe store at busy transfer cor. $30,000. Call owner at MO 6-4889 10-6 p.m.
(58)
REAL ESTATE FOR SALE
NORWOOD PARK—BY OWNER 5837 N. WEST CIRCLE Open Sunday 1-5. 9% rm. frame., mod., dbl gar., lot 50x200. Asking $39,900.
NA 2-2070 or 774-7589
(57)
What a lot of ten-year-olds are wearing this year.

BiJ
Vic. NORTH & CENTRAL Under $40,000. 2 flat brk., 6 rms.,
3	bdrms. each, 2 car garage, full
bsmt., sep. gas furnace (forced air) new roof & sidewalk. Nr. everything. Call owner	622-3204
______________________________(57)
BOLINGBROOK — BY OWNER
4	bedroom townhouse. Central air cond., full basement. $25,900.
Call 739-5648
Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces.
Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him.
Later, he won’t have the strength to sit
in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to
feed himself or even turn over in bed.
His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity.
Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear those braces] every day. That hope lies in MDAA’s massive research program.
Only your contributions keep it going.
Give generously.
Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up.
[Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019,
m
Mm
K S K J
MEmm SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
»prejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladino
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
» za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Ulinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME .............
NASLOV ..........
MESTO ... DRŽAVA ..



CODE
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO