PRIMORSKI DNEVNIK
PoStmna plačana v gotovini Abb. postaje 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. Št. 204 (6182)
TRST, sobota 28. avgusta 1965
Danes dokončna odločitev o povratku Cooperja in Conrada
Polet «Gemini 5» se nadaljuje samo še iz prestižnih razlogov
Do sedaj je nastalo v kabini devetnajst okvar - Težave za povratek na Zemljo? - Uradno vabilo Moskvi za prisostvovanje izstrelitvi «Gemini 6» - Komentar praškega radia
PO SPORAZUMU NASER ■ FEJSAL
Egiptovske čete se umikajo z jemenske meje
Dolg članek ravnatelja «Al Ahrani» o razlogih, ki so pripeljali Naserja do sporazuma - Po njegovem mnenju sploh ne gre za izhiro med monarhijo in republiko
KAIRO, 27. — Kairski list «A1 Ahram« piše, aa so se začele egiptovske čete sinoči umikati z jemenske meje po sporazumu o ustavitvi sovražnosti med Naserjem in kraljem Fejsalom. List dodaja, da je pomočnik vr-
HOUSTON, 27. — Podravnatelj za polet «Gemini» je davi izjavil, da se iz vseh dosedanjih podatkov zdi, da bo «Gemi-mi» mogla ostati v vesolju do nedelje. Danes so Cooperja in Conrada pooblastili, da nadalju jeta polet za drugih 24 ur, in sicer do 107. kroga. Jutri se bodo dokončno odločili, ali naj se polet nadaljuje do nedelje.
Po nadaljnjih računih bo «Ge-mini», če se bo polet nadaljeval do nedelje, padla v morje 1100 kilometrov jugozahodno od Bermudskih otokov. Sinoči so mislili, da bodo morali zaključiti polet takoj po 120. krogu, sedaj pa računajo, da bo kabina padla v morje v začetku 122. kroga.
Zdravstveno stanje obeh kozmonavtov je dobro, čeprav sta močno utrujena zaradi tesnega prostora, v katerem nepremično živita že šesti dan.
hovnega poveljnika oboroženih sil maršal Amer dal včeraj u-kaz egiptovskemu poveljstvu v Jemenu, naj začne ta umik. Na Podlagi sporazuma o ustavitvi sovražnosti bo Egipt umaknil svoje čete v desetih mesecih, začenši od 23. novembra letos.
Ravnatelj omenjenega lista Hej-*al piše, da je Naser med razgovori s kraljem Fejsalom vztrajal Pri eni sami točki: prihodnjo obliko jemenske vlade bo moraio izbrati vse prebivalstvo in ne samo nekateri. Na konferenci, ki se bo sestala 23. novembra letos, bodo morali določiti samo način vladanja v Jemenu v predhodni dobi. Hejkal pravi, da je sklenjeni sporazum prvi korak na poti miru *n predstavlja spodbuden začetek, toda jamstvo je v medsebojni dobri veri.
•Nihče se ni zavedal stopnje napetosti v odnosih med ZAR in Saudovo Arabijo pred sklenitvijo sporazuma med Naserjem in Fejsalom. Stanje je bilo takšno, da Potrpljenje ni bilo več mogoče. Egiptovski državni poglavar je bil Postavljen pred naslednjo izbiro: ®H skleniti trajen mir ali pa zaveti izvajati novo strategijo.”
Zatem pravi Hejkal, da bi vojna v Jemenu brez kakega odločilnega koraka mogla trajati še mdga leta z vsemi bremeni, ki bi sledila za egiptovsko ljudstvo in za oborožene sile ZAR. Egiptovska vojska je imela že od vsega začetka opravka z dvojnim napadom na jemensko republiko. E-ben je prihajal iz Južnoarabske federacije in ga je povzročila Velika Britanija, drugi pa iz Sau-dpve Arabije. Zaradi teroristič-mb akcij nacionalističnih gibanj Južne Arabije so morali Angleži °stati na obrambnih položajih in Se tako deloma odreči napadu Proti Jemenu. Toda ostal je na-P0d, ki je prihajal iz Saudove Arabije. Egiptovski odgovorni vo-mteljii so prišli do zaključka, da ie treba temu napraviti konec bodisi z mirno rešitvijo ali pa z napadom na Saudovo Arabijo in 2 notranjim prevratom, da bi postavili to deželo v obrambo, ena-"° kakor angleške čete v Južni Arabiji.
Hejkal nadaljuje: «Prišlo je tedaj bo izvajanja nove strategije, ki jo
je obrazložil Naser 22. junija letos. Medtem ko se je ekspedicijski zbor, ki se je okrepil z novimi vojaki iz Egipta, zbiral in se pripravljal, da vdere v Saudovo Arabijo, so s_fi začela pogajanja. Pred dvema tednoma so se šele izmenjavale zelo medle informacije med Kai. rom in Saudovim vladarjem. Tedaj je poglavar ZAR mislil na trenutek, ko bi se moral odločiti za napad na Saudovo Arabijo, in ta odločitev je bila morda najtežavnejša, kar jih je moral sprejeti od začetka svoje politične kariere.« Hejkal dodaja, da se je egiptovski glavni štab obotavljal, «ne zaradi ameriških opozoril, temveč zaradi tega, ker je šlo za napad na arabsko državo«.
Hejkal pravi, da je Naser med romanjem v Meko pred začetkom razgovorov v Gedi izjavil: »Opazoval sem Saudove častnike, ki so se spremljali, in sem si mislil: «Kako bi mogel dati ukaz, ki bi obvezoval egiptovske častnike, da streljajo nanja?«
V zvezi z morebitno ameriško intervencijo, ki bi sledila egiptovskemu napadu na Saudovo Arabijo, pravi Hejkal: »Ameriška intervencija bi izzvala protiameriško eksplozijo v vsem arabskem svetu v trenutku, ko so ZDA vpletene v vojno v Vietnamu.«
Zatem omenja Hejkal številne obtožbe proti Saudovi Arabiji in pravi, da je za vse odgovoren kralj Saud, ki ga je bil odstavil Fejsal.
Na koncu govori člankar o sporazumu v Gedi in pravi, da je Naser med razgovori s Fejsalom predlagal številne rešitve. Vse so upoštevale pravico jemenskega ljudstva do samoodločbe in njegovo pravico, da ohrani pridobitve revolucije. Na drugi strani pa je Egipt sprejel, da vsak sporazum jamčijo ZAR, Saudova Arabija in na zahtevo druge arabske države. Nato dodaja, da bo izvajanje sporazuma terjalo mnogo modrosti in zaupanja z obeh strani. Zatem daje Hejkal razumeti, da so Fejsal in njegovi spremljevalci priznali, da je povratek imama Badra izključen, in daje razumeti, da referendum, ki bo konec leta 1966, ne bo določal izbire med monarhijo in republiko, ker so po njegovem mnenju republiko «sprejeli vsi, in torej tudi kralj Fejsal«.
Bremenu javno debato. Ker bosta oba voditelja govorila istega dne na zborovanju v omenjenem mestu, je berlinski župan Brandt pisal Erhardu in mu predlagal zborovanje, na katerem bi govorila vsak dvajset minut, zatem pa vsak pet minut, da bi povzela argumente.
Erhard pa je odgovoril, da morata voditi volilno kampanjo «drug proti drugemu in ne drug poleg drugega«.
PO UMORU DVEH OROŽNIKOV V PUSTRIŠKI DOLINI
Moro o mirnem sožitju na Juž. Tirolskem Sožalje avstrijskega kanclerja Klausa
Nadaljuje se zaslišanje in preiskava ■ Pogreb orožnikov bo danes v Rocnu ■ Pieraccini o prihodnjem kongresu PSI
BOČEN, 27. — Umor dveh orožnikov, ki so ju iz Pustriške doline prenesli v Bočen, je povzročil globok vtis po vsej državi, kakor tudi v sosedni Avstriji. Predsednik republike Sa-ragat je poslal notranjemu mi-
nistru Tavianiju brzojavko, v kateri izraža svoje ogorčenje in naproša notranjega ministra, da izrazi sorodnikom obeh žrtev njegovo sožaiie.
Predsednik vlade Aldo Moro, ki je najprej poslal sožalne brzojavke poveljniku orožnikov in sorodnikom obeh žrtev, je prispel danes ob 18. uri iz Pedrazza v Bočen,
jezikovnih skupin v pokrajini Bočen«, je dejal predsednik vlade.
Z Dunaja je avstrijski kancler Klaus poslal predsedniku Moru so-žalno brzojavko, v kateri je rečeno: »Z najglobljim presenečenjem sem danes zvedel za nezaslišani atentat proti italijanskim orožnikom in za smrt vaših sorojakov. Jaz sem tem bolj prizadet, ker so se na Južnem Tirolskem v zadnjih
kjer je obiskal mrtvašnico vojaške mesecij, pokazali ugodni znaki za bolnišnice v kateri ležita oba ubi-
ta orožnika. Nato je predsedoval sestanku odgovornih organov za javni red in jim dal ustrezna navodila. Novinarjem pa je izjavil, da mora atentat obsoditi sleherni civiliziran in demokratičen človek. «V tem trenutku žalosti in solidarnosti niso primerne politične
WASHINGTON, 27. — Ameriška i ocene. Omejujem se samo na be-komisija za atomsko energijo je sede: da bo Italija nadaljevala s
Glede možnosti nadaljevanja poleta za nadaljnjih štirindvajset ur od jutri dalje, so mnenja, da bo to mnogo odvisno od raznih okvar, ki jih je do sedaj 19. Mnogo skrbi povzroča dejstvo, da pogonske celice za proizvajanje električne energije proizvajajo preveč vode, in zadevni rezervoar, ki drži 64 litrov, je sedaj poln. Poleg tega je nastala okvara na dveh stranskih raketah ter na drugih dveh, ki obračata kabino na desno. Končno se je začela kabina vrteti in se enkrat zavrti vsake pol minute. Vendar to ne moti kozmonavtov v stanju breztežnosti. Vendar pa ne izključujejo možnosti, da bi v primeru hitrejšega vrtenja kabine nastale težave za delovanje zaviralnih raket med povratkom na Zemljo.
Ameriško poslaništvo v Moskvi je danes javilo, da so bili sovjetski znanstveniki uradno povabljeni, naj prisostvujejo izstrelitvi «Gemini 6». Vabilo je poslal ravnatelj NASA James Webb predsedniku sovjetske akademije znanosti Keldišu. Ameriški poslanik je izročil pismo davi sovjetskem zunanjem ministrstvu s prošnjo, naj ga izročijo Keldišu. Kakor ie znano, je predsednik Johnson napovedal v sredo, da bo povabil Sovjetsko zvezo, naj pošlje svoje znanstvenike, da prisostvujejo izstrelitvi «Gemini 6».
Kakor je danes javil praški radio, Sovjetska zveza verjetno ne bo sprejela tega vabila. Komentator je mnenja, da bi morebitni sprejem vabila nudil Kitajski izgovor za nove napade na Sovjetsko zvezo. Komentator pripominja, da je bil prav to namen Johnsona, ki je poslal vabilo. «Vabilo, je dodal komentator, namreč ni tako ločeno od vietnamske vojne, kakor bi se zdelo. Podobne ponudbe za sodelovanje na raznih sektorjih so bile postavljene v poskusu, da se ustvari vtis, da ameriška vojna v Vietnamu na noben način ne škoduje sovjetsko-ameriškim odnosom. «V prvi vrsti, je dodal komentator, se skušajo zaviti v tančico pravi nameni vojne, in poleg tega se skuša zaostriti spor v komunističnem taboru.«
sporočila, da je danes povzročila šibko podzemeljsko jedrsko eksplozijo v Nevadi. To je 17, podzemeljska jedrska eksplozija od začetka leta.
svojo politiko čvrste zaščite nacionalnih interesov in jamstev mirnega sožitja ter — v pogojih polne dostojnosti — pravičnega razvoja
pomiritev, ki jo vsi mi zelo goreče želimo in za plodno nadaljevanje pogajanj in razgovorv. Prosim vas, gospod predsednik, da sprejmete izraze mojega najglobljega obžalovanja zaradi tega najnovejšega neodgovornega dejanja jalovega terorja.«
Medtem se nadaljujejo v Pustri-ški dolini, kjer sta bila oba orožnika v vasi Šesto ubita, preiskave in zasliševanja. Tudi župan v Se-stu je izrazil svoje sožalje in prinesel v orožniško vojašnico šopek cvetja, ter dejal: «Gre za zelo ža-
•iimmmfiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiititimiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiMimtiitiimiiiiiiiiimmiiiMmiiiiiiitii|iiii|i
TISKOVNA KONFERENCA DEANA RUSKA
IDA so v stiku s hanojsko vlado po raznih posredovalcih
Husk j<* zanikal Irditve «New Vork Timesa* o konkretnih pogajanjih - Novi tisp ešni napadi osvobodilne vojske
WASHINGTON, 27. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na nocojšnji tiskovni konferenci izjavil, da bi razgovori za ustavitev ognja v Vietnamu mo gli biti prva točka dnevnega reda morebitnih mirovnih razgovorov. Dodal je, da bi ZDA mogle tudi sprejeti pripravljalne razgovore pred uradnimi pogajanji, če bi druga stran to žele la.
Rusk je trdil, da ZDA vedno
Erhard-Brandt
BONN, 27. — Kancler Erhard je danes formalno zavrnil predlog Brandta, naj bi 10, sept. imela v
l,l|iuiiii||||||m|||l,|n|l|1|,„|i„|||,|n|„|,nun,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiaaiiMii
NADALJNJI RAZVOJ ODNOSOV MED SZ IN ZAH
Naser prispel na uraden obisk v Moskvo Brežnjev poudaril važnost obiska
Iz Moskve bo Naser odpotoval v Jugoslavijo
Moskva 27. — Predsednik Naser je prišel danes na Sestavni uraden obisk v Moskvo. Spremljajo ga podpredsednik Mohiedin, predsednik narodne skupščine Sadat, podpredsednik vlade Favzi in zunanji minister Riad.
Na letališču Vnukovo v Mo-5*vi so ga sprejeli prvi tajnik
“K KP Brežnjev, ki je prekinil ,v°je počitnice ob Črnem mor-da se sestane z njim, pred-»ednik prezidija vrhovnega so-Jeta Mikojan, predsednik vlade Kosig-in, zunanji minister J^omiko in minister za obram-d° Malinovski ter druge oseb-d°sti. Med bivanjem v Moskvi ~e,bo Naser pogovarjal s sovjet-“«mi najvišjimi predstavniki o rdhosih med obema državama
^evah ktUalnih mednarodnih za'
Naserjevem prihodu so iz-,.relili 21 topovskih salv. Na leta-J?ru .1® Naserja z navdušenjem po-zavilo dvesto predstavnikov mo-xiivvskih delavcev in tristo arab-Jtr} študentov. Med predstavlja-Jetn diplomatskega zbora Naserju fj. Prišlo do diplomatskega inci-vfdta. Poslaniki Grčije, Turčije, n-^.retanije, Čila, Cejlona in So-so se umaknili v dvorano st *®tališču, ker so pred njimi predor1,''.11* Naserju predstavnika juž-honte ams*te narodnoosvobodilne
rwaser Je sedaj že petič na urad-nrc 0l)isku v Moskvi, odkar je , evzel oblast. Po obisku v Moskvi v Prispel 1, septembra na obisk
Jugoslavijo.
iNa večerji v Kremlju je prvi
tajnik CK KP Brežnjev izjavil, da pomeni Naserjev obisk nov važen in pomemben korak na poti razvoja prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in ZAR. Brežnjev je omenil, da so odnosi med Sovjetsko zvezo in ZAR prijateljski, da obe državi enako ocenjujeta številne mednarodne probleme, in sodelovanje obeh držav na vseh sektorjih se stalno veča.
Brežnjev je poudaril važnost o-sebnih stikov, ki so bili svoj čas navezani med voditelji obeh držav. Dejal je, da temeljijo sovjetsko-egiptovski prijateljski odnosi na veri obeh držav v ideale svobode in napredka in v skupnem nasprotovanju silam zatiranja, izkorišče-vanju in imperialističnemu napadu. Dodal je še, da se Sovjetska zveza in ZAR ne omejujeta na miroljubno sožitje, temvečju družijo odnosi iskrenega prijateljstva, medsebojnega spoštovanja, zaupanja in medsebojnega podpiranja.
Odnosi prijateljskega sodelovanja med ZAR in Sovjetsko zvezo so se začeli pred desetimi leti in so se vedno bolj razvijali ter so dosegli višek, ko je Sovjetska zveza ponudila financiranje Asuanskega jezu, ko je ameriška vlada odrekla že obljubljeno financiranje. Maja lanskega leta je Hruščov, ko je obiskal Egipt, odlikoval Naserja z Leninovim redom in z redom junaka Sovjetske zveze. Kakor je znano, nudi Sovjetska zveza ZAR obsežno
gospodarsko pomoč zlasti za industrijski razvoj.
Naser je v svojem odgovoru izjavil, da se je sovjetsko-egip-tovsko prijateljstvo, ki traja že deset let, okrepilo istega dne, ko je Sovjetska zveza sklenila razbiti monopol za dobavljanje o-rožja. Pripomnil je, da se je prijateljstvo med obema državama začelo, ko je Moskva navezala z Egiptom prve gospodarske stike in napravila konec izolacije, na katero so imperialisti in reakcija obsodili Egipt. Dalje je izjavil, da se odnosi med ZAR in Sovjetsko zvezo pozitivno razvijajo na številnih sektorjih. *Na mednarodnem področju, je pripomnil, se skupno borimo proti imperializmu v vseh oblikah, v katerih se pojavlja. Včasih se stališča naših dveh držav ujemajo, včasih se razlikujejo, toda to še bolj krepi medsebojno razumevanje in je jasen dokaz mednarodnih odnosov, ki slonijo na novih temeljih.
Z večerjo v Kremlju se Je zaključil prvi dan Naserjevega obiska v Moskvi. Jutri se bodo začeli u-radni razgovori, ki se bodo zaključili v ponedeljek. Naser bo priredil 30. t. m. sprejem, naslednjega dne pa bo gost sovjetske vlade. 1. septembra bo prispel v Beograd.
Pred odhodom iz Moskve bo Naser obiskal tudi akademijo oklepnih čet, razstavo kmetijskih in industrijskih dosežkov Sovjetske zveze, moskovski sovjet, 31. t. m. pa
želijo sesti za konferenčno mizo, da vidijo, «kaj ima druga stran predlagati«, toda »vse kaže, da so komunisti odločeni polastiti se s silo Južnega Vietnama«. Omenil je, da so ZDA pripravljene ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama s pogojem, «da komunisti sprejmejo pobudo v korist miru«. Ameriška vlada ima še vedno stike s Severnim Vietnamom s pomočjo tretjih. Dalje je Rusk dejal, da ZDA ne želijo imeti stalnega vojaškega oporišča v jugovzhodni Aziji.
Rusk Je dejal, da so ZDA pripravljene ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama, «če bo Hanoj pokazal pripravljenost napraviti gesto. Toda ni točno govoriti o specifični izmenjavi, kot prekinitev napadov v zameno za popoln ali delen umik 235. severnovietnamske divizije«. Bilo je mnogo stikov prek tretjih strani, toda Rusk ni glede tega da! nobenih pojasnil.
Zatem je Rusk zavrnil očitke, da ZDA posvečajo preveč pozornosti azijskim problemom na škodo svojih zaveznikov v Zahodni Evropi. Dejal je, da ne čuti nobene potrebe« opravičevati se«, ker ZDA »izpolnjujejo svoje obveznosti v Aziji«.
Zatem je Rusk izjavil, da bi bilo v korist ZDA in Sovjetske zveze zaželeno, da bi ameriški kongres v najkrajšem času ratificiral konzularno konvencijo med ZDA in SZ. Pripomnil je, da otvoritev novih sovjetskih konzulatov v ZDA ne bo škodovala varnosti dežele.
ZDA želijo konec sovražnosti med Indijo in Pakistanom, ki dejansko trajajo že sedemnajst let.
O Latinski Ameriki je Rusk Izjavil, da «če je nemogoče predvidevati padec Fidela Castra, je postalo jasno, da za države ameriške celine ne predstavlja kastrizem za njihovo zlo. Latinski Ameriki je uspelo preprečiti prodor kastrizma na celino«.
Predstavnik Bele .hiše je danes zanikal govorice o možnosti bližnjih pogajanj o Vietnamu. Predstavnik je izjavil, da so trditve «New York Timesa«. «v celoti izmišljene«, in je dodal: »Naš vojaški napor v Vietnamu je neposredno povezan z iskanjem miru«. Pripomnil je, da se bo ta vojaški napor sam končal tedaj, «ko se bo konča! napad, ki ga je začel Severni Vietnam«.
«New York Times« objavlja nam reč članek, v katerem pravi, da so ZDA posredno ponudile severno-vietnamski vladi zmanjšanje vojaških akcij v Vietnamu v zameno za delen umik severnovietnamskih čet iz Južnega Vietnama«.
Južnovietnamska narodno osvobodilna vojska je danes Izvedla nenaden in uspešen napad na področju Sajgona. Enote te vojske »o v zgodnjih jutranjih urah začele obstreljevati utrjeno postojanko Tan Nhut, ki je oddaljena 14 kilometrov od prestolnice. Poleg tega so enote osvobodilne vojske napadle bližnji kraj Dinh čanh. Zjutraj se je osvobodilna vojska umaknila iz Tan Nhuta, ki ga je do tal porušila O usodi braniteljev te po stojanke ne poročajo. To Je že drugi napad osvobodilne vojske na to postojanko v enem mesecu. Enote sajgonske vojske, ki so jih poslali na pomoč, pa so padle v zasedo sredi poti in so utrpele hude izgu be. Osvobodilna vojska je izvedla več napadov na druge kraje.
Ameriška letala so v zadnjih sti rindvajsetih urah izvedla tristo na-
jih.
Kitajska vlada Je danes odločno zanikala trditve, da bi eventualno popustila v zvezi z Vietnamom. Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je izjavil, da gre za navadne izmišljotine, ki kažejo zlobne namene.
V Moskvi je predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Mikojan izjavil, japonski delegaciji, ki je prišla v Moskvo za sklenitev trgovinskega sporazuma s Sovjetsko zvezo, da patriotične sile Vietnama uživajo naklonjenost in podporo vseh naprednih narodov in je pripomnil: «če se Američani ne bodo pravočasno umaknili, bodo patrioti pripravili zanje nov Dien Bien Fu in ameriški imperialisti bodo doživel: enako neprijetno usodo kakor francoski in japonski imperialisti«.
Prv- tajnik KP SZ Brežnjev Je sprejel davi severnovietnamsko par-
ss bo udeležil v Kremlju zborova- --------------------- ----- -	...
nja, ki ga bo organiziralo društvo padov na razne položaje ^svotocm-za sovjetsko-arabsko prijateljstvo
ne vojske na osvobojenih področ-
lamentarno delegacijo, ki je v Moskvi od 14. avgusta.
Bivši ameriški poslanik v Sajgo-nu general Taylor je danes izjavil, da je sedanje število ameriških in jfižnovietnamskih vojakov nezadostno Pripomnil je: «Ne gre za eno samo vojno, temveč za 44 različnih vojn«. General je dalje izjavil, da je razmerje 15 ameriških in Jiižnovietnamsikh vojakov za vsakega vojaka osvobodilne vojske «preveliko», toda sedanje razmerje tri in pol proti enemu je premajhno.
Arezzo
AREZZO, 27. — Na mednarodnem nevskem tekmovanju v Arezzu se je zelo dobro odrezalo slovensko pevsko društvo «Lira» iz Kamnika, ki je v drugi kategoriji odneslo drugo mesto, takoj za milanskim pevskim društvom «Alpi» in pred pevskim društvom «Giuseppe Verdi« iz Ronk. V prvi kategoriji pa sta bili pevski društvi tdvan Goran Kovačič» iz Zagreba ter «Sve-tozar Markovič» iz Novega Sada izločeni še v predtekmovanjih.
lostno zadevo, ki nas prizadene tem globlje, ker se doslej v teh krajih nekaj takega še ni zgodilo.« Župan in ves občinski odbor so danes v Bocnu obiskali trupla obeh orožnikov ter nato uradno izrazili italijanskim oblastem obžalovanje zaradi atentata. Pogreb obeh žrtev atentata bo jutri ob 11. uri v Bocnu. Vlado bo zastopal podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve poslanec Ceccherini.
Policijski organi so zaslišali danes več oseb, ki so jih pozneje izpustili. Največjo važnost pa polagajo na izjave 18-letne Elizabeth In-nerkofler, ki se je nekaj pred začetkom streljanja vračala s svojim bratom v vas ter opazila sto metrov daleč od vojašnice pet o-seb. Elizabeth je povedala, da so bili tujci oblečeni v mimetične o-bleke, na glavi pa so imeli čelade. 16-letni Elizabetin brat je povedal, da mu je eden izmed njih dejal v italijanščini: «Fai attenzione«. Sicer so neznanci govorili v nemščini ter je Elizabeth nanje najprej metala kamenje, ker je mislila, da so domačini, toda dejali so ji, da naj molči, če noče imeti nevarnih posledic.
Policijski organi ugotavljajo sedaj ali so po atentatu teroristi odšli iz Šesta v avtomobilu ali peš. Sodeč po obnašanju policijskega psa, je zelo verjetno, da so se odpeljali z avtomobilom proti Bocnu. Med preiskavo so policisti našli 27 tulcev nabojev kalibra 9 ter sledove 33 strelov. Ce ima mitraljez 20 nabojev, potem je verjetno, da sta streljali dve osebi, katerima so pomagale še druge osebe. Takoj po atentatu so policijski cigani pregledovali vse avtomobile, na glavnih cestah pa so bile postavljene patrulje prometne policije in orožnikov. V vas Šesto so že opolnoči prispeli predstavniki civilnih in vojaških oblasti iz Bočna. Prva preiskava je ugotovila, da so bili atentatorji najmanj štirje. Preiskava in zasliševanja se nadaljujejo. Pozneje se je zvedelo, da so atentatorji streljali istočasno tudi na hišo Elizabeth Innerkofler, ki leži okrog sto metrov daleč od vojašnice. Elizabeti so pokazali več fotografij južnotirolskih teroristov, toda ona ni nikogar spoznala.
Izmed političnih dogodkov med poletnim mrtvilom spričo odsotnosti vodilnih politikov, je omembe vreden razgovor ministra Piaracci-nija, ki je objavljen v časopisu «Lavoro Nuovo« v Genovi. Pieraccini je med drugim izjavil, da je politika levega centra še vedno »edina dinamična perspektiva italijanske družbe« in da »nihče, ki to politiko kritizira, ni sposoben predložiti ustrezne alternative, ki bi dala večjo spodbudo za obnovo političnega življenja.« Prav gotovo,« je dejal minister, «je možno uničiti to politiko, toda ni jasno, kako bi se iz tega položaja mogel roditi bolj nagel in globok demokratični gospodarski in socialni razvoj države. To pa še nikakor ne pomeni, da je razvoj politike levega cen. tra ugodna pot brez ovir.«
Ko je govoril o socialističnem
kongresu, je dejal, da ima ta kongres velik pomen v sedanjem trenutku. »Kongres lahko suvereno presoja ali je perspektiva levega centra pravilna, toda njegovi problemi se ne omejujejo samo na to — čeprav važno — vprašanje. Pred delavsko gibanje se namreč postavljajo velika nova vprašanja sodobnosti. Težina delavskega razreda v modemi družbi, delavski sindikati, in neuspeh avtoritarnih in birokratskih rešitev za zgraditev socializma, postavljajo pogoje za izdelavo take socialistične politične perspektive, ki bo slonela na demokratičnem razvoju«
Pieraccini je nato govoril še o socialistični enotnosti, za katero je dejal, da ne gre za vprašanje, ki so si ga izmislili pri vrhu kot politični manever vodilnih skupin. ((Reorganizacija italijanske levice je možna samo okrog velike socialistične stranke in ne more biti enostavno vsota starih delov, ki so se v preteklosti ločili, temveč se mora socialistično zedinjenje izvršiti okrog novih problemov, okrog nove politične perspektive in okrog zrelega prepričanja, da graditev socializma v svobodi ni samo ideal ali sanje, temveč konkretna perspektiva.«
Hudi boji v Pakistanu
NOVI DELHI, 27. — Danes so javili, da so bili v preteklih dneh med indl**.iml in pakistanskimi četami sro.u boji. Od začetka avgusta Je umrlo približno tisoč indijskih in pakistanskih vojakov. Najhujši boji so bili prejšnji teden. To je danes sporočilo indijsko obrambno ministrstvo. Indijsko zunanje ministrstvo je danes Javilo, da so indijske čete utrdile svoje položaje v pakistanskem delu Kašmira.
Britanski visoki komisar v No-' vem Delhiju se š.e ,d*lje trudi, da bi posredoval za,rešitev spora. Danes a«, je. sestal z indijskim tajnikom za zunanje zadeve. Indijski predstavnik je izjavil, da ne gre za britansko posredovanje v sporu zaradi Kašmira.
MOSKVA, 27. — Tass sporoča, da so danes odkrili v nekem sanatoriju v Jalti spomenik Togliattiju. Sanatorij ima ime po Togliattiju. Pri odkritju so bili navzoči delegacija italijanskih sindikatov, predstavništvo Jalte in mladi pionirji.
PO PETDNEVNI PARLAMENTARNI DEBATI 0 C1MMOKOSOVI VLADI
Danes glasovanje o zaupnici Ponoven pretep med poslanci
Papandreu je ponovil svoj predlog o sestavi poslovne vlade, ki naj bi izvedla volitve - Pred glasovanjem bo govoril danes predsednik vlade Cirimokos
ATENE, 27. — Debata o zaupnici i ne noči. Med debato je ponovno Cirlmokosovi vladi se je nadaljeva- prišlo do incidentov, ko se je pola tudi danes ln Je trajala do poz-1 slanec zveze centra Papanopulos
Cirimokos med govorom v atenskem parlamentu
sporekel s poslanci narodne radikalne zveze. Tedaj je prišlo med številnimi poslanci do pretepa, ki je nastal med splošno zmešnjavo. Predsednik parlamenta Je moral sejo prekiniti. Pretepali so se poslanci zveze centra in narodne radikalne zveze. Prekinitev je trajala deset minut. Prihodnja seja bo jutri, ko bo predsednik vlade Cirimokos zaključil debato.
Papandreu pa je nocoj Izjavil, da Je pripravljen privoliti, da se podaljšala 45-dnevni rok, ki je po ustavi predviden za volitve, toda če bo to kralj predlagal ln Ce bodo v to privolile tudi druge stranke. Vendar pa ta rok v nobenem primeru ne more biti daljši kot do 15. novembra. Papandreu je zanikal vest, da je pripravljen sestaviti »vlado osebnosti«. Bivši predsednik še vedno poudarja nujnost, da je treba sestaviti poslovno vlado, ki bi imela nalogo izvesti volitve. Nato je dejal, da je bil prisiljen dati ostavko, ko kralj 15. julija t.l. ni hotel podpisati odloka za odstavitev obrambnega ministra. Končno Je Papandreu poudaril, da ne bo nikoli sestavil vlade ljudske fronte s stranko EDA.
Danes je govoril med debato tudi odpadnik zveze centra poslanec Micotakis, ki je napadel Papan dreuja, češ da je edini kriv za sedanjo krizo — zaradi osebnih raz-logov.
Tudi danes je policija uveljavila varnostne ukrepe okrog parlamenta in okrog kraljeve palače. V vsej državi se je nadaljevala stavka gradbenih delavcev. »Demokratični odbor odpora* pa je nocoj organiziral zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog tri tisoč oseb in ki je potekalo brez incidentov. Demonstranti so korakali po osrednjih ulicah Aten in se nato razšli.
Teroristični atentat v Pustriški dolini na Južnem Tirolskem je povzročil po vsej državi, kakor tudi v sosedni Avstriji, globok vtis. Po-leg številnih sožalnih brzojavk zaradi umora dveh orožnikov, so tudi brzojavke predsednikov Saraga-ta in Mora, ki je iz Predazza prišel v Bočen, ter brzojavka avstrijskega kanclerja Moru, v kateri atentat obsoja, ker se je dogodil v dneh, ko je prišlo do ugodnejših pogojev za pogajanja o Južni Ti-rolski.
Medtem se nadaljuje polet «Ge. mini 5», ker je zdravstveno stanje obeh kozmonavtov dobro, čeprav sta močno utrujena zaradi tesnega piostora, v katerem nepremično živita že sedmi dan. Podravnatelj za polet je dejal, da bo nadaljevanje kroženja okrog Zemlje do jutri odvisno predvsem od raznih okvar, ki jih je do sedaj 19. — Ameriško poslaništvo v Moskvi pa je sporočilo, da so bili sovjetski znanstveniki uradno povabljeni, naj prisostvujejo izstrelitvi »Gemini 6». Toda praški radio je sporočil, da Sovjetska zveza verjetno ne bo vabila sprejela, ker bi to dalo Kitajski izgovor za nove napade.
Južnovietnamska osvobodilna vojska je včeraj že drugič izvedla nenaden in uspešen napad na postojanko oddaljeno od Sajgona 14 kilometrov ter na neki drugi bližnji kraj. Po ameriških poročilih se je osvobodilna vojska iz omenjene postojanke umaknila, potem ko jo je do tal porušila; o usodi braniteljev postojanke ne poročajo. V Wa. shingtonu pa je zunanji minister Kusk izjavil, da so ZDA pripravljene ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama, «če bo Hanoj pokazal pripravljenost napraviti u-strezno gcsto». Predstavnik Bele hiše pa je istočasno dejal, da niso resnične govorice o možnosti bližnjih pogajanj o Vietnamu. A v Mo. skvi je Mikojan poudaril: «Ce se Američani ne bodo pravočasno u-maknili, bodo patrioti pripravili zanje nov Dien Bien Fu in ameriški imperialisti bodo doživeli ena ko neprijetno usodo kakor franc» ski in japonski.«
Ves svetovni tisk poroča z veli-kim poudarkom o včerajšnjem Naserjevem petem obisku v Moskvi. Brežnjev je na sprejemu v Kremlju poudaril, da so odnosi med SZ in ZAR prijateljski, ker obe državi enako ocenjujeta številne mednarodne probleme. Naser pa je dejal, da se je sovjetsko-egiptovsko prijateljstvo, ki traja že deset let, okrepilo istega dne. ko je Sovjetska zveza sklenila razbiti monopol za dobavljanje orožja in ko je Moskva navezala prve gospodarske stike ter napravila konec izolaciji, na katero so imperialisti in reakcija obsodili Egipt. Sovjetsko egiptovski uradni razgovori sr bodo začeli danes in bodo trajali do ponedeljka.
V ODGOVOR NADŠKOFOVEMU TEDENSKEMU GLASILU
Ne «sovraštvo do vere in Italije» temveč - avtentični dokumenti
(Nadaljevanje)
... (omissis)*. 11 10 maržo 1946, — a detta del Comando (Al-leato) del 13. Corpo, — il vescovo chiedeva che la polizia a togliere le bandiere slave dal campanile di Barcola e di Ser-vola (cf. »Gicft-nale Alleato« dd. 30. 3. 1946). La Polizia vuole eseguire la rimozione delle bandiere, i parrochiani di Servo la si oppongono; consegueza: 2 uccisi e 18 leriti. Chi porta la maggiore responsabilitž di questa strage? I sacerdoti slavi si chiedono, se sia stato giusto e opportuno tanto zelo per far togliere le bandiere slave, con si funeste prevedibili conseguen-ze, dal campanile di una parrocchia slava che ha visto garrire al vento ad ogni celebrazione fascista tricolori sabaudi, senza che il vescovo abbia mai avuto alcunchč a ridire.
Tutti sanno che tra le istituzioni politiche nazionalistiche pullulate in questi ultimi anni, e specialmente sotto il gover-no fiduciario anglo-americano a Trieste, le piu intolleranti e fanatiche, vale a dire, le piu tristemente note per il loro ec-cesslvo morboso sciovinismo italico e il loro satanico odio agres-sivo antislavo che viene organizzato e diffuso per mezzo di varie mamfestazioni e principalmente della stampa sono due: 1) II Comitato di Liberazione Nazionale (CLN), sorto in anti-tesi al »Comitato di Liberazione Triestino« (CLT) e 2) la vec-chia «Lega Nazionale» con lo scopo nettamente snazionalizza-tore degli slavi, risorta or non č molto contro... «il pericolo slavo«. Questi due enti politici sciovinisticamente italiani han-no il loro portavoce quotidiano nella ... (omissis) «Voce libera». Cio premesso, mons. Santin non solo ha mostrato pubblicamen-te le sue simpatie a queste due fazioni politiche, ma ha prešo •ttiva parte ripetutamente e in veste ufficiale alle manifesta-ziom puramente politiche indette da loro. E precisamente: il 25. aprile 1946 il CLN con i suoi partiti nazionalistici e con le sue diramazioni — Comitato di Liberazione Alta Istri«, Grup-po Esuli Istriani, Associazione Partigiani »Italiani« — esclusi i »Giuliani« (vedi »Voce Libera» del 25 aprile e 26 aprile 1946) inaugurb al Castello una lapide commemorativa della guerra di liberazione, in opposizione al CLT che riteneva non il 25 aprile, ma il 1. maggio quale il giorno anniversario della liberazione con 1'entrata delle truppe Jugoslave a Trieste che po-sero realmente termine ai combattimenti contro i tedeschi. Pochi sono stati gli aderenti a tale manifestazione, ma tutti in coccarda e con tricolori italiani. La lapide i stata inaugurata senza venir nemmeno benedetta; ciononostante mons. Santin ha voluto prendervi parte ufficialmente e indusse 2 Canonici ad accompagnarlo per ascoltare il discorso sciovinistico del presidente del CLN Fonda Savio (»Voce Libera« del 25 e 26 aprile 1946 N. 232 e 233). — Altra gazzarra degli italoscio-vinisti il 24. 5. 1946 il giorno anniversario in cui lTtalia ha aggredito questa nostra regione per annettersela senza plebi-scito in base al patto di Lond«. (Omissis) ...
Una prova schiacciante, chiarissima della faziositi politica di mons. Santin e data dal pubblico riconoscimento del se-guente fatto da parte della piu sciovinistica associazione politica italiana. Difatti con sincera gratitudine il 3 ottobre 1946 una deputazione della »Lega Nazionale« con a capo il presidente Baccio Ziliotto si presenta in Episcopio e offre al vescovo »a nome di tutta Trieste« un gruppo bronzeo che raf-figura il Fresule nell’atto di difendere la citt& dalle oscure forze del male (»Voce Libera« dd. 4 ottobre 1946 N. 368) con chiara epigrafica dedicatoria latina del ben noto don Giorgio Beari (»Vit« Nuova« dd. 5. 10. 1946 N. 1346).
Tale gratitudine Mons. Santin si č veramente meritata, perche da bel principio si 6 messo veramente a disposizione e al servizio del CLN e poi della »Le^a Nazionaje« i in qu?-»tiooi puramente politiche. E precisamente: Appena decisa a Parigi la costituzione del Territorio Libero di Trieste, mons. Santin... (omissis). A questo fine spedi un messagio a Londra alTarcivescovo di Westminster, Cardinale Griffin, del Sfeguente tenore (pubblicato nel »Giornale Alleato« del 12. 7. 1946 N. 162, che certo non aveva nessun« ragione di alterare i termini); «Iniqua decisione di Parigi h« gettato questa popolazione nella disperazione. La popolazione indignata chiede che i principi etnici non vengano trasgrediti. Essa chiede 1’unione ali'Italia delte zone incontestabilmente italiane o almeno un plebiscito.« Profonda impressione e immediata reazione da parte del po-polo triestino per le gravi inesattezze contenute nel messaggio, Mons. Santin fa pubblicare su »Vita Nuova« e sul »Giornale Alleato« il telegramma in edizione alquanto emendata, o me-glio, addomesticata che contiene per6 un’altra aggiunta inesatta: »Gia sparita nella zona liberta, compresa quella religiosa«. Una preša di posizione politica piu netta in favore dellTtalia propugnata dal CLN e della »Lega Nazionale«, e in danno di Trieste e della Jugoslavia si potrebbe difficilmente immagi-nare, eppure mons. Santin osb asserire che tl telegramma »non era una preša di posizione politica, ma 1’espressione di una determinata preoccupazione u mana* (cf. »Giornale Alleato« del 17. 7. 1946 N. 166), e invece la richiesta da parte di fedeli slavi del ripristino della devozione mariana slovena abolita ccn 1« violenza dal fascismo era... una preša di posizione politica!!
Mons. Santin ha voluto recarsi a Venezia alla Settimana sociale in ottobre 1946. Con quali intendimenti e prevedibili effetti, lo indica 1’insospettabile »Voce Libera« del 21. 10. 1946 N. 382: »L’intervento del vescovo Santin all’adunanza del 19. 10. 1946 ha dato occasione ad una calorosa manifestazione di italianila.« Mons. Santin »visibilmente commosso si 6 ripetutamente alzato in piedi a ringrazlare gli astanti« ecc. Era as-solutamente necessario tale viaggio con tale esibizione?
Altra recentissima manifestazione di italianitš ha avuto luogo domenica 3 novembre 1946, festa del Patrono S. Giusto che coincide con 1’anniversario dell’entrata delle truppe italiane a Trieste nel 1918. Delle sssociazioni politiche sono in-tervenuti solo il CLN con i suoi partiti, e la »Lega Nazionale« con sciarpe e coccarde tricolori. Mons. Santin ha cangiato la festa del Patrono in una festa politica dei profughi ... (omis-
sis), e nel discorso tenuto durante il Pontificale non seppe nascondere la sua settarieta e parzialita nazionalistica. Ecco il leitmotiv; »Stiamo per separarci dai nostri fratelli della V. G. E’ uno schianto. Noi non sappiamo concepire vita senza di loro. Abbiamo la sensazione che ci venga strapatta parte della nostra čarne« (Cf. »Voce Libera« del 4. 11. 1946 N. 394). Finito il Pontificale gli sciovinisti guerrafondai italiani si sono recati in piazza della Borsa, dove hanno inscenato una dimo-strazione anti-alleata, con grida, fischi e canti: »Va fuori d’Ita-lia (»Giornale Alleato« dd. 5. 11. 1946 N. 260; »Vita Nuova« dd. 9. 11. 1946 N. 1369).
queste gesta ... (omissis).
Vi sono ancora altri fatti speciali analoghi che per brevitš non tocchiamo, ma gi& i sopra elencati dimostrano ad esube-ranza e senza possibilita di contestazione »Episcopium, praeser-tim postremis hisce annis, et recenti tempore, fuisse et esse politice et faetiose activum«.
Ad 3) b); Mons. Vescovo »nega nel modo piu assoluto di essere circondato da un četo segreto di consiglieri e di coope-ratori« — ma invano! Gia ad 2) e stato dimostrato...
S »Schema della risposta...» zaključujemo objavljanje dela dokumentov iz knjige L. Čermelj: «11 .vescovo Antonio Santin e gli sloveni e croati delle Diocesi di Fiume e Trieste . Capodistria»; ki je pred dvanajstimi leti izšla v Ljubljani. Naši čitatelji so se že na podlagi teh dokumentov lahko prepričali, da naš dnevnik ne sovraži ne vere ne Italije, kot Je trdilo nadškofovo tedensko glasilo, temveč, da razpolaga le z dokumenti, ki so že sami po sebi dovolj zgovorni. Kdor pa se hoče seznaniti še z ostalimi dokumenti, ki nosijo datume po letu 1946, naj si jih ogleda v omenjeni knjigi.
UREDNIŠTVO
Na zelo prometni arteriji »Via Aurclia* je pred tremi dnevi prišlo do velikega zemeljskega usada, ki je terjal tudi dve človeški žrtvi: neko starejšo milansko gospo in njenega sina, ki sta se prav v usodnem trenutku peljala tod z avtomobilom. Funkcionarji družbe «ANAS», ki so prišli na kraj nesreče, so ugotovili, da je čiščenje ceste nevarno, ker bi moglo priti do novih usadov. Včeraj pa so vendarle prišli prvi delavci, ki so se lotili dela. Računajo, da bo danes promet spet stekel Na sliki kamenje usada in odrobljena cesta
llllllllllllllllll||||||||llllllll|||||M|||||||||||||||lllllll||||||llllll|l|Mlllllllllllllllllll,l,lllM|lll|l|ll|l|lll|lllll||||l||||||||||Mlllll|l|lllllll|||||IMII||||||||||||||||MIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllMIIIIII
Moskovska «Izvestija» poročajo
Nacistični zločinec vodič. na ameriški razstavi
MOSKVA, 27. - George V. Ni-panich, vodič na ameriški potujoči razstavi ameriške arhitekture, ki je sedaj v Sovjetski zvezi, je — nacistični zločinec. Tako zatrjuje moskovski list »Izvestja«, ki poroča, da je Nipanicha pred dnevi spoznal v Minsku, kjer je trenutno omenjena razstava, bivši sovjetski borec Vasilij Korotkov, ki se je z Nipanichem srečal v nacističnem taborišču. Nipanich — pišejo »Izvestja« — se je tedaj pisal Nikon. V taborišču je propagiral vstop jetnikov v nacistično šolo za saboterje in vohune. Izdajal pa se je za člana ruske fašistične zveze.
Ko je bivši borec Korotkov Nipanicha spoznal in ga prijavil, je policija zadevo preverila v arhivih in tako odkrila, da je Nipa-nich-Nikon po rodu Rus, da je jeseni 1941 bil v Nemčiji na tečaju za vohune. Nato je stopil v nacistični Gestapo, kjer je bil najprej radiotelegrafist, nato pa načelnik nekega oddelka protivohunske službe v Varšavi. Ta oddelek se je posebno izkazal v raznih krvavih akcijah proti poljskim partizanom.
Glasilo sovjetske vlade »Izvestja« objavlja tudi »faksimile« neke pohvale, ki jo je od nacističnega poveljstva bil deležen Nipa-nich-Nikon. Pohvala je prišla od načelstva nacistične službe v Var. šavi. Nipanich je bil pohvaljen, 'ker se je izkazal v odkritju neke komunistične celice.
Od leta 1944 — nadaljujejo »Izvestja« — ime Nipanicha izgine iz nemških arhivov. Pozneje pa se zve, da je Nipanich-Nikon koj po končani vojni sumljivo naglo dobil ameriško državljanstvo.
Velika ležišča manganove rude
SOFIJA, 27. — Radio -Sofija je sporočila, da so bolgarski geologi odkrili velikansko ležišče manganove rude, ki zadošča za dolgo let vsem potrebam socialističnih dežel. Radio Je dodal, da je ležišče v dolini reke Batovske, blizu Varne. Površni računi govore o stotinah milijonov ton rude.
RlllllMIIMIIIIIIinmillllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIfllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMilllIllIlllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Slovenska alpinista Miheliča in Grudna so rešili iz stene gore Aiguille du Dru
Med vzponom po smeri, ki nosi ime po Bonattiju, ju je zajel snežni vihar
CHAMONIX, 27. — Slovenska alpinista 24-letni Tine Mihelič in 23-letni Boris Gruden sta rešena ln po prvih poročilih je njuno zdravstveno stanje dobro. Mlada ljuo-ljanska alpinista sta se v soboto začela vzpenjati na 3733 m visoko goro Aiguille du Dru v skupini Mont Blanca. Skupaj z mladima ljubljanskima študentoma sta začela vzpon na Isti vrh, vendar z Italijanske strani, Dunajčana Hans Seharchlnger ln Willlband Steiner. Ko so pa štirje alpinisti bili že sredi sten, se je vreme naglo poslabšalo. Snežni vihar ln ledena skorja sta alpinistom onemogočila vrnitev v dolino. Zapadlo je približno 3 m svežega snega.
Pod vodstvom vojaškega poveljnika alpinistične šole v Chamo-ntxu, kjer so štirje plezalci sodelovali v delu visoke alpinistične iole, so se predvčerajšnjim reševalci tamkajšnjih reševalnih skupin odpravili takoj na delo ln že Istega dne rešili avstrijska planinca, ki so Ju s helikopterjem spravili v dolino. Ko pa se Je pilot helikopterja približal Miheliču ln Grudnu je Mio že pozno ln Je bilo zato reševanje nemogoče. Posebno zaradi
tega, ker ni pilot mogel pristati na polici, kjer Je pihal močan veter.
Ko Je pilot reševalne skupine prispel v dolino, je povedal, da sta slovenska alpinista Mihelič ln Gruden napravila bivak na polici, kakih 700 m pod vrhom.
čeprav se je ob teh vesteh že mračilo, se je 22 reševalcev odpravilo na pot, tako da so bili že zgodaj zjutraj v steni. Med temi reševalci sta tudi dva slovenska reševalca, ki sta s pomočjo zvočnika vzpostavila stl s tovarišema.
Ker se oba ljubljanska alpinista dobro spoznata na gore ln ker Je Tine Mihelič strokovnjak za zimske vzpone, njegov tovariš Boris Gruden pa Je opravil že več zelo težavnih vzponov, ni bilo kdove kakšnega preplaha za njuno življenje, posebno ker jima je pilot posredoval nekaj opreme. Avstrijskima alpinistoma pa so morali odrezati prste na rokah ln nogah, ker so jima zmrznili.
Alugullle du Dru Je lep koničast vrh na severnem robu skupine Mont Blanca. Vrh Je zadnji zob v grebenu, ki v smeri od Juga proti severu omejuje dolino ledenika Mer de Glace
Normalni pristop na vrh Je lažji plezalni vzpon preko njegove južne stene. Druge plezalske smeri so Izpeljane preko ledene severne stene in po zelo strmi zahodni steni. V zahodni steni sta znani dve smeri: Magnonejeva preko ie-vega dela stene, in smer po jugozahodnem stebru Ta steber Je desni rob zahodne stene, ki Je skupno visoka 1200 m. Smer je preplezal 1954. leta italijanski alpinist Walter Bonatti. Odpravil Jo je sam v sedmih dneh. Smer Je bila večkrat ponovljena ln spada v šesto stopnjo plezalske težavnostne lestvice. Po tej poti sta šla Tine Mihelič ln Boris Gruden.
AOSTA, 27. — Mladi planinec, 21. letni Armando Bettin, se Je s tremi tovariši vračal s Punte Blanche v gorski skupini Grivola, toda zaradi nekega kamna, ki se mu Je spodmaknil Izpod nog, je padel kakih trideset metrov globoko. Tovariši so mu takoj prihiteli na pomoč, toda rane so bile prehude, da bi mu mogli pomagati. 2e čez nekaj minut je podlegel Do nesreče je prišlo včeraj pozno popolrtn" Truplo so davi prinesli v dolino.
MET) KOPANJEM V UOQUEBRUNE NA SINJI OBALI
Včeraj je umrl Le Corbusier tvorec moderne arhitekture
Njegova dela najdemo po vsem nisi, teoretik in praktik, ki
svetu - Bil je graditelj in iirba-ga v začetku mnogi niso razumeli
PARIZ, 27. —*■ Danes Je v Roque-brune-Cap-Martlnu na Sinji obali umrl 78-letni svetovno znani gradbenik In urbanist Charles Le Corbusier. Pravzaprav je sloviti arhitekt utonil. Plaval je kakir 50 metrov od obale ln tu mu je postalo slabo. Prvo je opazilo neko dekle, da Je plavalec utonil, nato sta ga dva plavalca v vsej naglici potegnila Iz vode tn prinesla na obalo. Kmalu so prihitel: gasilci In zdravnik, toda vsi napori, da bi ga spravili k življenju, so bili zaman. Po prvih trditvah je Le Corbusleru verjetno odpovedalo srce. Truplo so odpeljali v mrtvašnico v Mentone.
Arhitekt Le Corbusier Je bil ena najvidnejših osebnosti v svetovni arhiktekturi zadnjih petdesetih let. Bil je arhitekt, umetnik, urbanist, teorik moderne arhitekture in se proslavil s celo vrsto velikih del, posameznih zgradb, mostnih kompleksov, urbanističnih načrtov itd.
Vsa njegova doktrina sloni na petih osnovnih točkah, ki so: stebri, strehe-vrtovi, neodvisna ogrodja poslopij, okna, ki se odpirajo vodoravno, po vsem prosta pročelja.
Le Corbusier se je rodil 1887 v La Chau De-Fonds v Švici v francoski družini. Njegovo pravo ime je Charles Edoard Jeanneret. Najprej se je šolal doma, nato pa je začel s študijskimi potovanji po Italiji, srednji Evropi, po balkan-skepi polotoku ln v Grčijo ter na Srednji vzhod, že od vsega začetka se je ukvarjal s problemi urbanistike in arhitekture. Kot oster nasprotnik vsakega akademizma ln vsake površne mode, se Je več časa zadržal v študiju pri bratih Perret v Parizu in na Sorboni, kjer Je poučeval likovne umetnosti.
Leta 1910 ln 1911 je bil v Nemčiji, da bi proučil tako Imenovano ((industrijsko umetnost«. Koj zatem se je spet lotil potovanj, nakar Je poučeval na domači umetnostni šoli, od koder se je vrnil v Pariz, kjer je skupno s slikarjem .Ozenfantom izdal študijo «Apres le cubisme« In ustvaril novo doktrino tako imenovani «purizem», katere osnovna načela so funkcionalnost v arhitektonski obliki in v str-njenju kompozicije v osnovne geometrične oblike.
Svoje ideje, ki so bile tedaj za večino skrajno revolucionarne ln malo manj kot nedostopne, Je moral v polemikah braniti. To je delal v svoji reviji «L’esprit nouveau«, ki Jo je izdajal od 1920 do 1925. Od tedaj pa datira tudi cela vrsta knjig in študij. Arhitektova dela ln načrti so vsi strnjeni v treh velikih knjigah, ki zajemajo njegova dela med 1910 ln 1938. Tem pa Je treba dodati že prej omenjena znanstvena dela, pa še celo vrsto poznejših študij, strokovnih del in načrtov.
Tako se Je slava Le Corbustera razširila po vsem svetu ln njego-ga dela, kot tudi njegovi prispevki se objavljajo v vseh revijah ln v mnogih Jelzklh. Leta 1933 so ga na Zuriškem vseučilišču proglasili za doktorja «honorls causa«.
Od vsepovsod mu prihajajo naročila za posamezne zgradbe, vile, za urbanistične načrte. Skozi vso to dolgo plodno dobo je še bolj razvijal svojo «čisto ln svetlo arhitekturo«, ki se navdihuje po stari grški klasični arhitekturi ln po »sredozemski arhitekturi«.
Nekateri so v posameznih njegovih urbanističnih načrtih videli ze nekakšno utopijo arhitektonskih ln urbanističnih konceptov. Njegova dejavndst pa Je, po nekaterih, težila k gradnji mesta »popolne družbe«.
Njegove Ideje se sproti širijo med mlajše generacije arhitektov ln urbanistov, njegova velika dela pa se štejejo v stotine. Omenili bomo le nekatera: Izdelal Je načrt za novi sedež Unesco v Parizu, sodeloval pri načrtovanju sedeža Združenih narodov v New Yorku,
pregledal je načrte za gradnjo ((Muzeja 20. stoletja«, ki ga bodo zgradili v Parizu, postavil Je švicarski paviljon ((univerzitetnega mesta« v Parizu, zgradil je ministrstvo za šolstvo ln zdravstvo v Riu de Ja-neiru Izdelal Je urbanistične načrte za Pariz, Ženevo, Hannover, Stockholm, Atene; napravil je urbanistični načrt za prestolnico Pu-niaga v Indiji, delal je v Južni Ameriki itd.
Pred nedavnim je pripravil načrte za veliko bolnišnico v Benetkah, kjer je bilo izredno težko vskladiti «staro mesto na lagunah« z modernimi koncepti ..gradnje,: ki so značilni za arhitekta samega, pa tudi za ustanovo, kakršna je bolnišnica.
Smrt velikega arhitekta Je žalostno odjeknila po vsem svetu.
«Lclcči krožniki» so iz staniola
SANTOS (Brazilija), 27. — Več noči zaporedoma je na stotine ljudi gledalo ((leteči krožnik«, ki se je premikal po nebu in izvajal vrsto naglih premikov. Sinoči pa je neki trinajstletni deček priznal, da je «leteči krožnik« njegovo maslo. Enostavno je napravil ((letečega zmaja« iz staniola in ga spustil zelo visoko v zrak ter ga z nitjo, ki jo Je držal v rokah, usmerjal. Da bi vtis bil čim popolnejši, je v papirnatega zmaja vtaknil še drobceno baterijo in žarnico, tako da se je «leteči krožnik« lepo svetil.
liiiuitiMimiiiiiiiiMMimiiiiitiiimiiiimiiHHiiiiiititHiiiiiiniiiiHiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiimHiMiiiHiiiiiiMiiiiiii
POŽAR Nfl ANGELINI LAURO* P0GAŠEN
Iz trupa so potegnili trupla šestih delavcev
Nasprotujoča mnenja o resničnih poškodbah na ladji
GENOVA, 27. — Končno so davi ob 6.30 gasilci prišli do šestih trupel, ki so od torka ležali v hladil-n h celicah ladje ((Angelina Lauro«, ki so Jo v genovskih «Cantie-ri del Tirreno« preurejali za last-me.r Achilla Laura iz Neaplja. V torek se Je na ladji vnel požar in ves čas so gasilci, ob pomoči ameriških vojaških strokovnjakov, gasili in nato prepeljali ladjo na dok štev. 3, kjer so končno pogasili ogenj in nato — ker je bil dostop od zgoraj onemogočen — s strani naoravili luknjo v trup ladje in ob 6.30 davi prišli do mrličev.
Gasilski poročnik Lulgi Ferrara je svoj prvi vtis ob pogledu na ten šest nesrečneže-, rekel takole: «Bilo Je tako, da je človeku sapo jemalo- Vsi so ležali skupaj na kakih sedmih, osmih kv. metrih površine. Štirje na eni, dva pa na drugi strani in vse kaže, kot bi si bili hoteli drug drugemu pomagati, da bi prišli do zraka«.
Trupla šestih delavcev (eno truplo so iz zvite pločevine potegnili že pred dvema dnevoma), so tako iznakažena, da se ne morejo prepoznati. Bila so napol potopljena v neki gosti vodi, v kateri je bilo veliko plutovine, steklene volne, peska in pločevine. Po izjavah istega gasilca se za sedaj ne da reči, kako so ti delavci umrli. Možno je, da so zbežali v hladilno celico, ko so slišali eksplozijo, kot je tudi možno, da jim je eksplozija pretrgala pljuča. Morda pa so padli v nezavest zaradi eksplozije in r-.t„ umrli od vročine In zadušeni od dima. Sele avtopsija bo megla povedati kaj bolj točnega. Tiupla so odpeljali v mrtvašnico, kjer so na vpogledu zdravnikom.
Ko se je davi raznesel glas, da so gasilci prišli do trupel, so na kral prihiteli mnogi pristaniški delavci in tovariši žrtev, kot tudi sorodniki, ki so ob ograji ladjedelnice nemo stali in mnogi niso mogli zadržati solz.
Pokojnik se je vrnil živ in zdrav
NEAPELJ, 27. — Starši so se že pripravljali na pogreb svojega sina ko je ta lepo potrkal na vrata. 15 letni Vincenzo Martusciello Je
pred štirimi dnevi odšel zdoma. Istega dne pa se je na zelenjad-nem trgu v Poggioreale zgodila nesreča. Neki tovornjak je odpeljal, ne da bi bil šofer pogledal prej pod avtomobil, kjer bi bil videl nekega dečka, kako mimo spl. Ko zakonca Martusciello nista dočakala svojega sina, sta odšla na policijo, odkoder so ju poslali v mrtvašnico, če ni morda od tovornjaka povoženi deček njun sin.
Starša sta v nesrečnem in zmrcvarjenem dečku spoznala svojega sina in davi ob deseti uri bi se bil moral vršiti pogreb. Toda že v zgodnjih urah se je na domu pokazal njun sin Vincenzo, živ in zdrav, le nekoliko utrujen in prestrašen. Povedal je, da je vse štiri dni delal na zelenjadnem trgu, da je služil po 500-600 lir na dan, cla pa ni nikoli legel pod tovor-nje'-. Starša sta takoj pohitela na policijo, kjer sta vse razložila, Davi pa je v kapelo prišla Carmela di Nunzia, ki je v mrliču spoznala svojega 15-letnega nečaka Pa-sqi.aleja Galla.
Na dunajskih cestah na stotine zapuščenih avtomobilov
DUNAJ, 27. — Na dunajskih cestah je nad 360 starih in izrabljena avtomobilov, ki so jih njihovi lastrun pustili kar tu, da bi se jih rešili, kajti ne Izplača se več, da bi jih popravljali, celo niti tolik ne, bi jih prodali za sta-r železo, ker bi njihov prevoz na kako ((pokopališče avtomobilov« več stalo, kot veljajo.
Dunajski avtomobilski klub bi v^e te avtomobile rad spravil z ulic, vendar se tudi njemu to ne izjlača preveč. Poleg tega pa na-st* j- tu tudi vprašanje lastništva teh ((zavrženih« vozil. Obstaja pa še en i vprašanje: lastniki avtomobilov bi bili pripravljeni dati avtomobilskemu klubu ustrezne dokumente, toda s tem bi prišli v nevarnost, da plačajo globo, ker so pustili dolgo časa vozila na ulicah, kar predstavlja oviranje prometa. Sedaj pri avtomobilskem klubu razmišljajo, kako bi te ljudi prepričali, da imen tistih, ki bi jim avtomobile ((odstopili«, ne bodo prijavili oblastem.
Zelo pozitiven obračun letošnjega
dubrovniškega festivala
DUBROVNIK, 27. — Tudi letošnji dubrovniški festival, ki nosi ime ((Dubrovniške poletne igre» se je že zaključil. Skozi polnih 45 dni so se na številnih eprirodnih odrih« tega čudovitega starega mesta Južne Dalmacije vrstile prireditve, od koncertov do folklornih nastopov in dram, pri katerih je v celoti sodelovalo 1250 umetnikov, večinoma domačih, pa tudi nekaj iz tujine. Kar se poslednjih tiče. so ti prišli iz 11 držav. V celoti je vse prireditve obiskalo okoli 68.000 ljudi, večinoma tujih turistov, ki se v poletnih mesecih vsako leto zgrinjajo v Dubrovnik. Računajo, da je vse prireditve «Dubrovniških poletnih iger» obiskalo okoli 50.000 tujih gostov.
V celoti je bilo 78 prireditev, od katerih je bilo 34 glasbenih, prav toliko dramskih in 12 folklornih. Ker so na programu sodelovali tudi tuji umetniki in ker je bilo več tujega kot domačega občinstva, je tudi letošnji dubrovniški festival imel izrazito mednarodni značaj, kar se je odražalo tudi v tujem tisku, saj so med festivalom o posameznih prireditvah poročali mnogi tuji listi, ki so v celoti poslali v Dubrovnik kar 52 svojih dopisnikov.
Ob zaključku festivala je vodstvo prireditev zbralo na nekakšen širši sestanek vse člane uprave du brovniškega festivala, vse umetnike, ki so na festivalu sodelovali in bili v teh dneh še v Dubrovniku, ter novinarje, domače in tuje Na tem sestanku je ravnateljica dubrovniškega festivala Fani Muho-berač obrazložila umetniško osnovo letošnjih poletnih iger, hkrati pa nakazala tudi nekaj smernic za prihodnji dubrovniški festival, to se pravi za 17. zaporedno prireditev v Dubrovniku, ki se od leta do leta izpopolnjuje, tako da jo štejemo med vrhunske prireditve v mednarodnem merilu.
Fellinijeva «Giulietta...»
še ni dokončana
RIM, 27. — Eden od dirigentov družbe Technicolor je demantiral vest, da je en izvod Fellinijevega Ulma (iGiulietta degli spiriti« že pripravljen in da je bil že odposlan v Benetke. Nasprotno, je rekel, izvod se šele pripravlja in zato je vest, ki je bila razširjena, le plod nesporazuma. Isti predstavnik je rekel, da morajo dokončati še 16 navojev filma in da zato Fellini dela od ranega jutra do pozno v noč in da še ni določen dan, ko bo film nared.
Francoise Sagan
napisala novo delo
BENETKE, 27. — Sem je prispela francoska pisatejlica Fran (oise Sagan, ki pa je takoj ob svojem prihodu poudarila, da njen o-bisk nima nobene zveze z bene škim filmskim festivalom, ki ji ni simpatičen, ker se na njem zbere preveč ljudi in je zato preveč živ za njen okus. Frangoise Sagan je prišla v Benetke na počitek. Nastanila se je v nekem zelo mir nem hotelu beneškega «zgodovin skega centra», kjer se bo odpočila — kot pravi — po naporih, ki jih je terjalo pisanje njene zad nje knjige «La camadeu. Za piša nje te knjige je francoska pisateljica porabila polno leto dni. Te ma dela je, seveda, ljubezen, ven-dar'ne tista (nepričakovana, spon tona in takojšnja» ljubezen, kakrš no Sagan obravnava v svojem pr vem delu «Bonjour tristesse«, roman, ki ga je pisateljica napisala pred 10 leti, z njim prodrla in požela doslej izredne uspehe, saj je to njeno prvo delo bilo doslej natiskano že v 850.000 izvodih.
Pabst 80-letnik
DUNAJ, 27. — Znani nemški filmski režiser Pabst slavi danes svoj 80. rojstni dan. Rodil se je 27. av gusta 1885. Ob nastopu Hitlerja je moral Pabst malone obmolkniti Zadnja leta se Je preselil na Du naj, kjer je nekoč začel svojo film sko pot. Leta 1948 je dobil visoko priznanje dunajske občinske upra ve, pred dnevi pa so mu podelili častni naslov profesorja.
Jugoslovanski filmi
gredo v tujino
BEOGRAD, 27. — /z krogov jugoslovanske specializirane agencije za uvoz in izvoz filmov — Jugo slavijo Film — se je zvedelo, da je bil poslovni obračun letošnjega Pulja zelo dober. Ker se govori o poslovnih uspehih, nima ta izjava nobene zveze ž umetniškim uspe hom puljskega festivala jugoslovanskega filma, za katerega je bi lo rečeno, da je bil nad vsemi do sedanjimi, pač pa se ta ocena na naša na prodajo jugoslovanskih filmov v tujino o priliki filmske gr. festivala v Pulju. Po podatkih ki jih agencija «Jugoslavija Filmu posreduje, je bilo na puljskem je stivalu letos prodanih 85 jugoslovanskih filmov. Seveda gre za fil me odnosno več kopij posameznih filmov. Vsaka država-kupec izbira tiste filme iz jugoslovanske proizvodnje, ki njenemu občinstvu naj bolj «ležijo» Jugoslavija je letos samo v Pulju prodala za 500000 dolarjev jilmov, kar je več, kot
jugoslovanska industrija iztrži vse leto. Glavni kupci jugoslovanskih jilmov so predvsem Sovjetska zveza, Poljska, Madžarska, Bolgarija. Vzhodna Nemčija in Romunija, pa tudi Italija, Zahodna Nemčija, Norveška, Japonska ter Indonezija.
Na Sardiniji odkrili jamo predzgodovinske dobe
CAGLIARI, 27. — Jamarska odprava, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz Bologne in Faenze, je odkrila med dvema (imuragomau jamo, ki je bila naseljena že v predzgodovinski dobi. Odprava je v preteklih dneh ponovno pregledala več jam in prefotograjirala posamezne njihove značilnosti, nate pa se, po nasvetih tamkajšnjih pastirjev, lotila iskanja neke jame, v kateri so našli ostanke glinaste posode. Po prvih znakih sodec, so v njej že v predzgodovinski dobi živeli prvi prebivalci Sardinije. Odprava bo svoja raziskovanja nadaljevala.
Britten ustvarja tudi med počitnicami
MOSKVA, 27. — Znani angleški skladatelj Beniamin Britten, ki je na počitnicah v Sovjetski zvezi je povedal, da na Krimu piše glasbo na Puškinove verze. Komponira pravzaprav venec šestih romanc, ki se bodo imenovale po znanih Puškinovih pesmih. Te pesmi je Britten posvetil sovjetskima umetnikoma pevki Galini Višnjevski in čelistu Mustislavu Rostropoviču. Novo delo bo predstavljeno Moskovskemu občinstvu oktobra letos.
Hana Brejčova zelo popularna
BENETKE, 27. — Nepričakovano je postala tu popularna mlada češka filmska umetnica Hana Brejčova. Igra glavno vlogo v češkoslovaškem filmu «Ljubezen pid-volaske«, ki so ga na filmskem festivalu predvajali predvčerajšnjim. Mladi češki režiser Miloš Forman je mnoge presenetil, in to kljub temu, da se je že Umi uveljavil v Švici. Toda 33 let in razmeroma kratka filmska kariera sta vendarle nekoliko premalo za na-
Hana Brejčova
glo uveljavitev na festivalu, kakr šen je beneški. Njegov le navidez lahkotni film «Ljubezen plavolas ke» je med občinstvom naletel na zelo dober sprejem in to tako za radi nekakšnega «brihtnega humorja«, pa tudi jasne neposrednoj sti in, seveda, na račun dobre gre Dejstvo je, da je tokrat ob činstvo zaploskalo že med predvajanjem filma, ob koncil pa se is ploskanje dolgo zavleklo Tako re žiser Miloš Forman kot Hana Brej čova sta bila vidno ganjena.
Klim «Vojna in mir»
še ni končan
MOSKVA, 27. — Kakor smo še poročali, bodo na sedanjem timskem festivalu v Benetkah Pre zadnji in zadnji dan te mednarodne prireditve predvajali tudi sovjetski film «Vojna in mir«, M ga je za Mos-jilm pripravil Sergej Bondarčuk. Znani sovjetski režiser se je s tem filmom predstavil se na mednarodnem filmskem jesti valu v Moskvi, kjer je zanj dobil najvišje priznanje. Toda ves film še ni končan. Bondarčukv, ki se s tem velikim delom ukvarja že več let, je uspelo doslej dokončati prva dva dela, ki bosta poslana v kratkem že «na trg», toda tretji del tega «kolosa» se koma) pripravlja in bo imel Bon-darčul še veliko dela, preden bo tudi tretji del filma prišel pred javnost.
OKTOBMKEM SESTANKU V AKRI
Afrikanci brez domovine
fr/ različne kategorije beguncev ■ Nasilje, osnovni razlog prehajanja čez meje ■ Represalije proti sosedom ■ Razlike glede tolmačenja pravice do političnega azila
^vet ministrov Organizacije v .'■ške enotnosti je na izrednem Junijskem sestanku priporočal, n-j bi poglavarji afriških dežel ln v'ad n® oktobrskem sestanku ^ Akri Proučili tudi položaj afri-1 il“. beguncev, ki zanima ves »»‘■"eni in vse člane OAS. k Kačuna se, da je danes v Afri-' <<)J tisoč beguncev, od tega dd polovico iz portugalskih ko-°nij. Komisija OZN za begunce e najbolj angažirana v Afriki n ,)Qlovica njenih fondov se po-‘bi na afriškem kontinentu. Po-komisijo za begunce ima di Organizacija afriške enotno-’’ ^i tesno sodeluje z OZN.
/ Afriki obstajajo tri katego-' e beguncev. Predvsem gre za Pripadnike nacionalnih gibanj iz e Pr^°stalih kolonialnih ozemelj, tj a H* lz Juz-ne Afrike, Južne tj'®z'ie. tako imenovane Por-Salske Gvineje, Mozambika, gole itd. Zatem se mednje pri-frfal?u* Pollt’ki iz neodvisnih a-^skih dežel. Največ pa je takih ^ posebno iz portugalskih kolo-v}' T~ ki niso politično aktivni, dar so iz svoje dežele pobeg-i 1 Pred nasiljem, ki se tu izva-nad afriškim prebivalstvom. v ac'onalisti niso dobrodošli v sep afriških deželah. Slonoko-ni "a °ba>a. Nigerija, Togo, Gor-kat V° la’	Gabon in še ne-
„ ere druge, tako imenovane 8eu ernf dežele«, a še prav ponj "°. eiaajce afromalgaške orga-acije, niso nikoli kdo ve kalen'PinV*a6evale afriške protiko-p "'alne . borce. Vlade teh dežel P^dnikom nacionalnih gibanj aj®!e vizumov in ne drugih žcilofaV’ *ier se Pa^ očitno niso lropol zameriti kolonialnim me-
*i.y??eben primer predstavljajo Pol t'- A^r'čanov, ki so iz raznih n 1 ‘cn>h razlogov bili vrnjeni r„ aj v njihovo deželo. Politika hnlreSalij je zlasti Prizadela Da-vse tJCe’ 151 s° j**1 vrnile skoraj dar blvSe ^ancoske kolonije; no-Puste, T°govce, k' so morali za-u Slonokoščeno obalo; držav-VJU6 Malija in Konga (Brazza-Comh k' Se ie Proti nJ'm zagnal dež l ^amo napredne afriške e niso nikoli uporabile po-n e represalij proti državlja-če_ *osednih ali tretjih dežčl, dol*	ž'vi na primer V Gani
GvinJSn^e št®vilo Nigerijcev, v neJi pa Senegalcev itd. i - o*iU,
°kteh*Vadno b' b'*°’ b’ ae na tj °brski afriški konferenci pro-
pVotifoatoliubju, ki se nudi 'ud- Ko “kalnim borcem, dvignil Pa j sam° en glas. Pričakovati uJf' da se položaj v zvezi s tem asPekt P°laviti v nekem drugem ne	da b'- namreč, posamez-
2arvimrišlte dežele pokazale ne-v , anJe. oziroma brezbrižnost osvnK10811 do nacionalistov z nega Dr°J.enih. ozemelj. Spričo te-tn0 rejemajo begunci pomoč sa-otnejenem obsegu.
terillJSe tud’ napovedi, po ka-žav b°^° Poglavarji afriških drli	vl®d pazljivo prouči-
re Pojavo množičnega nasilja in nih jSa*‘i v kolonijah ter odvis-tine r*elab’ ki navajajo na dese-stva tlso4ev nedolžnega prebival-želo na t0’ da zapušča svojo de-nih	Pribežališče v sošed-
Politik lretiih državah. Takšna v- a je, nedvomno, v globo-
čin,, ,nasProtju z deklaracijo o uvec&--‘ •*
'j*''? eno oc
A'riske listine.
*tavjFanskih pravicah, ki pred-*.	1® eno od osnovnih načel
Vendar ni bila niti prva niti tretja kategorija beguncev neposreden povod za to, da je svet ministrov priporočil, naj se v dnevni red konference vključi tudi diskusija o beguncih. V Lagosu se ni toliko mislilo na stotine tisočev nesrečnih življenj, kolikor bolj na nekaj stotin političnih beguncev. Pričakovati je, da bo tudi v Akri to vprašanje predmet pozornosti, zakaj povsem upravičeno je vprašanje, kakšno je pravzaprav danes dejansko stanje politične emigracije v Afriki.
V Gani, ki jo največkiat omenjajo kot pribežališče, žive politični begunci s Slonokoščene obale Nigra, Nigerije, Kameruna. Ganski opozicionalci žive v Nigeriji, Tcjju, na Slonokoščeni o-bali. Nekoliko drugih afriških vlad občasno obiskuje voditelj ganske opozicije, dr. Busiu, ki je ob priložnosti svojega nedavnega bivanja v Senegaliji javno pozival afriške vlade, da zrušijo sedanji režim v Gani Combejev leopoldvilski režim uporablja v Brazzavileu odstavljenega predsednika, opata Juluja, za svoje suverzivne akcije proti sosednemu Kongu. Sudan, katerega begunce, posebno one z juga, je moč srečati v več afriških deželah, nudi gostoljubnost politikom Iz Gada in Etiopske Eritreje. Nasprotniki režima v Mavretaniji, zavzemajo zelo ugledne položaje v Maroku. Premier Malija, dr. Banda, abtožuje Tanganjiko, da daje zatočišče njegovim nasprotnikom. In tu je samo nekaj primerov, a seznam še daleč ni izčrpan.
Nedvomno je, da stanje v zvezi s politično emigracijo ne more, da bi se ne odražalo tudi v odnosih med večjim številom a-friških dežel. Vendar je nedavna preteklost pokazala, da ne je po nekod politični emigraciji pripisoval prevelik pomen, kot tudi, da se je njen obstoj prevelikokrat zlorabljal za zastrupljanje med-afriških odnosov in celo za razbijanje Organizacije afriške e-notnosti.
Zdi se, da v Afriki na zelo različen način tolmačijo mednarod-no-pravni statut političnega azila. Nekatere vlade smatrajo, da bi politični emigranti ne smeli uživati privilegija azila, vtem ko so drugi v tem pogledu morda še preširoki.
Pa ludi niso vse dežele enako občutljive kar zadeva njihove politične begunce. Vlade, ki trdno držijo oblast v svojih rokah, se zaradi primera dveh, petih ali desetih emigrantov sploh ne vznemirjajo, vtem ko druge trepetajo celo pred lastno senco.
Vsekakor pa drži, da bodo odpravljeni mnogi nesporazumi, če se bodo udeleženci oktobrske konference enotno strinjali glede kodeksa Organizacije afriške e-notnosti, ki naj bi določil norme za ravnanje z begunci nasploh, s političnimi pa še posebej, pa tudi glede odgovornosti za množično nasilje in represalije. Taksen kodeks bi, po splošnem mnenju, tudi okrepil zaupanje med afriškimi državami in istočasno zagotovil nekatere minimalne človeške pravice vsem, ki so se iz najrazličnejših razlogov odločili za težki korak, kakršnega predstavlja zapustitev lastne dežele.
F. DRENOVEC
Kirn Novak je priletela v Pariz. Ne smehlja se, ko izstopa iz avta, fotografom, temveč svojemu možu, igralcu Richardu Johnsonu. Časnikarju, ki jo je vprašal, kaj meni o zakonu, je odgovorila: «To je
prekrasna, čudovita stvar!«
Najnovejša nevarnost za ameriške časnikarje
Telefonski poziv iz Bele hiše sredi nočnega miru
Na eni od tiskovnih konferenc, ki jih je pred nedavnim imel predsednik Johnson, je -leta dopisnike obvesti! o imenovanju Johna Chencellorija, dopisnika NBC v Beli hiši, Za direktorja «Glasa Amerike«. To predsednikovo poročilo je vse dopisnike, akreditirane v Beli hiši, napolnilo z velikanskim strahom.
Nobena tajna ni, da je predsednik storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi si bil pridobil tisk. vendar se nikomur niti sanjalo ni, da bo šel tako daleč in začel novinarje vključevati v aparat javne uprave.
V preteklosti je sleherni predsednikov telefonski poziv sredi noči utegnil pomeniti samo njegovo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo v zvezi s člankom dotičnega časnikarja. Zdaj pa, tako se zdi, bo to utegnilo tudi pomeniti, da ga namerava imenovati na eno ali drugo mesto javne uprave.
Ta povsem nova situacija je
med dopisniki v Beli hiši spro-žila najrazličnejše komentarje.
Art Buchvvald, znani sodelavec «New York Herald Tribune«, si je s tem v zvezi takole zamislil dogodek, do katerega bi utegnilo priti čez nekaj tednov:
Pravkar je polnoč in v spalnici enega izmed dopisnikov v Beli hiš; zazvoni telefon. Njegova soproga dvigne slušalko in mu zatem reče: ((Kliče te predsednik.«
((Odgovori mu, da me ni doma«.
Ona ponovno dvigne slušalko, nakar pravi soprogu: «On ve. da si doma. Bolje bo. če z njim govoriš.«
«Odkod pa to ve?«
((Povedala sem ti že, še preden sva šla v posteljo, da stojita pred hišo dva stražarja«.
On dvigne slušalko: «0. K. Hal-lo, gospod predsednik!«
«Bob, hote! sem samo reči, da
■tOSTALA BOM SLOVENKA - PONOSNA IN SAMOZAVESTNA !>
Mlada filmska igralka Špela Rozin
Dekle v modrem sCorvairju	tvktt Htt VVata CinGCltta
700», z evidenčno tablico
Roma 473803 - Preprosto dekle ljubkega vedenja - Njena umetniška pot in uspehi ■ Cernu pripisuje svojo uveljavitev v Rimu - Morda se bo zgodil čudež: Slovenci bomo imeli svojo prvo princeso
Kazala mi je sicer hrbet, toda v steklu (za katerim so se poredno nasmihale tortice) sem prepoznal njen obraz, nežen ln poln sonca. V trenutku sem pozabil na «osebne stvari« in jo jel pozorneje motriti. Nisem se ji hotel takoj predstaviti, ker sam jo želel najprej na skrivaj opazovati in — oceniti
Vedla se Je zelo preprosto, toda graciozno. Vsaka njena kretnja, čeprav nepremišljena, je j-činkovala privlačno. Oblečena Je bila športno, v poletni kostim iz lahkega rumenega blaga, majica brez rokavov in sandali so bili črne barve; na glavi je imela mičen moder klobuček z belim trakcem, izpod katerega so ji gledali uhani iz organdija, ki so sedaj zelo modemi.
Moral sem priznati, Spela Rozin upravičeno slovi kot najbolj elegantna Jugoslovanka
— Dober dan, gospodična! Nisem predvideval, da bom danes naletel na tako srečo — v slaščičarni namreč — zato mi oprostite, ker sem nekoliko zmeden. Rad bi pokramljal z vami, to je vse. Najin razgovor pa bo objavljen v ((Primorskem dnevniku«. Kdaj bi se lahko dobila?
— Ob šestih, če je vam prav.
— Veš, da mi je prav, Spela! Ob šestih torej! Drži?
— Drži.
Poslovila sva se prisrčno in sklenil sem, da JI bom pripravil lepa vprašanja ter jo tako nagradil za njeno prijaznost.
Snemati je pričela, ko še ni
Radio Trst A
Pek'*0 yutranJa glasba; 11.30 So-
slovenskih ■ IIM Pihalne rewT,L’ 12-15 Mozaik prvenstev in 1*61- v?o J 12-30 Za vsakogar ne-HiVr’Glasbeno potovanje po 15O^Pll 14.45 Glasba za klavir; 15ln TrddaJa za avtomobiliste; niški ,od°Cl solisti; 16.25 Kavar-PuHo30ncert; 17.00 Pevski zbori Gia^l® • Julijske krajine; 17.20 metih6"1 kaleldoskop; 18.15 U-ve• j-ff’ književnost in priredit-izveriKi 0 Jugoslovanski avtorji v I845 ' italijanskih orkestrov; Ja- ,0v®likl skladatelji 19. stolet-Ottn • '?? Na Pianolo igra Crazy SpnrV 19,30 Trža-ki motivi; 20.00 vokB,"a tribuna; 20.40 Mešani Man, kvartet; 21 00 Alessandro lo7a°"i: Zaročenca; 21.35 Vabi-hr,„ P'es, 22.45 Luna park, iz-
motivov.
'el2.03 pl°šče; 12.20 Glasbeni vlo-• 12.25 Tretja stran.
Koper
ka7'1«, Jutranja glasba; 7.40 Lah-8.30 isbal 800 Pevski program; ače- narodni plesi; 9.00 Plo-zboi-i. ,'00 Operne simfonije in Gla„h’ 1°40 Glasbeni vlo ek; 11.30 ba r,a' sladka glasba; 11.50 Glas-ba- željah; 12.45 Lahka glas-Jelfah.’, Nadaljevanje glasbe po tehie-’ ,	0 Za prijetno razpolo-
l4ai’ 14.00 Popevke v soboto; konn Zabavna glasba; 15.00 Mali ju« I 15.45 Petnajst minut z cert 01 > 18 00 Orkestralni kon-bena 16,30 Izbrali ste; 17.00 Glas-
prnoL Penorama; 17.40 Jazzovski Poti l"1: 18-00 Prenos RL; 19.00 2215 \®8Ky Lee; 19.30 Prenos RL; b0s hlS"1 Program; 23 00 Pre-
S0B0TA, 28. AVGUSTA 1965 Nacionalni program
8.30	Glasba za do uro jutro; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pevski program; 10 05 Operna antologija; 10.30 Italijanski ln tuji orkestri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi in plesi; 11.45 Glasba na godala; 12.05 Prijatelji ob 12. uri; 13.25 Nepozabni motivi; 14.55 Vreme na ital morjih; 15.15 Pevski program; 16.30 Lirična glasba na plošče; 17.30 Koncert ital. glasbe za mladino; 19.10 Plesna glasba; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 ((L’eredith», radijska igra: 21.35 Ital. pesmi in melodije; 22.00 Iz operetnega sveta.
II. program
8.00 Jutranja giasoa; 8.30 Orkestralni koncert, 9.35 «Adele, cameriera fedele«, program lahke glasbe; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.00 Plošče; 12.00 Orkestralni program; 12.20 Operna glasba; 13 00 Srečanje ob 13. uri; 14.00 Pevski program; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.00 Glasbeni trenutek; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.30 Plesna glasba; 17.35 Loterija; 17.40 Plesna glasba; 18.35 Vaši najljubši pevci; 20.00 Koncert modernega Jazza; 2100 Pevski program; 21.40 Plesna glasba
lil. program
18.30	Pregled ruske kulture; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Mala pesniška antologija; 21.30 Simf. koncert.
Slovenija
7.15 Jutranji Juke-box; 8.00; Poročila; 8.05 Domnče pesmi in napevi; 8.25 Rapsodija, concerti-no, arija in scherzo; 9 30 Igrajo domače pihalne godbe; 10.15 Pesmi in plesi jugosiovanskih narodov; 12.05 Tenorske arije iz Puc-
Okvare na televizorju?
Tiadco 1REVISAN
UL. S MCOLO 21 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne m tuje znamke, zagotavlja ta kojšnje ln temeljito popravilo r'E L E h U N št. 726-276
cinijevih oper; 12.30 Kmetijski nasveti; Spored narodno zabavne glasbe; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Pročila; 14.05 Sprehod skozi solistične zasedbe; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Zbor E-nakost iz Kranja in zbor Glasbene Matice iz Ljubljane; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Iz baleta Rdeči mak Reinholda Gliera; 18.15 Melodije tega tedna; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Sobotni večer s plesom; 20.30 Henry Cecil: Obe plati postave 7. epizoda: Bodite tiho, Boggs; 23.00 Poročila.
Ital. televizija
17.45 Evrovlzija:	Visokošolske
tekme v lahki atletiki; 19.00 Registriran športni dogodek; 19.50 Izžrebanje loterije; 20.30 Dnev nik; 21.00 «La trottola«, varietej skl program; 23 00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 «Don Pa squale», buffo — opera v 3 dej
Jug. televizija
18.20 Poročila; 18.25 Zgode ln nezgode; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček:	Ansambel Jožete
Privška; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.05 Nastopa Kvartet Cetra; 22.10 Obzornik; 22.25 Grindl — serijski film.
bila stara osemnajst let. Čeprav so bile njene prve vloge majhne, je Spela ostala živo v spominu gledalcev, ker je znala i-grati ((življenjsko« — tako kot ljubi publika in ceni kritika (((Partizanske zgodbe«, «Tri četrtine sonca«, ((Nočni izlet«). Najpomembnejša filma, ki ju je posnela v domovini, sta «Pesem» in «Cudna deklica«, s katerima je Spela z odliko opravila «izpit» za filmsko igralko. Opazili so jo tudi tuji producenti. Z režiserjem Rutkiewichem je odšla na Poljsko, kjer je posnela devet filmov, od katerih je najpomembnejši «Julija«. Razumljivo, kot vsako mlado igralko, je tudi njo najbolj mikal Rim, zato se ni prav nič pomišljala, ko je od tam prejela vabilo.
Prve čase je bilo seveda hudo. Spela, ki je bila drugod že poznana kot dobra igralka, je morala v Cinecitth prebirati scenarije cenenih ((spektaklov«, kjer so rabili zgolj njeno lepoto, niso pa izkoristili izredne igralske moči, ki bi lahko dala življenje številnim karakternim likom. Toda ona ni obupala! Pa bom začela znova, si Je rekla, in izzvala ves svet!
Po dolgih mesecih je sedaj spet doma, na počitnicah (pripeljala se v svojem modrem avtomobilu ((Corvair 700», z evidenčno tablico Roma 473803), in naš časopis je prvi, ki jo je pridobil za intervju
Na najin domenek Je prišla skoraj ob napovedani uri. Tudi topot - je bila prikupna, čeprav na njenem obrazu ni bilo sledu šminke in oči niso bile poudarjene s črno črto. Najprej sem Jo vprašal, kdo je bil tisti gospod, ki jo je spremljal in kljub vročini vztrajal v usnjenem jopiču (mislil sem, da bom čul: moj zaročenec), pa mi je Špela suho odgovorila: ((Basile, moj mena-ger«. Ampak od menagerja do zaročenca je kratka pot, Špela ... Nasmejala sva se in Sheyla Rosin je v trenutku postala spet Spela, vedra in razpoložena Slovenka.
— Kaj te Je napotilo, da si odšla v svet?
J — Naključje. Najprej so me o-pazili Poljaki. Odšla sem v Varšavo, od tam do Rima pa ni tako daleč, kakor bi človek po zem-I ljevidu sodil.
— Mladi igralki, ki želi uspeti v Rimu, kaj priporočaš?
— Naj tega niti ne poskuša. Odkritosrčno povedano:	škoda
živcev in mladih let! Bolje je živeti majhno in srečno življenje. Jaz sem ostala in vztrajam, ker mi Jo «ratalo».
— Misliš, da Je za mlado igralko, ki želi uspeti, neobhodno potrebno poznanstvo, prijateljstvo ali zakon z bogato in vplivno o-sebo?
— Ne, potrebna sta talent in sreča. Predvsem sreča.
— Ti je pri delu kdaj škodilo dejstvo, da sl Jugoslovanka?
— Mnogokrat, in nisem si znala razlagati, čemu. Najbrž ne bom nikoli razumela, zakaj producenti raje izbirajo med dekleti iz ZDA, Francije in Anglije.
— Torej so ti zaradi ((komercialnosti« spremenili tudi ime?
— Verjetno. Ampak jaz sem m ostanem — Spela.
— Se ti je v tujini kdaj pripetila kaka neprijetnost, da bi bila pri priči rada pobrala šila in kopita ter se vrnila domov, a ti je «nekaj» preprečilo povratek?
— Verjemi mi, če bi se zgodilo kaj grdega, bi pozdravila Rim in se s prvim letalom vrnila v Ljubljano. Ne pozabi, da sem tipično slovensko dekle: ponosna ln samozavestna.
— Cernu si se morala odpovedati. odkar si postala igralka?
— Špeli Rozin — tisti deklici, ki je počenjala neumnosti iz dneva v dan. Sheyla je mnogo manj samostojna ..
— Denar — uspeh, kaj Je poglavitneje?
-n Uspeh!
— Si ambiciozna?
— Kot dekle zelo, kot umetnica pa ne.
— Koliko ženitvenih ponudb si že prejela?
— Približno trt na dan
— Tvoje mnenje o Sorayji — igralki?
— Bolje, da ostane Soraya samo princesa, to je vse, kar lahko rečem,
— Bi ti lepše odigrala njeno vlogo?
— Ne, ker take vloge sploh ne bi sprejela.
— Zavidaš Uršuli Andress?
— Ne vem, kaj bi ji lahko zavidala.
— Kateri Je tvoj najljubši režiser?
— Vse enako cenim.
Z vsakim odgovorom me Je presenetila. Nobene zlobe ln v tem dekletu, ki začenja na novo in med enim in drugim filmom nastopa v reklamnih oddajah italijanske televizije ali pozira za «fotoromanze». Oh, «fotoroman-zi»! Spela jih ne Jemlje resno, ampak jih prenaša, ker si z njimi širi popularnost. Vse drugače si te «fotoromanze» predstavljajo nekateri domači’ Časnikarji; pravi Spela, ki so posmehljivo pisali, da je ta ustvarjalnost njeno zadnje upanje. Nihče pa se ni spomnil obvestiti slovenskih bralcev, da so ji tudi ugledne revije poklonile svoje strani.
— Se še spominjaš, kateri novinar je napisal največ zlaganega o Špeli Rozin?
— Dobro se ga spominjam. Njegovega imena pa ne povem, ker nisem tako zlobna kakor so bili zlobni njegovi članki. Same laži!
— Kaj pa meni ... zaupaš?
— Da, ker pravijo, da samo tiha voda globoko dere ... Ti pa si pravi hudournik!
— Kaj boš zaupala bralcem ((Primorskega dnevnika«, kar nisi še nikomur?
— Vem, da me imajo tvoji bralci radi, zato jim lahko šepnem
Prebivalstvo našega planeta se vsako leto poveča za povprečno 60 milijonov ljudi. Samo v zadnjih desetih letih se je povečalo za nič manj kot 480 milijonov ljudi, kar predstavlja več od celotnega prebivalstva Evrope, brez Sovjetske zveze.
O tem vprašanju, namreč o dvigu svetovnega prebivalstva, bo govora tudi na svetovni konferenci o prebivalstvu, ki bo pod okriljem OZN potekala v Beogradu Od 30. avgusta do 10. septembra.
Po ocenah učenjakov, je v začetku naše ere živelo na svetu od 200 do 300 milijonov ljudi. V naslednjih 1700 letih se je to število podvojilo, nakar je svetovno prebivalstvo nasploh začelo naglo na raščati. Ze leta 1850 je na našem planetu živela milijaida ljudi, a to število se je v zadnjih sto letih kar potrojilo. Računa se, da je sredi preteklega leta število svetovnega prebivalstva doseglo 3 milijarde in 220 milijonov.
Po podatkih, ki jih je nedolgo od tega objavil Urad za statistiko OZN, živita približno dve tretjini svetovnega prebivalstva v desetih največjih deželah. Na prvem mestu po številu prebivalstva je LR Kitajska s svoj'mi 650 milijoni, nakar ji slede Indija s 360 milijoni, Sovjetska zveza z 225 milijoni, ZDA s 189 milijoni, Indonezija s 100 milijoni prebivalcev in še nekatere druge dežele.	|
tiTii i in mu n m m im mi im m mn iiniiiiiiiiiiii 11111111111 iiiiiinmii im iiiiiuii m m n u um u umu ii m mi iiimiiiiiiii umih um n mi m n mi mu mi n 1111111(41111111111111111111
na uho: postala bom princesa! Več ne smem povedati, zato pa jim iz srca poklanjam svojo naj-ljubšo fotografi ic.
Ena, dve, tri ... ln Spela se le podpisala — «z» simpatijo. Kaj hočete, v slovnici ni ravno najbolj trdna, zato pa je ustrežljivost njena kronična bolezen. Prosila me je še, naj pozdravim vse tržaške znance, predvsem Miro Sardočevo in režiserja Babiča. Nato je pohitela k'svčfjfetnu modremu avtomobilu, ki baje ((požre« zelo malo, in se odpeljala prpU .Ljubljapi.	. o
Srečno, Špela!
BRANKO VATOVEC
sem čital vaš članek o siromaštvu...«
((Vem, bil je dokaj kritičen, g. predsednik, toda...«
•	Mislim, da je to dober članek, Bob. Prikazali ste nekaj zelo dobrih ugotovitev. Ali bi vam prijalo, da se pridružite moji družini?«
•	Pr; večerji?«
«Ah, ne, Bob, mislim na mojo delovno družino. Želel bi, da se tudi vi vključite vanjo.«
«Toda, gospod, to je zame zelo laskavo, vendar nisem gotov, ali se bo s tem strinjal moj založnik...«.
«Z vašim založnikom sem že govoril. On se strinja.«
«Ne vem, kaj naj vam rečem, gospod. Moral bi o tem že razmisliti.«
•	Razmišljajte, kolikor vas je volja, jaz bom ta čas počakal pri aparatu«.
«Samo, g. predsednik, ne verujem, da bi bil primeren za to delo, saj sem bil zelo oster kritik vaše uprave.«
•	Bob, v svoji druščini ne želim nobenih kimavcev. Prav vaš kritičen prispevek je tisto, čeaar si želim. Ne obračam se na vas kot Lyndon Johnson. To zahtevam od vas kot predsednik Združenih držav.«
•	To je zelo lepo od vas, gospod. Toda jaz imam svoje osebne razloge.#
«To razumem. Zato tudi ne zahtevam, da se takoj odločite. Dajem vam trideset sekund za razmišljanje.«
«Ddd-da.. pravzaprav... ne vem, kaj naj vam rečem «
«Hvala, Bob Ameriški narod vem bo hvaležen. Jack Valentin vam bo pojasnil, kakšna bo vaša nova dolžnost »
«Da, g. predsednik. r>a. gospod. Prišel bom ob sedmih zjutraj. K-k " Gh 6.3' ? Naravno, razumljivo, gospod.#
Dopisn-ik spusti Slušalko, Obrne se k soprogi: «Kaj naj storim?« jo vpraša.
•Objavi to vest!«
«Kaj imaš v misli?«
•Ce objaviš to vest še rred njim, te gotovo ne bo imenoval.*
Dopisnikove očj se napolnijo * solzami htriiležnosti.
•Draga, spet enkrat si me rešila!«
...
PREBIVALSTVO NAŠEGA PLANETA
V zadnjih sto letih se je potrojilo
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Imejte več zaupanja v svoje sodelavce. S svojo dobro voljo boste pozitivno vplivali na vse, ki vas obkrožajo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Po nekaterih neuspehih, vam bo zdaj u-spelo ponovno utrditi svoje finance. Ogibajte se tega, da bi bili do nekega svojega soseda krivični.
DVOJČKA (od 21.5. od 21.6) Izboljšali se bodo odnosi med vami in nekim predstojnikom. Ne dovolite, da bi vam kdo ogrožal družinski mir.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V zvezi z neko odgovorno nalogo, boste primorani spopasti se z oblastmi. Odločno zavrnite nekega prlllzo-valca.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobro se pripravite za razgovor, ki ga boste
v kratkem imeli z važno poslovno osebo. Ne zaupajte vsakomur svojih čustvenih težkoč.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan bo primeren za znanstvena raziskovanja. Nekdo vas bo presenetil s svojim obiskom.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Potem, ko si boste utrdili položaj, vam ne bo težko zagotoviti si tudi spoštovanje od strani nasprotnikov. Prejeli boste spodbudno pismo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Predvsem se pazite tega, da si ne
bi napačno tolmačili neke izjave. V družini ne bo nesporazumov.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes se boste morali spoprijeti z nekaterimi manjšimi tehničnimi težkočami. Prišlo bo do napetosti med družinskimi člani.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Nekatere vaše pobude so preveč drzne, da bi mogle biti uresničljive. Skušajte uspešneje krotiti svojo nestrpnost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite, da ne izgubite tega, kar ste si pred kratkim zagotovili. Preveč se opirate na neko nezanesljivo osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlično ste pripravljeni za Izpolnitev po-verjene vam naloge. Udeležili se boste prijetnega izleta.
Strokovnjaki OZN poudarjajo veliko razliko glede na naraščanje prebivalstva, ki obstaja med razvitimi deželami in onimi v raz. voju. Prebivalstvo Latinske A-merike, Afrike in Azije se znatno hitreje množi od onega v Evropi in Severni Ameriki.
Povprečni svetovni prirastek prebivalstva znaša zdaj letno 1,9 odst. Vendar se ta odstotek spreminja glede na različna področja sveta. Najvišjj povprečni prirastek prebivalstva beleži Latinska Amerika, kjer znaša ta 2,8 odst., zatem pride na vrsto Afrika t 2.5 odst.. Južna Azija z 2,4 odst., Oceanija z 2.2 odst. in vzhodna Azija s Kitajsko, Japonsko, Korejo ter sosednimi področji, kjer znaša omenjeno povprečje 1.4 ■-''st., vtem ko dosega v severni Afriki in SZ 1,6, a v Evropi komaj 0,9 odst.
Od posameznih dežel je največji prirastek prebivalstva bil zabpležen na Formozi, kjer znaša 3,6 odst. Letni prirastek nad 3 odst. imajo še Albanija, Brazilija, Ekvador, Gvatemala, Izrael, Južna Koreja, Malaja, Mehika, Maroko, Južna Afrika, Filipini in Venezuela.
Navzlic naglemu prirastku prebivalstva dežel v razvoju, pa predstavlja Evropa še vedno najgosteje naseljen kontinent, saj živi tu na vsakem kv. km povprečno 89 ljudi. V Aziji povprečno 64, a v Afriki. Severni Ameriki in Sovjetski zveri 10, vtem ko prideta v Oceaniji na vsak kv. km komaj 2 prebivalca.
Najgosteje naseljena dežela na svetu je Nizozemska, kjer živi na kv. km 356 oseb. Prav na koncu lestvice, in to komaj z dvema prebivalcema na vsakem kv. km, pa se nahajajo Avstralija, Libija, Mavretanija in Mongolija. Računa se, da znaša povprečna gostota prebivalstva na našem planetu 25 ljudi na vsak kv. km.
S svojimi 9 milijoni prebivalcev, je Tokio med vsemi mesti na svetu še vedno na prvem mestu. Za njim prideta New York z 8 milijoni in Šanghaj a 7 milijoni prebivalcev.
Vreme včeraj: najviSja temperatura 23.1. najnjžja 14, ob 19. uri 20.2, vlaga 67 odst., zračni tlak 1013.2 stanoviten, veter 5 km jugozahodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 24 stopinj, dežja je padio 1 mm
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 28. avgusta
Avguštin
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 18.52 Dolžina dneva 13.32. Luna vzide ob 7.05 in zatone ob 20.08
Jutri, NEDELJA, 29. avgusta
Janez
PO SKLEPIH ŠOVINISTIČNE «LEGE» ZARADI PREOSNOVE 0BČ. ODBORA
Novi izrazi solidarnosti županu zaradi napadov «Lege Nazionale
Zadovoljstvo v tržaških socialističnih krogih zaradi sklepov vodstva KD Solidarnostne brzojavke deželnega tajnika KD m voditeljev PSDI Pieran-dreia in De Gioie - Vidalijev napad na levi center na Trgu Garibaldi
V socialističnih krogih tržaške federacije so včeraj pozdravili z velikim zadovoljstvom sklepe pokrajinskega odbora KD glede napada Lege nazionale na tržaškega župana dr. Franzila v zvezi s pre-osnovo tržaškega občinskega odbora in vključitvijo slovenskega predstavnika iz vrst socialistične stranke Dušana Hreščaka.
Tržaški socialisti menijo, da je pokrajinsko vodstvo KD s svojimi sklepi zadalo dokončen udarec stari liberalno šovinistični politiki, ki je bila značilna za občinsko upravo v prejšnjem razdobju.
Vse kaže, da Je žolčna gonja, ki so Jo desničarski in fašistični krogi sprožili proti Slovencem v teh zadnjih tednih zaradi vključitve Dušana Hreščaka v občinski odbor, obsojena na neuspeh. V zvezi z napadi Lege nazionale na župana Franzila je deželni tajnik KD za Furlanijo in Julijsko krajino Giuseppe Tonutti poslal tržaškemu županu naslednjo brzojavko: ((Potrjujem Ti še enkrat ob tej priliki globoka čustva spoštovanja in solidarnosti deželnega odbora KD Furlanije — Julijske krajine ter demokratskih kristjanov celotne dežele zaradi krivičnih napadov, ki Jih je proti Tvojemu delovanju naperila Lega nazionale«.
še posebno je značilna brzojavka, ki sta jo poslala županu Fran-zilu pokrajinski tajnik ir. podtajnik tržaški- federacije PSDI Oberdan Pierandrei in Giuseppe De Gioia. Kot je znano, je socialdemokratsko vodstvo nastopilo na zadnjih sejah strank levega centra z vrsto zahtev, ki so dale slutiti, da se še vedno postavlja vprašanje dokončne ureditev preosnove tržaškega občinskega odbora. V svoji brzojavki županu dr. Franzilu pa Oberdan Pierandrei in Giuseppe De Gioia poudarjata svojo solidarnost s prvim tržaškim meščanom glede napadov s strani Lege nazionale.
Sinoči je bilo na Trgu Garibaldi Javno zborovanje KPI. na katerem Je govoril senator Vidali. Zborovanje je otvoril občinski svetovalec Tonel, ki je izjavil, da komunistična stranka v Trstu zbira dokumentirane dokaze o pritisku, ki ga vršijo nekatera vodstva v raznih ustanovah In tovarnah na zaposleno osebje, glede podpisa resolucije Lege Nazionale proti Dušanu Hreščaku. Svetovalec Tonel je ostro obsodil to dejanje Lege Nazionale in raznih njenih pristašev v okviru protislovenske gonje.
Senator Vidali pa je v začetku svojega govora poudaril, da se je svet pravkar spomnil na 20. obletnico uničenja Hirošime z atomsko bombo in dejal, da po dvajsetih letih tistega strašnega dneva, ZDA še vedno grozijo svetu z atomsko vojno. Nato je senator Vidali govoril o ameriškem napadu na vietnamsko ljudstvo in pri tem obsodil vse tiste, ki še vedno na en ali drugi način, tako v Italiji kot v svetu, zagovarjajo to napadalno in nevarno ameriško politiko.
V svojem govoru je senator Vidali ostro polemiziral z vlado levega centra in pri tem omenil pisanje in stališča raznih časnikov in osebnosti, ki so bile svoj čas naklonjene levemu centru in ki danes ugotavljajo, da je levi center propadel in da je sedanja vlada, ki se imenuje vlada levega centra, dejansko sredinska vlada, ki stalno popušča politični in gospodarski desnici.
Glede političnega položaja v Trstu po nedavni preosnovl občinskega odbora z vključitvijo v odbor dveh socialistov, je senator Vidali dejal, da se KPI bori proti levemu centru tudi v Trstu zato, ker Je bil zasnovan izključno na osnovi protikomunizma in zato, da se izolira KPI. Nadalje Je sen. Vidali obširno govoril o gospodarski krizi v Trstu ter še posebno poudaril, da Je obstoj ladjedelnice Sv. Marka še vedno v nevarnosti, ker da je nedavno neki časnik v Genovi pisal, da je prav tržaška ladjedelnica
Sv. Marka ena tistih, ki bo morala izginiti v okviru preureditve italijanske ladjedelske industrije.
Predavanje na univerzi o organizaciji poštne letalske službe
Na tržaški univerzi se je včeraj nadaljeval 6. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Na vrsti je bilo predavanje podpredsednika letalskega kluba v Parizu g. Bernarda Duperiera, in sicer o temi • Organizacija poštne letalske sluz. be v Evropi*. Govornik je med
svojim izvajanjem poudaril, da je poštna letalska služba urejena nekoliko drugače v posameznih evropskih državah. Želeti bi bilo, da bi pravilnike te sodobne službe po vsej Evropi čimprej poenotili, tako da bi lahko uvedli skupno letalsko poštno službo v vseh državah, ki stremijo za čim tesnejše medsebojno zbližanje na vseh področjih.
Docenti in slušatelji mednarodnega tečaja so se sinoči ob 18. uri udeležili sprejema, ki jim ga ie priredila tržaška trgovinska zbornica. Danes bo na univerzi zanimivo predavanje predsednika zbornice dr. Caidassija, ki bo prebral daljšo razpravo o organizaciji prevozov v zaledju najvažnejših pristanišč ob Jadranskem morju.
NA VČERAJŠNJEM SESTANKU DEŽELNEGA ODBORA
Deželni posvetovalni odbor za brodarstvo pri odborništvu za industrijo in trgovino
Odbor bo pomagal deželni upravi pri vseh vprašanjih, ki zadevajo trgovinsko mornarico - Razprava o gradnji svetovnega centru za zdravstvene raziskave
Včeraj dopoldne se ije na sede- i pri odborništvu za industrijo in
žu na Trgu Oberdan sestal deželni odbor, iki je ponovno začel s svojim delovanjem po kratkih poletnih počitnicah. Seje so se udeležili vsi odborniki razen odbornika za javna dela dr. Masutta, ki je trenutno odsoten iz Trsta. Sejo je vodil predsednik odbora dr. Berzanti, ki je povedal, da so vsi organi deželne uprave začeli ponovno redno delovati.
Na seji so odborniki sprejeli vrsto sklepov navadnega upravnega značaja ter odobrili zakon, ki določa ustanovitev »Posvetovalnega odbora za brodarstvo*
Prispevajte ;sa DIJAŠKO MATiCO!
n mil iiiiiiiiniiiirniiniiiii uri.iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiimipmiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiimii
VČERAJ SESTANEK PRIZADETIH NA POBUDO KONZORCIJA
V ponedeljek delegacija razlaščenih k vodstvu Industrijskega pristanišča
Sestanka so se poleg številnih kmetovalcev udeležili tudi nekateri slovenski odvetniki ■ Ustanova že ponuja višje cene, a še vedno prenizke
Sinoči je bil v Dolini sestanek, t Baša, odv. Bordon, odv.
ki ga je organiziral Konzorcij za zaščito razlaščenih lastnikov in katerega se je udeležilo veliko število prizadetih kmetov iz Doline. Kakor smo že poročali, so te dni skoraj že vsi lastniki zemljišč s prvega seznama (skupno 187) pred nekaj dnevi dobili dekrete, od 18. avgusta pa je na oglasni deski dolinske občine objavljen drugi seznam 146 lastnikov zemljišč, ki jih bodo razlastili za gradnjo naftovoda. Spričo tega je bil sinočnji sestanek prizadetih lastnikov s predstavniki konzorcija velikega pomena in so se ga udeležili tudi nekateri slovenski odvetniki, ki se zanimajo za vprašanje razlaščeva-nja zemljišč ter so sinoči dali kmetom zelo važna pojasnila in nasvete. Sestanka •> so se udeležili odv.
in odv. Bitežnik.
V imenu krajevnega odbora konzorcija je prisotne pozdravil župan Dušan Lovriha, nato pa je član odbora konzorcija Lucijan Volk predvsem poudaril, da je bil sestanek sklican z namenom, da se člani odbora dogovorijo s prizadetimi lastniki glede nadaljne borbe za zaščito njihovih interesov. Nato je omenil številna poganja in razgovore z vodstvom Ustanove za Industrijsko pristanišče ter sporočil, da je vodstvo konzorcija včeraj dobilo od vodstva industrijskega pristanišča pismeni odgovor z navedbo novih cen, ki jih zdaj ponujajo za zemljišča iz prvega seznama.
Zanimivo je, da Ustanova za industrijsko pristanišče ponuja zdaj
niiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiimitiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
RAZSTAVLJENIH NAD 1000 VZORCEV VINA
Sinoči so v Ljubljani odprli 11. mednarodni vinski sejem
Otvoritve sta se udeležila tudi predsednik pokrajine dr. Savona in dr. Bruno Nalti
Gruden povprečno od 40 do 50 odst., višje ' cene. Za njim je spregovoril član odbora konzorcija Marij Grbec, ki je poudaril važnost enotnega nastopa vseh prizadetih in vloge konzorcija za zaščito pravic prizadetih lastnikov zemljišč.
Sledila je živahna diskusija, med katero so kmetje poudarili, da ne morejo sprejeti niti sedaj ponujenh cen. Zato so sklenili, da gre v ponedeljek delegacija prizadetih kmetov s predstavniki konzorcija k vodstvu Industrijskega pristanišča, da bi dosegli višje cene, sicer bodo v prvih dneh prihodnjega tedna sklepali o pritožbah na sodišče. Pri tem je zelo važno, da se ne zamudi rok za pritožbe in da vsak član sporoči konzorciju, kdaj je dobil dekret. Zaradi poletnih počitnic, na sodišču je sicer podaljšan ru'-. za marsikoga, vendar je vsak dm dragocen tako glede morebit riih pogajanj kot pritožb na sodišče Vsekakor svetujemo vsem prizadetim, da se za potrebne informacije in pojasnila obrnejo na konzor cij.
V Jutrišnji številki bomo objavili imena lastnikov zemljišč z drugega seznama.
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so sinoči odprli 11. mednarodni vinski sejem, na katerem je razstavljenih čez tisoč vzorcev vina z vsega sveta ter veliko število vzorcev žganih pijač in sadnih sokov. Poleg razstave alkoholnih in brezalkoholnih pijač obsega sejem tudi širok prikaz strojev in opreme za vinarstvo, kletarstvo, industrijsko proizvodnjo raznih pijač in podobno. Pred otvoritvijo sejma se je na ploščadi pred glavno dvorano zbralo veliko število domačih in tujih razstavljavcev, predstavnikov oblasti in povabljencev, med temi nekaj tudi iz tujine, zlasti iz Avstrije in Italije. Iz dežele Furlanije-Julijske krajine sta bila na sejmu predsednik pokrajinske uprave dr. Savona, predsednik Ente Rinascita Agricola Bruno Natti in številni proizvajalci z vinskega področja. Prisotne goste je pozdravil predsednik mest-
NlllllllllllliilllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMMlIllllllllllllllllllll
TRI HUJŠE PROMETNE NESREČE V VEČERNIH URAH
Avtomobilist podrl upokojenca ko je prečkal Drevored D‘Annunzio
Upokojenčevo stanje je zaradi hudih ran zelo resno - Pešca pod lambreto in vespo
V nevarnem Drevoredu D’An-nunzio se je včeraj zvečer pripetila huda prometna nesreča, pri ka. teri se je hudo poškodoval 73-let-ni upokojenec Vittorio Taucer s Senenega trga 3. Taucer je v bližini Ul. Padovan prečkal drevored v trenutku, ko je v smeri proti Trgu Garibaldi s fiatom 1100 TS 75912 privozil 32-letni Claudio Guštini iz Stare istrske ceste 10. Trčenje je bilo neizbežno in upokojenec je ranjen obležal na asfaltu Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji in nesrečnega Taučerja odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Upokojenec se je pri nesreči hudo pobil po glavi, izgubil spomin, se ranil po levem sencu in veki, po levi nogi ter začel krvaveti iz levega ušesa. Zlomil si je tudi levo nogo.
Potrebne formalnosti na kraju nesreče so opravili agenti cestne policije.
Podobna nesreča se Je skoraj ob isti uri dogodila v Drevoredu Raffaello Sanzio blizu stavbe štev. 25. Ob 20.30 je 40-letna gospodinja Eu-genia Zuppante por. Visintini iz Ul. Limitanea 6 prečkala drevored izven zebrastega prehoda. Ko se je znašla sredi cestišča, je v smeri proti Sv. Ivanu na lambreti TS 13719 privozil 38-letni Francesco Emili iz Ul. delle Docce 7 in žensko podrl.
Fonesrečenko so z zasebnim av-
tom prepeljali v bolnišnico, kjer so Jo sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev po glavi, izgube spomina, ran po zatilju in levem sencu, ran po čelu m udih. Zupantejeva, ki se je ranila tudi po levem gležnju, se bo morala zdraviti 20 dni.
Tudi v Ul. San Giacomo in Mon-te blizu stopnišča proti Ul. Besen-ghi se je včeraj popoldne pripetila enaka nesreča.
Ob 17.30 je 82-letna gospodinja Antonia Canziani vd. Usmiani iz Ul. Vasari 19 prečkala omenjeno ulico. Prav tedaj je proti Sv. Jakobu privozil vespo TS 30632 20-let-ni Carlo Ritossa iz Ul. Almerigot-ti 71. Ritossa je v zadnjem trenutku opazil priletno žensko in čeprav se ji je skušal umakniti, mu to ni uspelo. Trčil je vanjo in še sam padel z vespe.
Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so Jima nudili prvo pomoč. Canzianijeva se je pobila po hrbtu ter se ranila po levem stegnu in kolenih ter bo okrevala v 10 dneh, pet dni pa se bo zdravil Ritossa, ki si je pri padcu z vespe laže ranil po desni roki.
nega sveta Ljubljana M. Tepina, otvoritveni govor pa je imel podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice iz Beograda Risto Bajal-ski. Govornik je omenil, da je skupina 17 vinskih strokovnjakov iz 14 držav predhodno ocenila 1028 vzorcev vina iz 23 držav; poleg tega je posebna komisija, v kateri je bilo sedem mednarodnih strokovnjakov, ocenila 192 vzorcev alkoholnih pijač, ki jih je poslalo 16 raznih držav, tretja komisija pa je ocenila 67 vzorcev sadnih sokov iz 5 držav. Na podlagi posebnih ocenjevalnih kriterijev so podelili razstavljenim vinom 335 zlatih, 596 srebrnih in 34 bronastih kolajn; med sadnimi sokovi je bil eden nagrajen s priznanjem «Gran Prix», 67 drugih pa je bilo nagrajenih z zlato, 105 s Srebrno in 9 z bronasto kolajno; med sadnimi sokovi pa je bilo 6 nagrajenih z zlato, 18 s srebrno in 24 Z bronasto kolajno.
Približno polovico vseh vinskih vzorcev so letos prispevale jugoslovanske vinarske zadruge in podjetja. Na področju vin je bilo med 366 jugoslovanskimi vzorci nagrajenih 343, Zahodna Nemčija je za svoje pridelke prejela 388 priznanj, Bolgarija 70, Avstrija 125, Češkoslovaška 66, Francija
Italija 43, Romunija 19 itd.
87.
.	38,
Alžirija
11. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme ostane odprt do 5. septembra.
Dva Tržačana zaprta v puljskih zaporih
Dva Tržačana, 31-letni Luigi Ra-gusin iz Ul. Sv. Frančiška 48 in 33-letni Antonio Floramo iz Ulice Pison 4 sta že od prejšnje srede zaprta v zaporu v Pulju. Doslej ni bilo mogoče izvedeti od jugoslovanskih oblasti, zakaj sta zaprta, ker oblasti same niso izdale nobenega uradnega sporočila. Ve se samo, da so ju prijeli zaradi ilegalne dejavnosti. Ragusin in Flo-ramo sta odpotovala iz Trsta z avtom in sta nameravala taboriti ob istrski obali. Tako sta vsaj trdila, ko sta odpotovala. Rekla sta tudi, da se bosta vrnila kmalu, toda po dolgem času sta se njuni zaskrbljeni družini začeli zanimati na raznih krajih, kje sta Ragusin in Floramo.
Zdi se, da sta se Ragusin in Floramo zadržala na nekem vojaškem področju blizu ,Pule, po drugih vesteh pa se zdi, da 6ta se Tržačana verjetno ukvarjala z vohunstvom.
Generalni konzul v Kopru dr. Cerchione Je zaprosil pri jugoslovanskih oblasteh, da bi se mogel sestati s Tržačanoma, vendar ni znano, ali je prišlo do razjasnitve položaja. Pričakuje pa se, da bodo jugoslovanski organi po zaključeni preiskavi izdali uradno poročilo o celotni zadevi.
Jutri v Miljah
«Dan komunističnega tiska»
Jutri, 29. avgusta bo od 15. do 24. ure v občinskem javnem vrtu v Miljah tradicionalni «Dan komunističnega tiska«, ki ga prirejajo oo-činski uslužbenci in prijatelji lista «Uniti» tamkajšnje občine.
Na prireditvi bo igral znani orkester «Ariston» in vsi udeleženci se bodo lahko udeležili velike brezplačne tombole z naslednjimi nagradami: 1. tombola, dnevna soba v slogu «Brianza», ki jo podarja tvrdka «Serenlsslma»; 2. tombola, emajlirana kuhinjska omarica; čln-kvln, ženska ura; kvaterna, slika znanega slikarja.
Poskrbljeno bo za Jedačo In pijačo z domačimi vini in jestvinami po zmernih navadnih cenah.
Ob 19. uri bo prof. Paolo Šema pozdravil prisotne v imenu tržaške federacije KPI.
Vstopnina: 250 lir, brezplačno za otroke v spremstvu in za vojake.
trgovino.
Ta odbor bo imel nalogo, da pomaga deželni upravi pri reševanju raznih vprašanj in pri pobudah v zvezi z vprašanjem trgovinske mornarice. V odboru bodo sodelovali predstavniki pomorskih družb in pomorskih ustanov, ladjedelstva, prizadetih delavskih kategorij, trgovinske zbornice in deželne uprave, ki se u-kvarjajo s temi vprašanji. Odbor bo imel nalogo, da daje mnenja v zvezi s pobudami na tem gospodarskem področju, ki so v pristojnosti deželne uprave, ter bo pripravljal razne študije, vršil preiskave in predlagal programe za razvoj pomorske dejavnosti v deželi.
Nato je deželni odbor proučil položaj, ki je nastal v nekaterih krajih v deželi po nedavnem neurju. Odbornika Gomelli in Nardini sta obširno poročala o položaju na teh področjih, ki sta jih obiskala. Sklenili so, da bodo vprašanja čimprej začeli reševati zlasti v pogledu tistih del, ki bi lahko za bodoče preprečila škodo zaradi poplav, s posebno pozornostjo _ na vprašanje reke Stella, ki večkrat poplavlja.
Ta dela bodo imela pri svoji izvršitvi prednost v okviru ukrepov, ki jih pripravlja deželna u-prava.
Ob zaključku seie so deželni od borniki razpravljali o važnem vprašanju, in sicer o napovedani gradnji v Trstu Svetovnega centra za zdravstvene raziskave, ki naj bi ga ustanovila mednarodna zdravstvena organizacija. Q tem je obširno poročal odbornik za zdravstvo in higieno Nardini, ki je še posebno poudaril obveznosti, ki so jih prevzele deželna, občinska in pokrajinska uprava v Trstu, da se ta pobuda uresniči.
Obvestilo odbora za pomoč razlaščencem
• Odbor za pomoč razlaščencem s sedežem v Ul. Macchiavelli 22-11. poziva vse lastnike zemljišč iz drugega seznama razlaščencev, ki je od 16. t.m. na vpogled na dolinskem županstvu, da vložijo formalne pripombe in osporavanja na tržaško prefekturo, in to čimprej.
Vsa potrebna pojasnila in pomoč dobijo prizadeti na sedežu Odbora ali pa v nedeljo, 29. t.m. od 9. do 12. ure v kino dvorani v Dolini.
Odbor sporoča nadalje, da je včeraj dostavil tržaški prefekturi prvi rekurz, s katerim osporava zakonitost in utemeljitev razlašče. valnega postopka.*
Važno obvestilo konzorcija razlaščencev
Konzorcij razlaščencev zaradi gradnje naftovoda obvešča svoje člane in vabi ostale prizadete, ki so že prejeli, ali šele iiodo prejeli razlastitveni dekret, da se takoj zglasijo v uradih konzorcija v Ul. Gep-pa 9, pritličje, in prinesejo s seboj dostavljeni dekret.
Uradne ure konzorcija: od 8.30 do 14.; v četrtkih pa od 8.30 do 12. in od 15. do 18. ure.
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice
Vpisovanje bo od 1. do 11. septembra od 9. do 12. ure v pisarni Glasbene Matice — Ul. R. Manna št. 29 — tel. 29-779.
Pričetek pouka bo v ponedeljek 13. septembra.
Poučuje se klavir, kitara, harmonika, vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti.
Sprejemamo tudi prijave za pouk solopetja, ki ga bo vodil priznani strokovnjak.
RAVNATELJSTVO
Jutri zvečer pomorska bitka umetnih ognjev
Kot smo ie poročali, bo jutri v Tržaškem zalivu zadnja letošnja prireditev umetnih ognjev, prej in po ognjih pa bo na Trgu Unita promenadni koncert godbe na pihala salezijanskega oratorija pod vodstvom dirigenta Euge-nia Grudna.
Prireditev z umetnimi ognji, ki jo bo izvedlo specializirano podjetje *Piero Poracchia» iz Cunea, bo po napovedih nekaj res veličastnega. Postaje za spuščanje ognjev bodo nameščene na zunanjem valolomu, na dveh nepremičnih in na dveh premičnih splavih, ki ju bosta vzdolž valoloma vlekla dva vlačilca pristaniškega poveljstva. Z vseh teh stoječih in premičnih oporišč se bo vodila pravcata pomorska bitka, pri čemer bodo ognji z obeh premičnih splavov predstavljali napad, ognji Z mirujočih oporišč pa obrambo. Tovrstno prireditev z umetnimi ognji je podjetje «Po-racchia* že z uspehom izvedlo v Samemu, vendar pa pravijo, da bo zaradi ambientalnih pogojev v našem zalivu še mogočnejša tako zaradi večje barvitosti kot zaradi močnejših uporabljenih sredstev.
Pomorska bitka pa bo predstavljala le prvi del programa. Drugi del z naslovom *Poslovilna fantazija* bo sestavljen iz vsakovrstnih figur in kombinacij Z raznobarvnimi umetnimi ognji.
Godba na pihala, ki bo nastopil a na Trgu Unita pred in po programu umetnih ognjev, se bo tokrat prvič predstavila v novih uniformah. Doslej je že 75 let nastopala v enakih uniformah še iz avstrijskih časov, v novih pa bodo godbeniki bolj podobni elegantnim letalskim oficirjem kot pa članom godbe. Frvi del koncerta bo od 20.30 do 21., drugi del pa od 21.35 do 22.15. Program bo obsegal skladbe: Sabattini — «Belvedere», koračnica; Bartoluc-ci — »Veselica*, simfonija; Kal-man — »La Bajadera*, fantazija; Benatzky-Stoltz — «Pri belem konjičku», fantazija; Kalman — »Cardaška princesa», fantazija; Tatulli — ■Tržaške popevke*; Lo-renzini — «Jutro», koračnica.
Scopecolor. James dra Dee.	.
Satelllte 20.15 «Cartouche» Techm-color Jean Paul Belmondo, CJaU" dia Cardinale.
Žile si je prerezal
V trenutku obupa si je včeraj popoldne 73-ietni delavec Guerri-no Gei iz Ul. Gozzi 5 prerezal žile na zapestjih. Do usodne odločitve je prišel po dolgem premišljevanju na betonski klopi v Ul. Economo pri bencinski črpalki To. tal. Uslužbenci črpalke so se zavedli Geievega dejanja in poklicali rešilni avto RK.
Geia so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Zdraviti se bo moral 5 dni.
lllllllllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,l,ni,mm,,,,,,,,Ii,||)|||||||||||||||||||||m|||
OD 28. AVGUSTA DO 5. SEPTEMBRA
~~*	111 ■■ *1 ■    '	■" ■■ ■ i	‘
Dvolastniški prehodi zaprti zaradi slinavke in parkljevke
Zaprti bodo bloki pri Bolaču, Dragi, Gropa. di, Gročani, Orleku, Vogljah in Mavhinjah
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata dvolastnike, da so zaradi slinavke in parkljevke od 28. avgusta do 5. septembra zaprti dvolastniški bloki pri Botaču, Dragi, Gropadi, Gročani, Orleku, Vogljah in Mavhinjah.
Ce bo rok zapore omenjenih blokov podaljšan, bo pravočasno objavljeno. Pri tem omenjeni kmečki organizaciji opozarjata živinorejce, naj se ravnajo po predpisih in navodilih strokovnjakov, aa bi preprečili okužbo živine.
Tržaški kmetovalci na izlet v Slovenijo
Danes ob 7. uri bo izpred potovalnega urada «Aurora» odhod izletnikov na Štajersko in v Ljub-
ljano za ogled vinske razstave. Izleta, ki ga organizirajo Kmečka zveza. Zveza malih posestnikov in Kmetijska zadruga, se bo udeležilo okrog sto kmetovalcev s Tržaškega.
Po kratkem postanku v Ljubljani se bodo izletniki ob II, uri odpeljali v Celje, kjer bo kosilo v hotelu Celeia. Popoldne se bodo odpeljali v Rogaško Slatino in si ogledali tamkajšnje zdraviliške naprave. Proti večeru se bodo vrnili v Celje, kjer bodo prenočili. V nedeljo dopoldne se bodo ob povratku v Ljubljano ustavili pri Žalcu dn obiskali tamkajšnje hmeljarje. Izletniki bodo imeli kosilo v hotelu Union v Ljubljani, ob 15. uri pa se bo začel ogled mednarodne vinske razstave. Po večerji na razstavišču bo ob 19.30 povratek v Trst.
Vsem udeležencem želimo sreč no potovanje ter prijetno razvedrilo.
*..."'■"■■'■•»‘■i...........mmmmim...........mm.im.mm.mmm.mmm.immmimmmmi.mm.....mm..mn
DOSLEJ NOBENEGA SLEDU ZA NAPADALNO TROJICO
Roparski napadalci okradli hotelskega uslužbenca v Grljanu
Napadalci so mladeniča zbili na tla in mu odnesli denarnico s 44.000 lirami Preiskava raztegnjena na vso državo - Zaslišana in izpuščena dva osumljenca
V zvezi z roparskim podvigom, katerega žrtev je postal v sredo popoldne 17-letni slaščičar France, sco Cerrutti, uslužben v hotelu Adriatico v Grljanu, so karabinjerji z lokalnega področja raztegnili preiskavo na vso državo.
O dogodku se ni zvedelo ničesar, ker so karabinjerji vso zadevo prikrivali, da bi laže prišli na sled roparjem, predvčerajšnjim ponoči pa so baje prijeli dva osumljenca, ki sta se vozila z »giuliet-to» po mestu, vendar so ju koj nato izpustili, ker z zadevo nista bila v nobeni zvezi.
Zgodilo se je v sredo dopoldne, ko sta prišla dva neznanca v kuhinjo hotela in uslužbencem ponudila pretihotapljene cigarete. Za blago se je zanimal Cerrutti in se domenil, da bo cigarete kupil popoldne. Z neznancema se je tudi domenil, naj ga počakata na nekem prostoru blizu hotela.
Popoldne se je Cerrutti namenil v,mesto, ker je nameraval kupiti gramofon za darilo staršem. Zato je poprosil ravnatelja hotela za predujem 40.000 lir. Preden je odšel v mesto je mladenič odšel na kraj, kjer naj bi ga čakala neznanca s cigaretami, toda teh ni bilo.
Okrog 17.30 se je Cerrutti vrnil v Grljan z avtobusom in neznanci, tokrat so bili v treh, so ga čakali pri postajališču. Se enkrat so
mu ponudili cigarete in ga nato povabili na parkirni prostor ob o-balni cesti po drugem predoru. Cerrutti je šel z njimi. Neznanci so odprli prtljažnik fiata 1100 in ko se je Cerrutti sklonil, da bi se prepričal ali so v zavojih cigarete, je eden od roparjev stopil v avto in prižgal motor. Ta čas je drugi ropar s pestjo udaril Cer-ruttija in mu s pomočjo pajdaša sunil listnico, v kateri je Cerrutti branil 44.000 lir.
Ko so roparjj zbežali, je Cerrut-tiju, čeprav je bil potolčen, uspelo razbrati številko evidenčne tablice Teramo 41154. Klical je tudi na pomoč vendar ga ni nihče slišal.
Cerrutti je nato odšel na karabinjersko postajo v Miramaru in povedal, kaj se mu je pripetilo. Karabinjerji so najprej preverili Cerruttijeve trditve in nato uvedli preiskavo, ki pa doslej ni dala še nobenega rezultata.-Cerrutti sam je naslednji dan odšel ponovno v mesto in v nekem avtu videl dva moška, ki sta se mu zdela roparja. Ta dva pa verjetno nista imela nobene zveze z roparskim podvigom v Grljanu Preiskava se nadaljuje.
V avtobusu je padel
Ko je včeraj okrog poldne na postajališču v Ul. Italo Svevo
stopil v avtobus proge št. 29 in plačeval listek, je 59-letni mizar Umberto D’Agostiini iz Ul. Pari-ni 10 zaradi nenadnega sunka, ko je avtobus odpeljal, izgubil ravnotežje in padel. D’Agostini je padel vznak na zadnjo ploščad avtobusa in se pri tem pobil po glavi in ranil po levi roki. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti od 8 do 10 dni.
Pijanec je motil ljudi na postaji
Se vsak dan imajo agenti letečega oddelka opravka s pijanci, ki ne poznajo prave mere in po raznih gostilnah zvračajo kozarce vina. Tokrat so agenti prijeli 38-let nega Guida Jarza iz Ul. Camaur 21 ki je v ponedeljek na glavni po staji motil ljudi. Bilo je okrog 21 ure, ko je neki moški obvesti agente cestne policije, ki so patru ljirali na Trgu Liberta, da je v ve ži postaje pijanec opljuval neko žensko. Agenti so odhiteli v vežo, vendar o pijancu — bil je Jarz — ni bilo več sledu. Agenti so ga poiskali v Miramarskem drevoredu in ga tudi našli. Prijeli so ga in ga nekaj časa potem izročili v varstvo svojim kolegom s kvesture.
Preden greste na dopust naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo'
15 - dnevna naročnina L 500
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske srednje lo-le v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v 2. In 3. razred, ki se bo zaključilo 25. septembra.
Istočasno sporočamo, da se začnejo vsi izpiti v jesenskem roku v sredo 1. 9^ t.l. ob 8.30. Razpored pismenih izpitov Je objavljen na oglasni deski šole.
Državna srednja šola s slovenskim učnim Jezikom, Rojan, Ul. Montorsi-rio 8 opozarja, da se je pričelo in bo trajalo od 25. septembra tj vpisovanje za drugi in tretji razred.
Državna srednja Sola pri Sv. ja-kobu. Ul. Frausin 14. vpisuje v 2. in 3. razred do 25. septembra
Šolski skrbnik sporoča, da so Otte objavljene lestvice kandidatov za »u-plentska mesta na osnovnih Šolah na Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1983-191 i. Interesenti sl lestvice lahko o-gledajo na Šolskem skrbništvu, pri šolskih uadzorništvlh In pri didaktičnih ravnateljstvih.
Na Državnem znanstvenem liceju
s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg »azredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada di Guardlella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prič-nejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej — vstopni in razredni — v Jesenskem Izpitnem roku šolskega leta 1964-1965 dne 1. septembra ob 8.30 s pismenim Izpitom iz slovenščine.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v Jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz Italijanščine.
Ravnateljstvo Drž. srednje šole In Ind. strok, sole v Trstu (Rojan, Ul Montorslno 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. In III. razred do 25. septembra t.l., ter da se prično vsi popravni Izpiti dne 1. septembra t.l po urniku In razporedu objavljenem na oglasni deski šole.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo razredni popravni Izpiti v Jesenskem roku tekočega šolskega leta dne 1. septembra s pismenim Izpitom iz slovenščine. UsposoblJenosL m Izpiti v Jesenskem roku šolskega leta 1964-65 se pričnejo dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom Iz Italijanščine.
Vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 se vrši vsak dan od 10. do 12 ure v tajništvu zavoda, Ul. Čara-
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROK®
iff'
Dne 27. avgusta 1965 se je v g stu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je oseb.
UMRLI SO: 71-letna Maria T°1"!' din, 78-letna Bernarda Sarazin ' Ušaj, 87-letni Oscarre Rossi, ° gj. na Teresa Taucer vd. Suman, letni Pietro Tracanelli, 79-letna ria Cian vd. Franco, 73-letni °u Solazzl, 1 uro stari Alessandro v dine.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAngelo d'oro, Trg Goldoni ' Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Marcb Ul. Glnnastica 44: Nicoll, Skedenj51' ulica 80 (Skedenj).
Opoldanska služba lekarn Alla Basilica, Ul sv. Justa l!“w solini, Ul. P Revoltelia 41: IN*1. Al Cedro, Trg Oberdan 2: Manzo Ul. Settefontane 2.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina blagopok ne matere Terezije Suman da™0 družina 10.000 lir za Dijaško Mata .
Namesto cvetja na grob Tereze man darujejo za Dijaško Matice: nja Pregare por. Colja 2000 lir. , va Colja 1000 lir, Danilo Stubei zu
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena
TEREZIJA TAUCER vd. SUMAN
Pogreb bo danes 28. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev in nato na domače pokopališče v Skednju.
Žalujoči otroci Srečko, Mira, Marija, Darinka In Češko, brat Aron z ženo, snahi, zet, vnuki Skedenj, 28.8.1965.	in ostalo sorodstvo
I.T.F. Ul. Zonta I
Poletne prireditve
Danes v Miramaru: «Luči m zvoki* prva predstava ob 21 uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mira-mare», druga ' predstava ob 22.15 v italijanščini «Massimliiano e Carlot-ta«.
Kino
Nazionale 16.00 «Agente 007 Missione Bloody Mary» Technicolor. — Ked Clark.
Arcobaleno 16.30 «Da qui aireterni-ta« Frank Sinatra, Burt Lancaster, Deborah Kerr, Montgomery Clift.
Excelsior 16.00 «003 contro Inteligence Service« Bernard Lee.
Fenice 16.00 «Johnny VVest 11 inancl-no« Eastmancolor. Dick Palmer.
Grattacielo 16.00 «11 giomo dopo» Cliff Robertson, Red Buttons, Irl' na Demick.
Alabarda 16.30 #La matadora« Technicolor. Ester VVilliams, Riiccardo Montalban.
Fiiodrammatico 16.00 «Missione se' gretissima« Colorscope. Eddle Con-stantine.
Aurora 16.30 «Amanti latini« Prepovedano mladini pod 14. letom
Cristallo 16.30 «1 pirati della Mal*" sia» Technicolor. Steve ReeiveS. Jacqueline Sassard,
Garibaldi 16.30 «Lo spaccone« P*u Nevvman.
Capltol 16.30 «11 ponte sul fu”’* Kway» Technicolor. Alec Guinneš. VVilliam Holden.
Impero 16,30 «Zorba d Greco« Pre-povedano mladini.
Vittorio Venelo Revija kriminalni filmov. 16.00 «E venne il giorP0 della vendetta...« Technicolor Gre' gory Pečk.
Moderno 16.30 «1 diavoli del Pačim co» Technicolor.
Astra 17.00 «Mezzogiorno di fifa»
Abbazla 16.00 «Attacco in Norman-dia (Cenere sotto il sole)« Fran« Sinatra, Tony Curtls, Nathail* Wood.
Ideale 16.30 «L4 dove scende 11 s°" le» Technicolor. Stevvart Granser. Elke Sommer. Miha Baloh.
LETNI KINO
Paradiso 20,00 «Prendila. C
mia« " Stevvart, San'
I vaggio 4, neprekinjeno do vključn® 25. septembra 1965.
Državna slovenska srednja šol* ** Opčinah sporoča, da se začnejo v izpiti v Jesenskem roku v sredo • septembra t.l. ob 8.30. Razpored P> menih in ustnih Izpitov je objavo* na oglasni deski v veži šole.
Vpisovanje v 2. In 3. razred se z ključi 25. septembra.
Ravnateljstvo nižje srednje šole J Nabrežini z oddeljenimi razredi Sv. Križu sporoča, da se Prltn^L. vsi popravni izpiti v sredo 1. sej, tembra 1965 po razporedu, ki J objavljen na oglasni deski
Državni tehnični trgovski •Carli« sporoča, da bo letos us novljen večerni tečaj za dljake-a lavce. Tečaj se bo začel z zač kom šolskega leta 1965-66. Trajan) tečaja in njegov program sta eI\ ka običajnim dnevnim tečajem, c* koncu študija dobijo tečajniki sp^ čevalo knjigovodje (ragioniere) trgovskega Izvedenca.	^
Za vpis v razne razrede naj prizadeti zglasijo v tajništvu s v Ul, Diaz štev. 20 od 11. do 12. u
Razna obvestila
V torek 31. t.m. ob 20.30 bo v Geppa 9 seja glavnega odbora M dinske Iniciative.
AKTUALNO VPRAŠANJE, KI GA BO TREBA ČIMPHEJ REŠITI
Ali je v podzemskem toku Glinščice res dovolj vode za vodovod
Izsledki in načrti strokovnjaka prof. Marussija so sedaj predmet skrbnega proučevanja
Kot vsako leto, se je tudi to po-Jetje mnogo govorilo o pomanjkanju vode v Trstu. Bilo je nekaj v juliju in v začetku avgusta, ko je vode v resnici primanjkovalo. Višja nadstropja in poslopja v višjih legah so trpela na resnem pomanjkanju vode v dnevnih nrah. Resnici na ljubo pa je treba Povedati, da se to dogaja le nekaj dni v letu in v najslabšem Primeru (ko je vročina zelo velika) do treh tednov.
Ta ugotovitev pa seveda ni pomirljiva glede perspektiv za bodočnost. Normalno povečanje uporabe vode znaša vsako leto nekaj tisoč Kubičnih metrov vode na dan, po-seb«-*, v poletnih mesecih. To povečanj« samo po sebi ne bi bilo Se zaskrbljujoče. Perspektive pa Postanejo črne, če se pomisli, da P° z nekaterimi industrijskimi pobudami močno narasla potrošnja industrijske vode. Vvemimo samo ®n primer (čeprav gre za industriji' ki je tipičen potrošnik vode): tiniavska papirnica porabi na dan več vode, kot je na primer dovajajo iz izvira Sardoč po vodovodu «Randaccio» v Trst. Posebno pereč bo ta problem v industrijskem Pristanišču, ko bodo zgradili nafto-y0(J Trst - Ingolstadt. Tedaj bo treba računati na vsakdanji pristanek v tamkajšnjem pristanišču 4 ®u 5 ogromnih cistern, ki bodo morale pri odhodu napolniti svoje tanke z vodo.
. V perspektivi bodočega razvoja tržaškega gospodarstva je torej vprašanje vode zelo pereče, saj so nanašnje zmogljivosti dosegle kritično raven pri kritju potreb za-sebnega značaja.
.Kako se bo reševalo to vprašanje? 2e pred leti so strokovnjaki Pripravili več načrtov. Eden izmed lett Je znani načrt, ki je predvi-
niitftrin
deval, da bi črpali vodo iz soške podtalnice v bližini Pierisa. Ta načrt je praktično neizvedljiv zaradi velikih stroškov. Lahko računamo, da bi celotno novo omrežje z vsemi napravami stalo v današnjih pogojih skoraj 15 milijard lir.
Zato so pristojni krogi z zanimanjem začeli proučevati načrt profesorja tržaškega vseučilišča Marussija, ki je menil, da obstaja v Glinščici podzemski tok vode, ki si ga je reka ustvarila zaradi za-krasitve apnenca. Ali si moremo zamisliti ugodnejšo in cenejšo rešitev vprašanja, kot je ta? Brez dvoma ne, in tega se zavedajo vsi pristojni činitelji, ki niso danes nič kaj naklonjeni drugim načrtom, do. kler se ne ugotovi, če je Marus-sijeva teza utemeljena ali ne.
Preden se bo torej odločalo o zgradnji novega vodovoda, bo treba opraviti številna raziskovalna dela na področju Glinščice.
V tej zvezi smo vprašali prof. Mosettija, ki dela na tržaškem geofizikalnem inštitutu in ki je hkrati tudi član deželne komisije za vode, kako napredujejo raziskave na tem področju. Prof. Marussi nam je rad ustregel ter pojasnil številna vprašanja. Med drugim je najprej omenil, da je njegov inštitut opravil za prof. Marussija nekatera geološka raziskovanja v Glinščici. Poskusi so bili dveh vrst: geo-električni in potresni. Na podlagi rezultatov obeh vrst raziskav so sklepali, da so v podzemlju brez dvoma vodni tokovi, toda glede njihove točne lege in količine še ni mogoče pozitivno odgovoriti: mogoče gre za večji tok, mogoče pa tudi le za kapljanje.
Spričo tega bi morali opraviti večja raziskovalna dela. Gre v bistvu za odkop predora z manjšim premerom, ki bi bil morda dolg
MMZUk-
predvaja danes, dne 28. t. m. z začetkom pustolovski barvni film:
ob 18. uri krasen



Igrata: BARRY SULL1VAN — MARILYN MAXWELL
Kl\0	PROSEK
Predvaja danes, dne 28. t. m. z z začetkom ob 19.30 uri barvni "amer Bross film v Cinemascope:
GLIEROI Dl FORT W ORTH
(HEROJI IZ FORT VVORTHA)
_	Dramatičen pustolovski film!
Igrajo:
EDMUND PURDON — PRISCILA STEELE — PAUL PIAGET
pIUALA v TRSTU
^1* Čampo Marzio 12
‘el. 31985
M
zanesljiv nakup
pri kalerem prihranite
rabljena vozila ^di z jamstvom Po najugodnejši ceni
°9lejle si, preglejte, preizkusile v široki izbiri Kodelov in znamk
olajšave pri plačilu
ria obroke in z nizkimi predujmi
razstava je stalno odprta
tudi en km ali še več. Tu pa bi utegnili naleteti na oviro mednarodno pravnega značaja, ker bi predor utegnil prekoračiti italijan-sko-jugoslovansko mejo. Ta raziskovanja pa bi stala 'gotovo kakih 50 milijonov lir. Kdo bo finansiral dela? Kljub temu, da so te preiska. ve predpogoj za dokončno sklepanje glede gradnje novega vodovoda, se za sedaj vsi otepajo prevzeti karšnokoli odgovornost.
Res pa je, da bi tudi odkritev podzemskega toka v Glinščici ne pomenila še, da je vprašanje rešeno. Tudi v tem primeru bi bilo vse odvisno od nihanja temperature (voda ne bi smela biti preveč mrzla pozimi in ne preveč topla poleti) in tudi nihanje v pritisku ne bi smelo prekoračiti določene meje.
Spričo tega je deželna komisija
i vode priporočila tržaški občini, da dokler ne bo to vprašanje korenito rešeno, sprejme nekaj sklepov začasnega značaja, ki bi pomagali rešiti problem pomanjkanja vode vsaj za nekaj let. Tu gre predvsem za zgraditev takoimeno-vanega «by passa«, se pravi še ene od rezervoarja ra Greti do industrijskega področja. Treba pa bi bilo tudi zgraditi novo črpalno postajo, kar bi seveda pomenilo nemajhne stroške. Vendar pa menijo da bi s tem skoraj nič ne izgubili, saj bi jutri lahko premestili stroje v Glinščico. Ostalo bi seveda poslopje, ki pa bi ga utegni, uporabiti za druge namene.
Poleg tega je deželna komisija priporočila tudi, naj se skrbno pre. gleda današnje dovajalne cevi, ker sumijo, da te na mnogih krajih puščajo.
Na podlagi teh ugotovitev je mestni občinski odbor odobril posojilo 190 milijonov lir za zgradnjo nove črpalne postaje. Vprašanje «by passa» pa je še vedno odprto.
Očetu je s pestjo zlomil čeljust
19-letni Ezio Coslovi z begunskega taborišča pri Padričah nima spoštovanja do svojega očeta vdovca 51-letnega zidarja Oliva Coslo-vija. Predvčerajšnjim zvečer okrog 22. ure sta se oče in sin iz neznanih vzrokov pošteno sporekla v baraki v taborišču. V navalu jeze je sin s pestjo močno udaril v obraz očeta ter mu zlomil čeljust. Nesrečnemu Cosloviju so priskočili na pomoč bližnji ter poklicali rešilni avto RK. Coslovija so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na stomatološki oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu. O zadevi so bili obveščeni karabinjerji s postaje v Bazovici, ki so uvedli preiskavo. Mladega Coslovija bodo seveda prijavili sodišču ter pustili na začasni svobodi.
Karabinjerji prijeli še drugega tatiča
Včeraj smo poročali, da so karabinjerji s postaje v Istrski ulici zasačili 19-letnega tatiča Uga Alzet-to iz U11 Lorenzetti 54, ko se je v Ul. Italo Svevo s pajdašem sumljivo motal okrog vespe TS 10679, ki jo je tam pustil 27-letni kinooperater Flavio Nonlno Pieri iz Ul. Rapicio 3. Kot smo poročali je karabinjerjem uspelo prijeti Alzetto, medtem ko je njegovemu pajdašu uspelo zbežati. Alzetto so odpeljali na karabinjersko postajo v Ul. Navali na zaslišanje. Ni trajalo dolgo m karabinjerji so prijeli še dru. gega tatiča. Predsinočnjim so na karabinjersko postajo prepeljali 18-letnega Luciana Z. ter še njega zaslišali. Oba tatiča bodo prijavili sodišču. Ker Ju niso zasačili pri očitni tatvini, ju bodo pustili na začasni svobodi.
POČASNO SESTAVLJANJE VEČIN NA GORIŠKEM
V	Gradiški izvolili samo župana
V	Krminu so sejo ponovno prenesli
Župan Portelli v Gradiški je socialist - Idi se, da PSD! ne vztraja več pri tretjem odborniku v Gorici
VESTI IZ DOBERDOBA
Odbori levega centra na Goriškem nastajajo v težkih porodnih krčih. V četrtek zvečer bi morala biti Izvoljena dva odbora, v Gradiški in Krminu, pa je bilo delo o-pravljeno na polovico, ker obstajajo še vedno velika nasprotja med sogovorniki. V Krminu, na primer, se demokristjanski svetovalci niso udeležili seje, tako da so jo morali preložiti zaradi nezadostnega števila prisotnih; sejo so sklicali za prihodnji torek 31. avgusta. Težave so nastale zaradi stališča krajevne sekcije PSI, ki hoče imeti več svetovalcev kakor so se najprej dogovorili V Gradiški so izvolili samo župana. Imenuje se Giulio Portelli ter pripada PSI. Jutri se bodo gra-diški občinski svetovalci sestali ponovno ter izvolili še podžupana in odbornike, ki bodo v glavnem pripadali KD, eden pa PSDI.
še nobenega dokončnega sklepa niso sprejele stranke levega centra za Gorico In pokrajinsko upravo, niti za Tržič. Kakor vse kaže, bodo skušale najprej premostiti težave, ki se pojavljajo v manjših mestih kot so Gradiška, Krmin; v Grade-žu naj bi se Izvršila preosnova z vključitvijo predstavnikov PSDI in PSI v sedanji enobarvni odbor, ki ga sestavljajo samo demokristjani Kc bodo urejene zadeve v teh mestih, pridejo na vrsto Tržič, Gorica in pokrajina. Programi za vse ustanove teh mest so že izdelani, prav tako so razdeljena tudi od-borniška mesta. Edina čer v Gorici naj bi bila zahteva PSDI po treh odbornikih, ki pa so jo v zadnjih dn -h obšli, ker so PSDI zagotovili zastopstvo v nekem drugem organu, zaradi česar naj bi PSDI umaknil svojo zahtevo ter se zadovolji! z dvema odborništvoma.
Kap jo je zadela
Predvčerajšnjim zvečer se je 62-letna Maria Chinchella por. Zabal iz Ul. Scalinata 24 nenadoma počutila slabo. Njeni domači so takoj poklicali rešilni avto RK, toda ko so prihiteli bolničarji, za nesrečno žensko ni bilo več pomoči. Zadela jo je srčna kap. Truplo nesrečnice so prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. O zadevi so se zanimali karabinjerji • s postaje v Istrski ulici.
Denar v suknjiču tatinskega begunca
Agenti s komisariata pri Sv. Soboti so te dni prijeli še enega tatiča, ki je pribežal iz Jugoslavije in je tukaj zaprosil za politično zavetišče. 22-letnega Boža Dačeviča so pospremili v begunsko taborišče in tam je začel krasti. Pred nekaj dnevi se je v stalnem policijskem uradu v taborišču zglasil 17-letni begunec Ivan Ivančevič in agentom povedal, da so mu ponoči neznanci iz žepa suknjiča ukradli 65.000 dinarjev in 1000 lir. Agenti so nemudoma začeli s preiskavo in osumili Dačeviča. Prijeli so ga in odpeljali na zaslišanje. Dače-vič se je užaljeno začel braniti, trditi in prepričevati, da ni zagrešil tatvine. Toda agenti mu niso verjeli in po dolgem zaslišanju so ga tudi telesno preiska li. Tedaj pa je prišla resnica na dan. V podlogi Dačevičevega suknjiča so agenti našli prišitih 45 tisoč dinarjev. Dačevič ni mogel več tajiti in se je izpovedal do konca. Povedal je, da je ostalih 20.000 dinarjev skril v neko luknjo v zidu v stranišču. Agenti so tatiča peljali v stranišče, kjer jim je pokazal skrivališče Denar so policisti vrnili lastniku, Dačeviča pa so prijavili sodišču zaradi tat vine z obteževalnimi okoliščinami ter ga pustili na začasni svobodi.
Priprave za mednarodni koncert v Gorici
Kot je razvidno iz programa kulturnih prireditev, bo tudi letos pevsko društvo nSeghizzi» iz Gorice organiziralo ob priliki Andrejevega sejma tradicionalni medna-rodni pevski koncert.
Vodstva, ie.. že pred časom poslalo vabila številnim domačim in tujim zborom ter pričakuje njihov odgovor. Rok za prijavo zapade v sredini meseca septembra. Do sedaj so se prijavili trije novi zbori in sicer po eden iz Feltre, Padove in Barija. Novost pri letošnjih prijavah je med drugim tudi to, da morajo zbori, ki se prijavijo za udeležbo na tekmovanju, položiti
tudi vpisnino v znesku po 5000 lir. Ta velja kot nekaka kavcija in jim jo bodo ob prihodu na tekmovanje vrnili.
Padec na cesti in padec s postelje
Včeraj dopoldne okrog 9. so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 76-let-nega Agostina Scarapellinija iz Gorice, Korzo Italia 223, ki so ga malo prej pobrali v Ul. Trento. Zdravniki so ugotovili, da si je mož zlomil desno nogo v kolenu ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 20 dni. Scarapelliniju je spodršnllo na pločniku ko je pešačil po Ul. Trento in je padel.
Prejšnji večer nekaj pred 22.
uro pa so sprejeli za mesec dni na zdravljenje tudi 33-letnega Lina Pauletiča, delavca, ki stanuje v Podgori, Ul. Slataper 19. Ko se je Pauletič okrog 21.15 odpravljal spat na svojem domu, je padel s postelje in si pri tem zlomil desno ključnico.
Bomba v Ul. Cocevia
RTV iz Trsta dva radijska
Zaključek počitniških kolonij • Se zadnja letošnja osmica
bo darovala sprejemnika
Pri cestnih delih, ki jih opravljajo občinski delavci že ves ta teden v Ul. Cocevia v podnožju go-riškega gradu, so odkopali tudi topniški izstrelek srednje velikosti, ki je očitno obtičal v zemlji še iz časa prve svetovne vojne. Včeraj
zjutraj so vojaški izvedenci iz Tr-, ju», ki še ni prodal vsega svojega sta izstrelek odstranili In uničili. | lanskega pridelka, čeprav se ne
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiHiiiniiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
Radiotelevizijska uprava iz Trsta je sklenila, da bo zaradi propagande darovala po en radijski sprejemnik dvema občanoma iz doberdob-8<ce občine, ki doslej še nista Imela radijskega sprejemnika. Izbrali so Jožefo Lakovič vdovo Jarc iz Doberdoba, Rimska cesta 7 ter Antona Pahorja iz Jamelj št. 4.
V četrtek se Je vrnilo 6 doberdob-skih fantkov s počitniške kolonije v Gradežu, kjer so prebili nekaj brezskrbnih tednov. Te dni je odšla v Gradež na letovanje tudi zadnja skupina deklic iz doberdobske občine in sicer sedem po številu. To je za letos tudi zadnja skupina šolskih otrok, ki so odšli na počitnice.
Letos je bilo v Doberdobu tudi več osmič ln so delovale tudi po dve ali celo več na enkrat. Sedaj je odprta samo še ena «pri Telar-
Meseca septembra bo morda odobren načrt za ureditev sovodenj ske ceste
Diplomska nagrada za goriškega rojaka dr. Iva Jazbnrja
zdi, pa se pridela tudi v Doberdobu nekaj stotin hi vina. Letos računajo, da bo pridelek mnogo bolj pičel kot lani, ker je trtam precej škodilo neurje. Tudi s krompirjevo letino niso kmetje nič zadovoljni. Pravijo, da je krompirju precej šKodi' nek hrošč, ki razjeda korenine.
V četrtek zvečer je imel upravni odbor goriške pokrajine svojo običajno tedensko sejo. Predsedoval je dr. Chientaroli, ki se je vrnil s poletnega oddiha. V svojem poročilu. ki ga je podal na začetku seje. Je predsednik seznami odbornike s sedanjem položajem priprav za gradnjo priključka za avtomobilsko cesto Gorica-Villesse. Pri tem Je govoril tudi o posredovanju deželne uprave v tej zadevi.
Nato Je govoril o pokrajinski cesti Gorlca-Sovodnje-Zagraj ter predlagal odobritev spremembe prvotnega načrta, ki ga zahteva tehnični odbor provedltorata za javna dela. Gre namreč za to, da se vskladi zadnji odsek te ceste z regulacijskim načrtom Gorice. To delno spremembo so odborniki takoj o-dobril' in pokrajinski odbor se nadeja. da bo celoten načrt dokončno odftferer):-tekom meseca septpmbra.
Na predlog predsednika so odobrili javna dela za izboljšanje do hodkov poljskih poti na kmetijske parcele, ki ležijo ob novi obhodni cesti pri Villessah. Izvedli bodo tudi nekatera popravila in izboljšave na palači, v kateri ima svoj sedež, kvestura.
Na predlog odbornika Pecorarija so odobrili pomoč za revijo «Julia
Gens», ki izhaja v Vidmu. Odobrili so tudi podelitev posebne diplomske nagrade goriškemu rojaku Ivu Jazbarju, ki je prejšnji mesec diplomiral za doktorja agronomije v Bologni ter je v diplomski tezi obravnaval argument, ki se tiče goriške pokrajine. Ob tej priliki so obravnavali tudi vprašanje nekaterih. šol.
Na predlog odbornika Bottegara je bi' > Izdano dovoljenje za ustrelitev določenega števila srnjakov na osnov! predloga pokrajinskega lovskega odbora. Odobrili so tudi nekaj ukrepov v korist pokrajinskih uslužbencev ter Izdatek 30 tisoč lir za odkupno nagrado na razstavi modernega slikarstva v Gradiški.
Doma si je zlomila nogo
Sinoči okrog 20.30 so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Croce 17 v Gorici, kjer je 71-letna A-malia Zitter vd. Palla padla v svojem stanovanju tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v stegnu. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Sin, ki jo je spremljal, je povedal, da je mati padla že okrog 19.30 ven-
dar so sprva menili, da se je samo udarila ter so šele pozneje poklicali avto Zelenega križa.
CORSO. 17.00: «11 giomo della ven-detta», Kirk Douglas ln Antony Quinn. Ameriški barvni film.
VERDI. 16.30: «A 007 — Dalla Rus-sia con amore«, S. Connery in Daniela Bianchi. Ameriški barvni film.
MODERNISS1MO. 16.00:	«Destlno
sull’asfalto», Kirk Douglas m Bella Darbi. Ameriški kinema-skoDe v barvah.
V1TTORIA. 17.30:	«11 segreto dl
Buddau, B. Harris in R. Koch.
i- Nemški kinemaskopski film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. -1-7.00 «La rivolta del barbariit. R. Caney—irr-6. M. Spina. Italijanski kinemascope v barvah.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 22,5 stopinje ob 13,20 uri in najnižjo 8,4 stopinje ob 0.4 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 72 odst.
Na zolenjadneni trgu zopet več blaga
Na goriškem zelenjadnem trgu se opaža v zadnjih dneh vedno več zelenjave in sadja, čeprav nosi zlasti sadje vidne znake neurja zadnjih dveh mesecev. Predpostavljen v uradu za cene gosp. Bregant nam je to potrdil in dodal, da so si vrtovi, ki so bili najbolj prizadejani v juliju, zopet opomogli ln pošiljajo zopet na trg zelenjavo. To je vplivalo tudi na njeno ceno, ki Je precej nižja kot prejšnje tedne, čeprav še vedno znatno višje kot pa je bila lani.
Kar se sadja tiče, je letos prišlo na trg okrog 40 odst. manj breskev ln 60 odst. manj hrušk kot lani v istem času. Pa še te nosijo vidne znake neurja, ker so obtolčene in rade gnijejo. To je krivo tudi. da so letos izvozili mnogo manj breskev v Avstrijo in Nemčijo kot druga leta. Za izvoz pride namreč v poštev samo prvovrstno m zdravo blago, ki pa ga je letos zelo malo. Domači izvozniki vozijo tako sadje do Trbiža, kjer ga prevzemajo tuji kupci. Letos je Izvozna cena breskev zelo visoka, saj so jih v Trbižu prodajali na debelo po 1.500 lir za košarico, ki ima I do 8 kg in ki so jo lani prodajali po okrog 600 lir.
Opazili smo, da je letos na trgu zelo malo, ali pravzaprav nič fig, nekaj so jih prinesli prejšnje tedne pa so jih takoj razprodali. Prav-tako n; na trgu graha Po drugi strani pa je dovolj fižola, katerega cena se je znižala od 450 na 300 ilr. Tudi banane prodajajo sedaj znatno ceneje in se vrti njihova cena na drobno okrog 400 lir za kg in tudi manj.
Ker je bilo v zadnjih dneh dovolj padavin zlasti v gorskih ln gczdr.atih predelih goriške okolice, so začeli zopet prinašati na trg tudi gobe. Včeraj so prodajali samo lisičke in se je njihova cena vrtela okrog 500 (ir za kg. če bo postalo bolj sončno ln toplo, se bodo gotovo zopet pojavili tudi jurčki, ki so jih prejšnji teden prodajali po 1.000 lir .Gobe gredo dobro v promet in Jih prodajajo znatne količine, ker si vse gospodinje želijo nekaj sprememb v domačem jedilniku, ki ga prav z gobami lahko obogatijo.

POD OKRILJEM ODBORA PR0 L0C0
Prihodnjo nedeljo v parku tradicionalna ptičja razstava
Za nagrade bodo tekmovali tudi posnemovalci ptičjega petja
V skladu s tradicijo bomo Imeli tudi letos v Gorici ptičji sejem. Pripravila ga bo pokrajinska ustanova za turizem s sodelovanjem Pro loco. Sejem bo v nedeljo 5. septembra v občinskem parku, na njem pa bo poleg razstava ptičev tudi razstava vsega pribora za rejo ptičev ter tekmovanje najboljših pevcev ter posnemalcev ptičjega petja.
Park bodo odprli že ob 5. url zjutraj, da bi mogli lastniki ptičev Izbrati za svoje živalice najprimernejši prostor. Za občinstvo ga bodo odprli ob 6. uri. Razsodišče sl bo prvič ogledalo razstavljene ptiče ob 7.30, drugič pa popoldne ob 16. uri; ob tej priliki bo ocenjevalo kanarčke in eksotične ptiče. Tekmovanje posnemalcev ptičjega petja s piščalko in brez nje bo ob
11.30. Ta del programa je med najbolj zanimivimi, ker nastopajo zares Izvrstni posnemalci ptičjega petja, mladi ln stari, z Goriške, zlasti pa lz Furlanije, ki tako vestno oponašajo ptičje petje, da sploh ne veš. kdo poje, ptič ali človek. Nagrade bodo razdelili ob 13. ln 18. url. Proti večeru sta na sporedu nastopa folklorne skupine lz Loč-nika (ob 18.30) ter zbora Seghlzzl (ob 19. url).
Za udeležence tekmovanja so na voljo številne denarne nagrade od 15.000 do 2.000 Ur. Predsednik pripravljalnega odbora Je dr. Formen-tint.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna D’UDINE, v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TO IN ONO IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Beneške žene-plen potujočih sleparjev
II
V svoji nevednosti kupujejo od njih malovredne tehnične izdelke in po nepotrebnem zapravljajo denar, ki ga* težavo zaslužijo možje v tujini
Emigracija Ima kakor zmaji In pošasti v starih antičnih zgodbah polno ostrozobih glav, ki grizejo naše ljudstvo po hribovitih vasen Beneške Slovenije. Pretekle dni smo ugotovili novo zlo, ki Jo povzroča emigracija. Vedeli smo za njo, a smo misliti, da nima velikega pomena.
Gre za to: žene emigrantov morajo biti skoro celo leto same doma z otroki. Možje jim pošiljajo «rimesse» (denarna nakazila), da morejo živeti, ker od posestva In kmetij ne morejo živeti, saj jih nima kdo obdelovati. Doma že Imajo nekaj krompirja in nekatere mleko, vse drugo je pa treba kupiti. Moko, testenine, riž, olje ln mast, sladkor in tako vse po vrsti kar spada v lonec in nato za mizo
Otrok padel s kolesom v Ljudskem vrtu
Včeraj popoldne ob 14. uri je stara mati pripeljala v goriško civilno bolnišnico 7-letnega Marina Vido iz Gorice, Ul. S. Giovanni 5. ki Je zjutraj okrog 11.30 padel s kolesa, ko se je vozaril po Ljudskem vrtu ter se mu je spodrsnilo na grušču. Zdravniki so mu ugotovili udarec z oteklino na desnem sencu, pretres možganov in druge poškodbe. Pridržali so ga na zdrav ljenju s prognozo 15 dni.
lili lili lil 1111 ■IIIIIIIMHIIIIII11111111 lil llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllMtlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlIllllllllllllllllllilllllllllllllIllllIHlIllliliilliiiii
Jesenski nadih v Gorici
Sedanji deževni val je opravil s poletjem. Kopalna sezona je v glavnem mimo, le še najbolj vneti si bode privoščili kakšno urico kopanja v septembru, ko se bo otop lilo, drugače pa se nam vse vidi, da je večina napravila križ čezenj.
Kcko bi tudi ne, saj je včerajšnja nujnižja temperatura zdrknila pod 10 stopinj: izmerili so jih namreč samo 8, kar je popolnoma dovolj za površnik. Ohladitev se na moč pozna v parkih. V Ljudskem vrtu vi več obiskovalcev, ki bi brezskrbno posedali po klopcah. Zanje v prv vrsti velja izrek, da avgustov dež ohladi gozd. S peskom posute poli in lepo pokošene trate so rav no te dni prikrili veliki rjavi listi platan, ki so prve občutile nadih jeseni. Sem pa tja začenjajo ru meneti tudi kostanji in lipe. Prodajalec lubenic ob Ljudskem vrtu, ki se je letos še posebno pripravil na sezono ter postavil celo mizo s stoli, da je lahko postregel gostom, z žalostjo v srcu ugotavlja, da letošnja sezona ni bila kdo ve kaj.
Puške pa vendarle še ni vrgel v koruzo: samo stole je privzdignil, da se ne bi preveč razmočili. Kdo ve. če ne bodo prišli še prav, ko se bo malo otoplilo in bo sprehajalce po Korzu začelo spet žejati.
za obed. žene kupujejo tudi perilo in obleke za otroke in sebe. Nekatere znajo varčevati, nekatere ne In kupujejo vse kar vidijo. Gorje pa če gredo kupovat v mesta: v cedad, Trčent, Videm ali pa v Tu-meč. Tam porabijo do zadnje lire vse, kar jim mož pošilja.
Potujoči ambulantni trgovci, krošnjarji, vedo prav dobro za tisoče žena v vseh hribovitih vaseh v alpskem »asu in hodijo stalno ponujat svojo robo. Dokler je šlo samo za kupovanje tekstila Je že šlo, ker ni bilo veliko škode, toda moderno gospodarstvo, nove družine rabijo sedaj še razne aparate: začelo se je pred desetimi leti z radijskimi aparati, nato je tu pa tam prišel televizor, nato električni štedilnik, zadnje čase so prišli na vrsto še pralni stroji.
Najbolj so odprte vasi za kupovanje električnih aparatov nad furlanskimi komunalnimi središči: nad Fojdo, Ahtnom, Nemarni !n Cento, žene posnemajo Furlanke v nižin! ln hočejo imeti tudi one električno kuhinjo in pralne stro Je, Ce bi vsaj kupovale te aparate v starih dobro znanih trgovinah v Čedadu, Vidmu ln Tarčentu, naj bi še bilo, pa čeprav gre za to dosti denarja Ker hočejo štediti, nasedejo ambulantnim trgovcem, Ki jim npr. ponujajo «japonske» pralne stroje za 40.000 lir, a so ti stroji neki primitivni pločevinasti kotli, ki se sicer vrtijo, a je več dela z njimi kakor z žehto na starih plohih.
Mlade poročene ženske so lahek plen ambulantnih sleparjev, ki kar mrgole po gorskih stezah s svojimi «600». Po eni strani teče tok «rl-mes», po drugi odtok denarja za mode, za sleparije, za slabe «elek trodcmestlke«. Ko pridejo možje domov na zimo, vidijo da so zastonj garali v Nemčiji, zastonj jedli nemško oblodo, da ni denarja ln da so vsi tl aparati zanič. Prepir je tu, družine gredo narazen.
• * *
Asfaltiranje ceste v hribovske vasi nad dolino Nadiže so pripeljale do hitrejših voženj in s tem tudi do prometnih nesreč, ki pa nastajajo pri nas iz posebnih krajevnih razlogov, s katerimi bi morali vozniki računati. Na cesti za
Kozico sta se zagnala Izven ceste kar dva avtomobila naših domačih slovenskih ljudi, ker sta se hotela izogniti trčenju v srnjaka, ki je skočil na cesto, preplašeno obstal pred obema avtomobiloma in »e naprej zagnal v spodal tekoči potok in nato izginil v goščavi. Avtomobil ki Je hitel v Klodič, se je zalete1 v drog elekrične napeljave in ga prelomil, tako da je vas Kozica ostala nekaj ur v temi, dokler niso električarji spet popravili elek-trovoa, a Donat Cicigoj si ni mogel nit' pošteno ogledati vseh prask in podplutb niti ne škode na avtomobilu Hektor Dreščak 'z LJes pri Grmeku pa je le pokvaril avto. Dobro je, da so vsi ostali pri življenju: Cicigoj, Dreščak in srnjak.
* * *
Rc.tary klub iz Vidma Je razpisal natečaj za pet štipendij v skupnem znesku preko treh milijonov Ur dijakom srednje šole v Spetru oo Nadiži. Namen štipendij je pomagat' talentiranim dijakom v nadaljnjem študiranju, zlasti v premagovanju težkih socialnih pogojev Upamo, da bodo izbrali res take naše dijake, ki so sicer revni,
toda bistre glave.
* * •
Slaboumni Guido Turk Iz Malino nad Ahtenom ne more prenašati avtomobilov kakor mnogi izmed nas, edino s to razliko, da se on spravlja z fizično silo na avtomobile. Zašel je daleč doli do San Daniela in se kar odkrito spravil na poškodovanje avtomobilov na Trgu IV. novembra. Karabinjerji so ga odpeljali v svojo vojašnico, kjer pa so kmalu spoznali iz njegove zmedene govorice, s kom imajo opraviti.
• • •
že v nedeljo 22. avgusta so narasli hudourniki, ki tečejo v zahodni Beneški Sloveniji in sicer Ter, Lanja, Malina, Grmovščica in drugi. Cez dva dni so nove nevihte ie bolj razlile vode iz korit po poljih v nižini. Tako se dogaja lz leta v leto, dokler ne bodo regulirali popolnoma ves tok potokov od izvira do ravnine. Predvidene so zato investicije v raznih planih in fondih, toda delo teče le po kapljicah in kar zgradijo, podere že navadna poletna nevihta.
STROGE KAZNI DISCIPLINSKEGA RAZSODIŠČA JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE ZVEZE ZA «AFERO PLANINIČ»
Željezničar, Hajduk in Trešnje vka izpadli iz prve v drugo zvezno ligo
Več funkcionarjev sarajevskega, splitskega in zagrebškega kluba dosmrtno diskvalificiranih - Ista kazen tudi za Konjevoda in Čiriča
BEOGRAD, 27. — Predsednik disciplinskega razsodišča Jugoslovanske nogometne zveze Svetozar Savič je danes objavil kazni, ki so jih izrekli proti funkcionarjem in igralcem klubov, ki so bili vpleteni v tako imenovani primer Planinič. Po večdnevnih zasedanjih in obravnavah so disciplinski sodniki odločili, da klubi ŽELJEZNIČAR (Sarajevo), HAJDUK (Split) in TRESNJEVKA (Zagreb) izpadejo iz prve v drugo zvezno ligo.
Člane vodstva sarajevskega nogometnega kluba željezničar predsednika Vusreda Maliiča, generalnega tajnika Eksema Tufo, Nedeljka Slivarja, Methada Aganoviča. Ljubimirja Nikoliča in Vojo Jovanoviča je disciplinsko razsodišče dosmrtno diskvalificiralo. Ista usoda z dosmrtno diskvalifikacijo Je doletela tudi člane vodstva splitskega Hajduka in sicer predsednika Josipa Košte, podpredsednika Iva Mimico, tajnika Frana Metkoviča, blagajnika Anteja Vidoševiča in Željka Vladoviča. Tudi člana vodstva zagrebške Trešnjevke Draguti-na Dumiča in Dragutina Petroviča je disciplinski odbor kaznoval z dosmrtno diskvalifikacijo. Na isto kazen so obsodili tudi bivšega tajnika zagrebškega kluba Dinamo Ota Hoffmana.
Disciplinsko razsodišče Jugoslovanske nogometne zveze je nadalje izreklo tudi proti igralcem in trenerjem naslednje kazni:
Igralca željezničarja Ivica Osim in Drago Smajlovič — enoletna prepoved igranja.
Vladko Konjevod (trener železničarja) in bivši trener Hajduka Milovan Čirič, ki trenutno trenira reprezentanco Izraela — dosmrtna diskvalifikacija.
člani razsodišča so nadalje predlagali tajništvu jugoslovanske nogometne zveze, da suspendira in uvede disciplinski postopek proti funkcionarju splitskega Hajduka in članu upravnega odbora nogometne zveze Jugoslavije Zdravku Arapovlču, da suspendirajo predsednika nogometnega kluba Trešnjevke Ivana Bačuna in tehnika istega kluba Marjana Matančiča '.n da se proti njima uvede disciplinski postopek. Nadalje je razsodišče predlagalo, da se prekliče vratarju željezničarja Planinčiču suspenzija in da se prekine disciplinski postopek, ki Je bil uveden proti njemu.
Vsi kaznovanj imajo pravico, da se pritožijo v roku osmih dni komisiji za pritožbe pri upravnem odboru Jugoslovanske nogometne zveze. željezničar Hajduk in Trešnjev-ka zaradi izrečene kazni v nedeljo ne bodo mogli igrati prvenstvene tekme prve zvezne lige. Tekmovalna komisija nogometne zveze Jugoslavije bo naknadno določila način odvzema točke in razpored tekem. ki Jih bodo ti klubi igrali v vzhodni skupini prvenstva II. zvezne lige.
Predsednik disciplinskega razsodišča Savič je izjavil, da so vse obtožbe dokazane, za kar je odbor potreboval več mesecev stroge in temeljite preiskave. Tako je dokazano, da so za «lažiranje» tekme Hajduk-željezničar, ki je bila odigrana 23. maja v Splitu člani Hajduka dali željezničarju poldrugi milijon dinarjev, medtem ko je sarajevski klub dobil od Trešnjevke za prepustitev točk zagrebškemu klubu kar pet milijonov dinarjev. Ta denar so sarajevskemu klubu izročili člani vodstva Trešnjevke, ki so tudi funkcionarji zagrebškega velesejma. Ta denar so izročili pod izgovorom, da se na nogometnemu stadionu Željezničarja na Grbavici postavi tablo, ki naj bi bila reklama za zagrebški velesejem. Denar so si razdelili člani vodstva med
seboj, del tega pa so tudi dali Osimu in Smajloviču. Na tekmi s Hajdukom je trener Konjevod rekel, da igralci se ne potrudijo, zaradi česar so nekateri protestirali, igralec Matič pa je celo fizično napadel Osimo. Na isti tekmi sta se trenerja Konjevod in Čirič sporazumela, da se Željezničarju za to uslugo izplača poldrugi milijon dinarjev. Član vodstva Hajduka Ara-povič je med preiskavo priznal, da je to vsoto dal osebno. Disciplinski odbor ni mogel uvesti proti njemu postopka ker je član u-pravnega odbora nogometne zveze Jugoslavije. To lahko ukrene samo tajništvo FSJ. Bivšemu tajniku Dinama Hoffmanu so dokazali, da je dopotoval v Sarajevo, kjer je predlagal, da bi se tekma s Treš-njevko zaključila z delitvijo točk. Oi je za to delitev zaprosil tudi vei krat po telefonu.
Disciplinsko razsodišče je ugotovilo, da je vratar Željezničarja Planinič, ki je prvi prijavil zadevo, že od vsega začetka govoril resnico. Zaradi tega so mu preklicali prepoved igranja in ustavili disciplinski postopek. Po besedah Saviča sodeč iiprimer Planinič« še ni popolnoma rešen. V teku je namreč še vedno preiskava proti nekaterim osumljencem, proti katerim je v teku zbiranje dokaznega materiala.
Disciplinsko razsodišče nogometne zveze Jugoslavije je nadalje prepovedalo klubu Sarajevo igranje za dobo enega meseca na stadionu
kot gost, četrti je bil Bled in peta Savica.
Prva in najbolj razveseljiva ugotovitev je bila vsekakor v tem. da so nastopili veslači iz vseh treh obalnih mest in da so bili zlasti številne njihove pionirske in mladinske ekipe. To pomeni, da ni bojazni o stagnaciji ali celo nazadovanju veslaškega športa na koprski
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiHimiMHiiiMifiiiiiiiiiiHiiiiiiimiimmiiiHiNiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiifiiiiiiiiiiiiii
Koševo. Odločili so tudi, da se proti tajniku sarajevskega kluba Budimirju Vukoviču prekliče suspenzija in da se ustavi disciplin-
ski postopek. Nogometaš beograjskega Partizana Branko Rašovič je bil diskvalificiran za dobo igranja dveh prvenstvenih in pokalnih tekem Te kazni so posledica incidentov, ki so nastali na koševskem stadionu v Sarajevu v začetnem kolu prvenstva I. lige med Sarajevom in Partizanom.
VESTI S PRIMORSKEGA
Veslači izolskega Arga prvi na republiškem prvenstvu
V nedeljo začetek prvenstva primorske nogometne lige
Veslaški klub Argo v Izoli je te dni odlično izvedel republiško prvenstvo v veslanju, škoda, da ni bila zasedba popolna, saj so manjkali veslači Maribora in Novega mesta, vendar je prireditev kljub temu lepo uspela in so dosegli več kvalitetnih dosežkov. V splošni razvrstitvi Je zasedel prvo mesto, izolski Argo, ki je nabral 1410 točk, drugo mesto pa so presenetljivo osvojili veslači koprskega Nautilusa s 530 točkami. Tretji je bil rovinjski klub Arupinum, ki je nastopil
Po repesažih na evropskem prvenstvu
Sovjetska zveza s sedmimi posadkami v finalnih regatah
Štiri posadke Jugoslavije in tri Italije v borbi za kolajne
DUISBURG, 27. — Kandidati za letošnje kolajne evropskega prvenstva v veslanju so že vsi znani. Največ posadk je v finale uvrstila SZ, ki bo povsod prisotna, medtem ko bodo Nemci nastopili le v šestih finalah. Izreden uspeh so dosegli tudi jugoslovanski veslači, ki so se uvrstili v finale kar s štirimi čolni. Italijani bodo imeli v zaključnih tekmah za kolajne tri posadke
Današnji repesaži za vstop v finale so se začeli s tekmovanjem četvercev s krmarjem. V prvi skupini je zmagala Jugoslavija s časom 6’33”57 pred Italijo 6’35”02, ZDA 6’46”99 in Francijo, v ostalih dveh skupinah pa sta prvo mesto zasedli posadki CSSR (6’35”75) in Nizozemske (6’38”67).
V dvojcu brez krmarja sta se iz prve skupine uvrstile v finale Danca Boye in Christiansen in sovjetska veslača Suslin in Fedorov, iz
■iiiiiiiiBi>*ii«aiitiMiiiaiaiiMMBMMiiiMfMMiMa>iiiiaiiii*aiiaiiiaBi«iia«iaiMiitiiiiiiaiiMMiiiiaiiiifMiiiaiii>iiiiaiiiiiiiii
OSMI DAN UNIVERZITETNIH IGER V BUDIMPEŠTI
Italijanu Sergiu Bellu zlato kolajno za 400 m
BUDIMPEŠTA, 27. — Italijan Sergio Bello je danes osvojil z zma. go v teku na 400 m pred Nizozemcem Fredom Van Herpenom in A-meričanom Lynnom Saundersom zlato kolajno. V metu diska pa je zlata lovorika pripadla Švedu Larsu Haglundu, medtem ko sta se na ostala častna mesta uvrstila Ceh Jiri Zemba in Kanadčan Georges
Puce. V skoku v višino je zmagal Rus Valerij Svorcov z 2,14 m pred Poljakom Edwardom Czenikom (2,07 m). Tretje mesto si z 2,07 m delita Madžar Janos Medovarszky in Japonec Kuniyoshi Sugiora. Jugoslovan Miodrag Todosijevič in Rus Igor Matvejev pa sta si z znamko 2,04 m delila peto mesto.
rms
ZAGREB, 27. — Jugoslovanska teniška igralca Nikolo Piliča in Bo-ro Jovanoviča so povabili na mednarodno teniško prvenstvo ZDA, ki bo od 3. septembra dalje v Forest Hillu.
Š D BREG
vabi vse nogometaše na trening, ki bo jutri v nedeljo ob 9. uri na igrišču pod Dolino.
Opozarjamo, da bo po treningu v Boljuncu obvezni zdravniški pregled vseh nogometašev.
V teku na 800 m je uspeh pripadal s časom novega rekorda univerzitetnih iger Kanadčanu Willia-mu Crothersu pred Američanom Georgejem Germanom in Avstrijcem Rudolfom Klabanom, medtem ko je bil v teku na 5000 m najboljši Japonec Keisuke Savvaki, ki je s časom 13’45”2 dosegel ne le rekord univerzitetnih iger, temveč tudi japonski državni rekord.
V	izločilnih tekmah v metu kladiva je Madar Gyula Zsivotsky izboljšal z 68,56 m rekord univerzitetnih iger.
Tatjana ščelkanova (SZ) si je o-svojila naslov prvakinje v skoku v daljino pred Viscopoleanuvo (Romunija) in Zahodno Nemko San-dersovo. V deseteroboju je zmagal Američan Bill Toomey. Ostali kolajni sta pripadli Madžaru Bakaiu ln Nemcu Pflugbeilu.
V	meču so Madžari zabeležili po-poln uspeh: zlato kojalno je osvojil Mikols Meszena, srebrno Peter Bakonjd, bronasto pa Attila Kovacs.
Sovjetska zveza je osvojila v ženski odbojki zlato kolajno. Druge so Romunke; tretje pa Čehinje. Zlato kolajno v tenisu za posamez nike je osvojil Romun Ion Tiriac pred sovjetskim igralcem Tomasom Lejusom, bronasta lovorika pa je pripadla Američanu Allenu Foxu.
druge pa Nizozemca Enter in Ooelen in Nemca Oberm in Held. Italijana Leali in Fontana sta bila četrta in sta tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja.
V	skiffu se je Jugoslovan Damir Trlaja uvrstil v finale s 7’29”27, kar je boljši čas kot sta ga dosegla zmagovalca ostalih dveh skupin Rus Anatolji Sass (7’35”48) in Poljak Evgen Kubik (7’30”63>.
V	osmercu sta se v finalu uvrstili tako italijanska kot jugoslovanska posadka. V double scullu se italijanski dvojici ni posrečilo uvrstiti med najboljše, medtem ko so se Jugoslovani uvrstili v finale dvojca s krmarjem. Jugoslovanski veslači so zasedli prvo mesto v prvi skupini, v ostalih pa sta zmagali Romunija in Nizozemska.
Finalne tekme bodo potekale ob udeležbi naslednjih posadk: ČETVEREC S KRMARJEM — Poljska, Nemčija, SZ, Jugoslavija, CSSR, Nizozemska.
četverec brez krmarja —
Nemčija, Italija, Nizozemska, Velika Britanija, SZ in Švica.
DVOJEC BREZ KRMARJA — Avstrija, Francija, Danska, SZ, Nizozemska in Nemčija.
DVOJEC S KRMARJEM — CSSR, SZ, Italija, Jugoslavija, Romunija in Nizozemska.
DOUBLE SCULL — Nemčija, Svi-ca, CSSR, SZ, Romunija in Avstrija.
SKIFF — Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, SZ, Jugoslavija in Poljska.
OSMEREC — ZDA, SZ, Nemčija, Jugoslavija, Italija in Francija.
število posadk posameznih držav v finalnih regatah je naslednje:
SZ 7
Nemčija 6 Nizozemska 5 Jugoslavija 4 Italija in CSSR 3 Poljska, Avstrija, Francija, Vel. Britanija, Romunija in Švica 2 ZDA in Danska 1
AUMKA
Kenijski je danes s
HELSINGBORG, 27. atlet Kipchoge Keino časom 7’39”5 izboljšal svetovni rekord v teku na 3000 m, ki je s 7'46 pripadal Vzhodnemu Nemcu Siegfriedu Herrmannu
SZ BOR
VODSTVO BORA obvešča predstavnike vseh društev, ki se nameravajo udeležiti nogometnega turnirja v okviru športnega tedna, da bo PRIPRAVLJALNI SESTANEK V PONEDELJEK, OB 20.30 NA STADIONU «PRVI MAJ» PRI SV. IVANU.
ODBOJKARSKI ODSEK sporoča članom prve moške ekipe, da bo v torek 31. t.m. redni trening ob 19.30.
Prisotnost obvezna.
Nocoj finale turnirja za prvenstvo Kopra
Danes 28. t.m. bo ob 20. uri na terasi restavracije Belvedere nad Izolo finale sabljaškega turnirja za odprto prvenstvo Kopra. Poleg domačih sabljačev, bodo r.ocoj nastopili tudi jugoslovanski državni prvak v floretu Simoniti in najboljši tekmovalci vodilnega slovenskega sabljaškega kluba Olimpija.
Vse kaže, da bo zaključek turnirja zelo zanimiv in na vrhunski višini.
obali, ampak lahko v prihodnjih letih računamo na še večje uspehe. Pri tem gre spet vsa pohvala požrtvovalnim trenerjem in drugim veslaškim delavcem tako v Izoli kot v Kopru in v Piranu.
Najbolj zanimiva točka sporeda je bile vsekakor tekmovanje mladinskih osmercev Arga in Bleda. Mladi veslači Arga so kljub manjši izkušenosti z veliko borbenostjo osvojili prvo mesto s šestsekundno prednostjo pred Bledom. V četvercu mladincev je zmagal Nautllus pred Bledom, v skifu mladink je zmaga! Rovinj pred Koprom,' v doublescoullu mladincev Argo pred Savico, v četvercu mladink pa spet Argo pred Nautilusom. V skifu za člane in mladince Argo sploh ni imel konkurence. Tako je v članski konkurenci zmagal član Arga s 34 sekundami prednosti, v mladinski konkurenci pa s 48 sekundami prednosti, v mladinski konkurenci pa s 48 sekundami prednosti. Argo je nadalje zmagal tudi v četvercu mladink s krmarjem, v skifu za pionirje je zmagal Nautilus, medtem ko so v tekmovanju jol najbolj uveljavili najmlajši tekmovalci Arga.
• * •
V pripravah za prve nastope v slovenski nogometni ligi so koprski nogometaši odigrali prijateljsko tekmo z Rovinjem in zmagali 6:0. Najboljši del moštva je bila obramba z vratarjem Lesjakom na čelu ter s Cubanom in Turkalovi-čem, medtem ko sta bila v napadu najboljša Vižintin in Crnac. Vižintin je dosegel tudi zelo lepa in efektna zadetka. Trenerja Turčino-vič in Djurdjevič sta preiskusila vseh 23 igralcev, ki pridejo v poštev za prvo moštvo. Omembe je vredno, da so se uveljavile vse nove pridobitve Kopra, predvsem nekdanji igralec Nove Gorice Turkalovič, vratar Gogič iz ljubljanske Sla-vije, Ivankovič iz ljubljanske Svobode in Trifkovič iz Velenja. V nedeljo bo Koper odigral še prijateljsko tekmo s sežanskim Taborom, da bi tako znova navezal prijateljske stike s tem simpatičnim moštvom, ki so bili žal skaljeni zaradi slabega sojenja na pokalni tekmi Koper-Tabor. Prvenstvo Slovenije se bo začelo 5. septembra. Koper bo igral v prvem kolu z Muro v Murski Soboti. Naslednjo nedeljo bodo Koprčani gostovali v Celju, tretjo nedeljo pa igrajo do ma s kranjskim Triglavom. Na vrsti so torej tri težka srečanja, ki bodo jasno pokazala, kaj lahko Koper pričakuje v tako zahtevnem tekmovanju kot je republiška liga.
♦ * *
Predstavniki vseh primorskih nogometnih klubov so se že pomenili o letošnjem primorskem nogometnem prvenstvu, ki se bo začelo 29. septembra. Liga bo Imela devet članov: Anhovo. Tolmin, Miren, Rudar Idrija, Postojna, Pivka, dekan-ski Jadran in Piran. Med glavna favorita sodita vsekakor Tolmin in Anhovo, vendar se tudi druge ekipe skrbno pripravljajo, zato ni nikjer rečeno, da ne bi moglo priti do presenečenja.
Aiessandria—Lazio	2
Cutanzaro—Messina	X	2 1
Genoa—Fiorentina	X	2
Lecco—Varese	1	2	X
Livorno—Roma	2
Modena—Bologna	2
Novara—Cagliari	2
Padova—LR Vicenza	X	2
Piša—Spal	2
Potenza—Foggia	2	X
Reggina—Catania	2
Trani—Napoli	2
Verona—Atalanta	2	X
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1 2 2 1 1 X
1 2
2 1 1 X
I X X 1 1 X X 1
PRIMORSKA
V	Izoli ima hotel Zora 10 prostih postelj, v zasebnih turističnih sobah pa imajo 150 prostih postelj.
V Portorožu in Piranu imajo občasno proste postelje v hotelih in počitniških domovih, predvsem pa v zasebnih turističnih sobah; povsod pa priporočajo predhodne rezervacije.
GORENJSKA
Hoteli in motel v Kranjski gori imajo še nekaj prostih postelj; do volj prostih postelj pa imajo v zasebnih turističnih sobah. Dom v Planici ima 30 prostih postelj, tudi pri zasebnikih v Ratečah imajo proste postelje. V Podkorenu ima hotel Vitranc 27 prostih postelj. Nekaj prostih postelj imata hotela špik in gostilna Pri Jožici v Gozdu Martuljku, dovolj prostin postelj imajo v zasebnih turističnih sobah. Planinske koče na Vršiču imajo dovolj prostih ležišč, tudi Koča v Krnici ima dovolj prostih ležišč, žičnica na Vitranc redno obratuje. Dom pod Golico in Dom na Črnem vrhu (Jesenice) imata dovolj prostih postelj; nekaj prostih postelj imajo tudi v zasebnih turističnih sobah na Planini pod Golico. Na Jesenicah ima ho tel Pošta 45 prostih postelj in ho tel Korotan 6. V vseh hotelih na Bledu imajo še proste postelje, vendar priporočajo rezervacije; tudi v zasebnih turističnih sobah imajo dovolj prostih postelj, žičnica ha Stražo obratuje. V Tržiču je hotel Posta zaseden do konca septembra; dovolj prostih postelj pa imajo v zasebnih turističnih sobah tako v Tržiču kot v Podljubelju. Planinski dom Pod Storžičem in Dom na Kofcah imata dovolj prostih ležišč; dnevni penzion je din 1.800. žičnica na Zelenico redno obratuje. Dom pod Storžičem je dostopen tudi z motornimi vozili po novi gozdni cesti.
Prireditve: V nedeljo 29. t.m. bo na Bledu ob 20.30 večer vedrih melodij, izvaja popularni kvintet Avsenik s pevci. Prav tako bo na Bledu v sredo 1. septembra nastop ansambla «Svobode» z Jesenic v Festivalni dvorani.
GORIŠKA
V	Bovcu, Trenti in Logu pod Mangartom imajo dovolj prostih postelj v hotelih in pri zasebnikih. V Tolminu ima Krn 15 prostih postelj in 10 postelj zasebniki. Na Lokvah ima hotel Poldanovec še nekaj prostih postelj. V No'i Gorici imajo Park hotel, Sabotin. Kekec in Skalnica dovolj prostih postelj, le 28. bosta hotela zasedena. Možen je ribolov na salmonide in belice, ter lov na srnjaka in gamsa. V Idriji, na Vojskem in v Cerknem imajo v vseh prenočninsklh obratih še proste postelje. Cesta na Vojsko je prevozna samo za osebne avtomobile.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V	Ljubljani je hotel Turist zaseden 27. in 30.8. ter 3.9. Hotel Union pa 27. in 28. t.m. in hotel Ilirija 30. avgusta; sicer pa je še v vseh hotelih nekaj prostih postelj, predvsem v hotelu Lev in Slon. Dovolj prostih postelj Je tudi v za sebnili turističnih sobah ln študentskih domovih. Dovolj prostih postelj imajo v prenočninsklh obratih ter v zasebnih turističnih sobah v Logatcu, na Vrhniki, na Ku-reščku, v Trbovljah in na višinskih postojankah nad Trbovljami, dalje v Litiji, Ribnici na Dolenjskem, na Polževem, na Pristavi nad Stično, na Travni gori, v Medijskih toplicah, v Domžalah, na Vačah, v Gabrovki in na Polšniku. Na Veliki planini imata hotel Šimnovec in planinski dom dovolj prostih ležišč; prav tako tudi Dom v Kamniški Bistrici in planinski dom na Starem gradu nad Kamnikom.
Prireditve: Danes 28. bo v Ljubljani ob 20.30 uri v letnem gledališču v Križankah zaključna predstava poletnih kulturnih prireditev. Gostuje reprezentativni bolgarski folklorni ansambel «GONS» iz Varne.
V	Ljubljani na Gospodarskem razstavišču bo do 5.. septembra mednarodni sejem vina, žganih pijač in sadnih sokov. V Ribnici bo v okviru ribniškega festivala danes 28. v letnem gledališču uprizorilo SLG Celje Cankarjevo dramo ((Kralj na Betajnovi; 1. septembra pa bo koncert kvinteta bratov Avsenik
V	Cerknici imajo še nekaj prostih postelj, dočim je Rakov Škocjan zaseden. Na Rakeku, v Žilcah, na Bloški planoti, v Loški dolini ter v Domu na Slivnici imajo še nekaj prostih ležišč. Za ribolov v Cerkniškem jezeru posreduje turistični informacijski biro v Cerknici; za ribolov v potoku Rak pa gostišče Rakov Škocjan.
ILIRSKA BISTRICA:	Hotel
Zmaga v Ilirski Bistrici ima 36 prostih postelj. Penzion 2.900 do 3.400
dinarjev. Turistično društvo Ilirska Bistrica ima na voljo pri zasebnikih 260 postelj in v Podgradu 32, prenočnina 900 do 1.200 din. Počitniški dom na Sviščakih ima prostih 36 ležišč, prenočnina 500 din. Odprta Je tudi planinska koča na vrhu Snežnika, ki ima na voljo 36 ležišč. Cena prenočnine je 300 din. Cesta je prevozna na Sviščake in na Snežnik. Ribolovnice v bazenu reke Reka in Bistrice posreduje turistični informacijski biro. Odprt je obnovljen plavalni bazen, vstopnine ni.
DOLENJSKA
Hotel Grad Otočec je zaseden, dovolj prostih postelj pa je v motelu. V šmarjeških in I)olenjskih toplicah imajo proste postelje v zasebnih turističnih sobah. V čate-ških toplicah imajo še nekaj prostih postelj. V Krškem ima holel Sremič ter v Črnomlju hotel Lahinja dovolj prostih postelj. Tudi na Vinici imajo še v gostišču dovolj prostih ležišč. V Novem mestu imata oba hotela še nekaj prostih postelj Tudi planinska domova na Mirni gori in na Gorjancih imata dovolj prostih ležišč.
KOROŠKA
V	Slovenjem Gradcu imajo v hotelu Korotan, Pohorje in v zasebnm turističnih sobah še dovolj prostin ležišč. Tudi v Črni na Koroškem imajo še okrog 50 prostih poste:.!-Hotel Košenjak v Dravogradu lrJ hotel Peca v Mežici imata še nekaj prostih postelj. Tudi planinske Postojanke na Koroškem imajo *>e dovolj prostih ležišč.
ŠTAJERKA
V	Logarski dolini imajo še nekaj prostih postelj v vseh prenončnm-skih obratih, le gostišče Sestre Logar je zasedeno. V Solčavi ima hotel Rinka in Rogovile 22 prostin postelj V Lučah imajo 20 prostin postelj pri zasebnikih, v Ljubnem pa Je gostišče Planinka zasedeno, imaio pa 30 prostih postelj pri zasebnikih. V Mozirju imajo pri zasebnikih in v weekend naselju p:ostih ležišč, v Gornjem gradu pa 42 v vseh prenočninsklh obratih. V Velenju in Šoštanju imajo v obeh hotelih in v vveekend naselju dovolj prostih postelj. Do® na Slemenu ima 10 prostih ležišč-Tudi v Braslovčah, na Vranskem-v Vitanju, na Planini pri Sevnici-na gori Oljki imajo še dovolj Pr0‘ stih ležišč. V Celju imata oba hotela preko 60 prostih postelj, le g°‘ stišče Ojstrica Je zasedeno. Pl*’ nlnsk! postojanki Celjska koča m Koča na Svetini imata nekaj pr°' stih ležišč; firav tako imajo Pr0' sta ležišča ostale planinske postojanke na celjskem turističnem območju V Rogaški Slatini imajo v hotelih 24 prostih postelj, pri zasebnikih in v počitniških domovin pa 65. V Rimskih toplicah in v Laškem imajo še nekaj prostih P°' stelj, v Dobrni pa je zdravilišče zasedeno, le pri zasebnikih imajo m prostih postelj. Odprti so kopam1 bazeni v Rogaški Slatini, v Celju. Preboldu, v Rimskih toplicah, v Mozirju, na Frankolovem, v sl0‘ venskih Konjicah ter na Ljubnem-Dovolilnice za ribolov so na voljo pri ribiških družinah v Celju, Štorah, v Mozirju in na Ljubnem-športni ribolov v Braslovškem J®' zeru.
V	Mariboru je v hotelu Slavij* 40 prostih postelj; nekaj prostm postelj imajo tudi ostali hoteli. L®' toviško naselje ob Mariborskem J®' zeru je zasedeno. Na Mariborskem Pohorju imajo hotel Bellevue, W čitniški in planinski domovi še dovolj prostih postelj. Prav tako imajo dovolj prostih postelj v prenoc-ninskih obratih v Lovrencu na F°‘ horju, na gradu Štatenberg, v Slovenski Bistrici in na Boču.
Prireditve: V Rogaški Slatini b° 30. t.m. poslovilni koncert promenadnega orkestra; 31. t.m. P*.00 20. uri v zdraviliški dvorani družabna prireditev ((Lovska koračnica«-V Dobrni, v Rogaški Slatini, v j,0_ štanju in gori Oljki imaio redn® plesno glasbo in to predvsem sobotah ln ob nedeljah.
POMURJE
V	Radenski Slatini so hoteli za-sedeni, nekaj prostih postelj ^ imajo v letoviškem naselju m zasebnih turističnih sobah. V u .0 nji Radgoni ima hotel «Grozd» _ . prostih postelj; tudi v Murski » boti imata oba hotela 50 pr°s’ ležišč. Letoviško naselje v Mora cih Je zasedeno, nekaj prostih P stelj imajo pri zasebnikih. Tudi Beltincih, v Gornjih Petrovcih
v Ljutomeru imajo dovolj Pr0SL.( turističnih postelj. Kopalni bazem v Radencih in v Murski Soboti t Ribniki v Ljutomeru imajo 19 st Pini C.
Prireditve: V Radenski Slatini . od 28 do 30. t.m. II. simpozij iju ske keramike:	razstava keran
nih izdelkov in predavanja o mači obrti in lončarstvu.
CILJA ERENBURG *)
Odjuga
32.	(roman)
Potem pa se prikažejo Sapunov, ali Foliščuk ali Žurav-ijev in pričenjajo znova: «Kako, zakaj, na kakšen način?« čez mesec ali dva, potem ko sem povsem preizkušen in ne more delovati več nikakršno zdravilo, Žuravljev poboža svoj tresoči obraz in reče: «jasno». Najbolj smešno pa je to, da meni samemu ni jasno. Nikdar ne bom razumel, čemu kličejo mojo hčerko, vnukinjo starega, bradatega pomorščaka s severa Mary? «Pijem na zdravje Mary...» Puškin nima s tem ničesar opraviti. To je avtorstvo Maje Balabanove. Uboga, prepirljiva ženska, sanjala je o tem, da bo igrala tenis pod soncem Floride, umrla pa je v majhni vasici Borinagea ob odmevih korakov esesovcev. Kakšnih neumnosti človek vse ne počenja v mladosti! morda pa tudi ne samo v mladosti... Ne morem si predstavljati Mašenjke v prismojenem hitonu. Pisala mi je «vzhičeno». Ali more biti vzhičena nad podvigom ljudstva, nje-govomi žrtvami in napori? Lahko je samo polagati opeko na opeko ali pa molčati. Žuravljev se me hoče, kot kaže iznebiti. Neumno — treba je končati novi model. S signalizacijo sem opravil. Že jutri lahko izide v časniku feljton kot na Uralu.
Zanimivo, kaj si bo vse izmislil novinarček? Lahko že naprej povem naslov: ((Belgijski Sokolič«. Ne, zdaj se ne bo izteklo dobro, Žuravljev mnogočesa ne razume... Zakaj je to podvzel? Gotovo se je razkačil, ker sem nastopil na partijskem sestanku. Kako sploh morem molčati? Ljudje izdelujejo odlične orodne stroje, živijo pa v strohnelih hišah s preluknjanimi strehami. In kje naj bi govoril o tem, če ne na partijskem sestanku. V Arhangelskem je bil Nikita černih, star boljševik, poznal je Lenina, delal je skupaj z Inokentijem in imel navado govoriti: ((Partija, to je vest«, Žuravljev pa odgovarja: «Tudi jaz sem partijec.«... čemu sploh razmišljam o Zurav-Ijevu? Ni, treba... Ali ni morda najvažnejše — anketni list? še enkrat ga bom napisal, če bom pa umrl, ga pač ne bom napisal. Vse je že napisano. Kaj je z mojo glavo? V življenju se mi še ni kaj takega zgodilo... Prepričan sem bil, da je danes enaindvajsetega, izkazalo se je pa, da je devetnajstega. Prej kakor pred petindvajsetim ne smem iti k Veri. To pomeni še šest dni. Dolgo... Končno pa sem res zelo bolan. Koliko časa se bo vse to vleklo? Prejšnjikrat se je Vera razjezila. Ne bi bilo treba govoriti o aloji... Zakaj midva tolikokrat samo sediva in molčiva, kadar sva skupaj? Zdi se, da sta najini srci zmrznili skoz in skoz. Danes je bilo zelo mraz in jaz sem se premrazil. Vera me je že večkrat popravila — prehladil. Treba bi bilo izpiti popoprano žganje, pa bi se spotil. Zdravniki vedno vse komplicirajo. Vera prav tako... Gorohov je rekel infekcija. Ne sme me okužiti ljubezen. Tega ni zmogel niti Leonardo, niti Puškin. Stal sem na peronu Kazanskega kolodvora, ko je neki vojak rekel dekletu, ki ga je spremljajo: ((Pravijo, da bi se celo Majakovski ustrelil...« Ona ni vedela, kdo je bil Majakovski, a je pograbila vojaka za roko: «Vanja, zakaj sploh odhajaš?« Glavo mi bo dobesedno razneslo. Po mojem je Puhov zažgal hišo, to je prav njemu podobno in ogorki padajo naokoli. Kakšen ogenj je to! Nenadoma bo zgorel tudi Puhov. On pa pravi, da še ni nasli-
kal nobene podobe. Potrebno bi bilo pobrati načrte... Zakaj Puhov ne ve, s kakšnimi barvami je slikal Leonardo? Leonardo je imel veliko brado in bil zaljubljen v Lizo. Poleg Simonov-skega samostana je ribnik, v njem se je utopila Liza. Neka druga... Ribnika pa zdaj ni več — namesto njega je dom kulture. Tovarna je lepa, toda zakaj še delajo avtomobile starega tipa — preveč okorni so in brezvestno žro gorivo? Ogenj po mojem narašča. Na stopnišču je pipa...
Sokolovski je zakričal:
((Pogasite, dokler ni prepozno!«
Volodja je zakril luč s koščkom kartona. Sokolovski je znova obmolknil. Potem pa je pričel nekaj mrmrati. Volodja je razbral samo posamezne besede: Mary, aloja.
Volodja je pomislil: celo z botaniko se ukvarja. Govoril je o nekakšni agavi. Kaj vse ga le zanima! No, mar ni vseeno, s kakšnimi barvami je slikal Leonardo da Vinci? Sabu-rov slika z istimi barvami kot jaz, a je njegovo delo vse nekaj drugega... Kdo je ta Mary? Gotovo njegova stara ljubezen. Smešno je pomisliti, da so Sokolovskega kdaj zanimale ženske... Ime je tuje. In morda je le res, da je bil v Belgiji? Nepremišljeno sem mu vse to povedal in potem je legel in rdaj blede. Sploh sem jaz kriv...
Čeprav je Volodja razumel, da ne pride do vnetja pljuč zaradi ogorčenja, se mu je zdaj vendar zdelo, da je Sokolovski legel samo zato, ker mu je povedal o ogabni spletki.
Zgodaj zjutraj je znova prišel Gonohov, mrščil se je, potem pa je rekel:
«Za konzultacijo bom poprosil profesorja Bajkova.«
Iz mesta je prišel profesor. Dolgo je nekaj pojasnjeval Gorohovu. Volodja ni razumel besed, samo videl je, da sta zdravnika razburjena. Gorohov je vprašal, če bi ne odpeljali Sokolovskega v bolnišnico. Profesor , je odkimal z glavo:
«Bolje je, da ga ne vznemirjamo... Saj ga lahko prepustite bolniški sestri?«
Barikina je ostala pri Sokolovskem. Volodja je prišel zve-čer domov. Sonja je bila začudena nad njegovim izrT1 čenim videzom:
«Kaj se je zgodilo?«
Ničesar ni odgovoril in odšel je v svojo sobo.
Sokolovski je preživel več kakor dva dni in dve no brez zavesti. Tretjega dne zjutraj je odprl oči. Zazdelo se ta je, da je zamudil službo in stegnil je roko na mizico, kam° je navadno polagal uro. Prevrnil pa je stekleničko z zdravil • Takrat se je spomnil: bolan sem, prihajal je Gorohov... Zap* je oči in se pričel z muko spominjati vsega tistega, kar se J z njim dogajalo. Prišel je Puhov, zmrazilo me je, potem P se je pričela vročica... Ne, to ne more biti res, samo zdelo » mi je... Vse se mi je zmešalo v glavi, toda zakaj mi je ostal jasno le eno: vprašal sem Puhova, s kakšnimi barvami J slikal Leonardo, pa tega ni vedel...	,
Zlagoma se je marsičesa spomnil. Puhov je pripovedov* o žuravljevu. Sokolovski se je namrščil. V ustih je tako sun in nenavaden priokus, kot da bi žvečil železo. Naveličal sem se že te zgodbe o Belgiji... Zdaj bom vstal in šel k Veri. » trenutki, ko ne smeš biti sam... Vendar ne vem, koliko J zdaj ura? Svetlo je. To pomeni, da je ni doma... In jaz sem še povrh bolan, težko gledam in tudi glava ni moja, ne m rem razumeti...
Zastokal je. Prišla je Barikina, toda ni je videl: znova s« je pogreznil v goreči, temni vrtinec pozabljenja.	,
Zvečer je odprl oči in vzkliknil: nad njim se Je sklanja Vera. Gledala ga je. še nikoli je ni videl takšne... Hotel j nekaj reči, toda ni mogel, samo poklical jo je po imenu, v pa je strogo dejala:
«Ne smete govoriti.«
Odšla je od postelje in šepnila Barikini:
((Spoznal me je...»
fSe nadaljuje)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8. II TELEFON 93-808 ln »4 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej-Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50,— din, mesečno 1.000,— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stari trg 3/1..	.
fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokrajine se naročajo pri upr*
— Iz vseb drugih pokrajin Italije pri »SocietA Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst