r^oShiinci ploBBMI v oolovinL Uto LXXII., št. 145 Ljubljana, petek 30. Junija I030 Gena Din i.— Izhaia vsak dan popoldne izvzemši nedel|e in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-2< 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Napetost zaradi Gdanska na vrhuncu: Europa mora biti pripraulicna na najhujše Alarmantne vesti iz Londona in Pariza o dogodkih v Gdanska — Gdanski senat namerava proglasiti priključitev Gdanska k Nemčiji, kar bi pomenilo oborožen spopad med Poljsko in Nemčijo, v katerega bi morali takoj poseči tudi Anglija in Francija s svojimi zavezniki London, 30. junija, br. Vsi današnji listi objavljajo zelo alarmantne vesti o razvoju gdanskega vprašanja in obširno pišejo o vojaških pripravah Nemčije, iz katerih sklepajo, da se pripravlja Nemčija na nasilno rešitev gdanskega problema. Listi beležijo, da so zadnje dni prihajali v Gdansk številni transporti »civilistov«, da so rekvirirali avtomobile ter začeli deliti plinske maske, orožje in municijo. Iz vsega tega se vidi, da se pripravlja nekaj zelo resnega. Londonski ilsti naglašajo, da vojna sicer še ni neizogibna, da pa je vse odvisno morda samo od naključja. Zato je treba biti pripravljen na najhujše. Primer ČSR se ne bo nikdar več ponovil Pariz, 30. junija, br. Ves francoski tisk se bavi danes z ogroža vajo čim razvojem položaja v Gdansku. Poluradni »Petit Parisien« naglasa, da se v Berlinu ne smejo varati nad zadržanjem Anglije in Francije. Primer Češkoslovaške se ne bo nikdar več ponovil. Vsak resen spor med Nemčijo in Poljsko bo zadoščal, da Anglija mobilizira svojo vojno mornarico, Francija pa svojo vojsko ter da z združenimi močmi priskočita na pomoč Poljski. Francoska in angleška vlada sta trdno odločeni zo-perstaviti se vsakemu nasilju in bosta to tudi brez oklevanja storili. Vloga gdanskega senata V merodajnih francoskih krogih so zaradi položaja v Gdansku zelo vznemirjeni. Po informacijah francoskega zunanjega ministrstva vrši nemška vlada intenzivne priprave za rešitev gdanskega problema v nemškem duhu. Po teh informacijah ho gdanski senat po navodilih iz Berlina proglasil priključitev Gdanska k Nemčiji, iz Nemčije im-portirani zbor »prostovoljcev« bo zasedel vse strategično važne točke in zadrževal poljsko vojsko tako dolgo, da pridejo na pomoč nemške čete, ki so že pripravljene na meji koridorja. Gdanski senat hoče zabraniti železniško zvezo z Gdinjo Varšava, 30. Junija, br. Danes bo šlo preko Gdanska 20 posebnih poljskih vlakov na proslavo pomorskega dne, ki ga prirejajo Poljaki vsako leto za propagando poljske mornarice. Gdanski senat je interveniral pri poljskih oblasteh in zahteval, da ti vlaki ne vozijo preko Gdanska. Poljska vlada je to zahtevo odklonila. Gdanski senat je nato obvestil poljske oblasti, da odklanja vsako odgovornost za incidente, ki bi se utegnili pripetiti zaradi tega »poljskega izzivanja«. Prihod nemških vojnih ladij v Gdansk bi pomenil napad na Poljsko London, 30. junija, br. Že dalje časa so napovedovali, da bo te dni prišla na obisk v Gdansk nemška križarka »K6-nigsberg«. Poljska vlada je opozorila nemške in gdanske oblasti, da je po gdanskem statutu pristajanje tujih vojnih ladij v Gdansku brez pristanka Poljske nedopustno. Obenem je poljska vlada sporočila, da bi smatrala prihod križarke »Konigsberg« v sedanjem trenutku za napad na neodvisnost Gdanska. Na ruski meji pripravljenih milijon vojakov in 5.000 bombnikov Moskva, 30. junija, br. Iz uradnih krogov poročajo, da se je pričela te dni koncentracija ruskih čet na področju Kijeva in Bele Rusije ter ob Baltiku. Službeno izjavljajo, da gre za velike manevre, ki se bodo pričeli prihodnji teden. Glede na to pa, da kopičijo na tem področju ogromne množine vojnih potrebščin ter da je zbranih že okrog en million vojakov, sklepajo, da gre za vojaške priprave za primer, da bi prišlo zaradi Gdanska do kakega resnega konflikta. Na zapadni meji Rusije je pripravljenih tudi že 5000 bombnikov, ki so v stalni pripravljenosti. Na Številnih vzdolž aagadno meje so r porejena tudi velika transportna letala za prevoz vojaštva. Pozornost je zbudil tudi nenadni odhod Stalina iz Moskve v neznano smer. Zatrjuje se, da je odšel na zapadno mejo, da pregleda vojaške priprave in na licu mesta izda potrebne ukrepe. Vojaški dopusti v Nemčiji ustavljeni Berlin, 30. junija, br. Z jutrišnjim dnem so ustavljeni vsi vojaški dopusti. Dopustniki so bili brzojavno vpoklicani in se morajo do jutri zjutraj javiti pri svojih edinicah. Uradno utemeljujejo ta ukrep s tem, da se bodo prve dni meseca julija pričeli veliki vojaški manevri. Železniške oblasti so dobile nalog, da morajo pripraviti za vojaške transporte vse razpoložljive vagone. Prav tako so dobili lastniki avtobusov, tovornih avtomobilov in traktorjev poziv, da stavijo svoja vozila na razpolago vojaškim oblastem. Na vsako nasilje složen odpor VVashington, 30. junija, i. Včerajšnji govor angleškega zunanjega ministra Halifaxa je vzbudil v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko pozornost, ker sodijo, da je Halifax z njim dokazal, da se Anglija zaveda resnosti položaja in da je res trdno odločena upreti se vsakemu nadaljnjemu poizkusu nasilja v Evropi. Listi navajajo, da po odločnem govoru predsednika poljske republike Moscickega, Daladierovem svarilu ob zaključnem zasedanju francoskega parlamenta in po včerajšnjem govoru lorda Halifaxa ni nobenega dvoma, da bo vsak poizkus nasilja v Evropi naletel na odločen in složen odpor vseh teh dr/a\ Hull poroča Rooseveltu Washington, 30. junija. A A. Reuter: Zunanji minister Hull je bil včeraj opoldne gost predsednika Roosevelta 1 Beli hiši. Hull je poročal Rooseveltu o mednarodnem položaju, posebno o položaju na Kitajskem in Gdansku. Predhodno je Hull sprejel ruskega veleposlanika, ki potuje te dni v Moskvo na dopust. Razgovor je trajal skoro eno uro, kar je zbudilo posebno pozornost v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih. Poljska bo branila vsako ped svoje obale in se zoperstavila vsaki spremembi Varšava, 30. junija, e. V Gdynji so bile včeraj velike svečanosti v zvezi s proslavo »Dneva morja«. Ob tej priliki so se v Gdynji zbrale ogromne množice naroda iz vse Poljske, ki so slovesno prisegale, da bodo branile vsako ped poljske obale in da ne bodo trpele nobene teritorialne spremembe ob Baltskem morju. Na Grajmvaldu v Gdynji se je zbralo okrog 90.000 ljudi, ki so z veliko pozornostjo sledili številnim pa-triotičnim govorom in prirejali navdušene manifestacije za Poljsko in za Gdansk. Slavnosti je prisostvovala vsa vlada s predsednikom Skladkovskim na čelu, prispeli so pa tudi delegati iz Gdanska, Rumunije, Jugoslavije in Belgije. Veliko navdušenje je zlasti izzval govor jugoslovenskega delegata, ki je podčrtal, da smo Poljaki in Jugoslovani bratje. »Igra z ognjem« Varšava, 30 junija, e. Polslužbena ADE javlja iz Gdanska, da je v pretekli noči prispelo v Gdansk iz Vzhodne Prusije okrog 1400 civilistov in da je zdaj v mestu okrog 6000 Nemcev iz Vzhodne Prusije, iz katerih bodo organizirali dobrovoljski zbor. Po vesteh te agencije je istočasno policija v Gdansku na svojih avtomobilih prevažala velike količine vojnega materiala v mesto. V mestu Tisevo na poljski meji so v pretekli noči opazili živahno kretanje policije, ki je prevažala neznan material. V Gdynji so se včeraj razširile vesti, da je bila včeraj v Gdansku v vseh vojašnicah policija v strogi pripravljenosti. Vsi današnji poljski listi objavljajo te vesti v člankih z debelimi naslovi: Gdansk se igra z ognjem! in navajajo, da Poljska ne bo trpela organizacije prostovoljnih zborov Gdansku. Poljska se bo energično uprla vsakemu poizkusu kakega nasilnega prevrata ali akcije teh dobrovoljskih zborov v Gdansku. Do zdaj še ni znano, kaj bo ukrenila varšavska vlada, če se bodo pojavili v Gdansku dobrovoljski odredi, vendar ne taje, da je položaj v Gdansku skrajno kritičen. Pogajanja v Moskvi pred zaključkom Oster članek moskovske „Pravde" proti nadaljnjemu zavlačevanju Moskva, 30. junija. AA. Havas: Tukaj prevladuje vtis, da se angleško-sovjetsko-francoska pogajanja približujejo odločilnemu trenutku. Kakor se zdi, vidijo francoski in angleški krogi v članku Stanova, ki je bil objavljen v »Pravdi«, prej poziv k hitri sklenitvi sporazuma v smislu pogojev, ki jih je stavila Rusija, kot pa znak negativnega stališča. Isti krogi niso niti najmanj pesimistični in se ne vznemirjajo zaradi tega članka, ki se v ostalem nanaša na položaj, ki je že premagan. Moskva, 30. junija, i. Moskovska »Pravda« je objavila članek izpod peresa Stanova, člana Politbiroa pod naslovom: »Angleška in francoska vlada nočeta skleniti pakta z Rusijo?« V članku navaja Stanov, ki je ožji Stalinov sotrudnik, da je od začetka pogajanj, ki jih je pričela Anglija poteklo že 75 dni. S Poljsko in Turčijo je Anglija nenavadno hitro zaključila obrambne pogodbe, a ko je Rusija stavila zahtevo glede svoje enakopravnosti in glede jamstev trem baltskim državam, se je Anglija temu upirala. Anglija noče ničesar slišati o enakopravnosti Rusije s Francijo in Anglijo in ji je vprašanje baltskih držav samo povod, da lahko pogajanja razbije. Toda Rusija se bo pogajala samo na temelju enakopravnosti in noče igrati vloge hlapca. Na to vlogo se Rusija ne da prisiliti. Nemški odgovor lordu Halif axu Berlin. 30. junija. AA. DNB: »Der deu-tsehe Dienst« komentira včerajšnji govor angleškega zunanjega ministra Halifaxa ter pravi, da se zdi, da London veruje v argumente o miroljubnosti svoje politike ter da na ta način vpliva tudi na nemški narod. Vse to se dogaja v trenutku, ko obstoja prepričanje, da so pogajanja z novim udeležencem pri izvajanju pol-tike ob-koljevanja končana. V pravi inflaciji govora se stalno naglasa, da zunanja politika Velike Britanije gre za tem. da se onemogoči vsak napad. Odgovorni državniki te države pa na drastičen način pozabljajo, da obstoja neodvisnost nevtralnih držav, s katero vodijo oni svojo politično trgovino. To kar London že mesece dela proti Nemčiji, je podobno pripravam preventivne vojne. To. kar je lord Halifax izjavil v zvezi z definicijo o življenjskem prostoru, dokazuje, da Anglija še vedno nikakor ni razumela smisla evropskih življenskih problemov. Zato je tudi razumljivo, zakaj ni vsebovano vprašanje vrnitve odvzetih kolonij v Halifaxovem govoru. Obljuba Ha-lifaxa o možnosti rešitve kolonialnega vprašanja pomeni samo dvosmiselnost. Nemčija je že tolikokrat predlagala omejitev oboroževanja, toda Anglija je to vedno odklanjala. Zadnji Halifaxov govor potrjuje samo to, da se angleški državniki trudijo, da angleško javno mnenje pripravijo z lepimi toda banalnimi frazami za tako političr o smer, ki ne more služiti interesom miru in pravice med narodi Katastrofalna povoden] v Bolgariji Voda je porušila celo mesto — Nad 100 smrtnih žrtev — Vsa živina poginila Sofija, 30. junija, e. V sredo zvečer je nastala katastrofalna poplava v Sevljevu blizu Plevija v Bolgariji. To je ena največjih elementarnih nesreč, ki je zadela Bolgarijo v zadnjem desetletju, saj so posledice naravnost strahotne. Zaradi silnih nalivov in neurij, ki so divjali v okolici Plevlja, so se z gore Balkan zlile ogromne množine vode in majhni pohlevni potočki so se spremenili v besneče hudournike, ki so podirali vse. Ob 21. sta reka Rosica in njen pritok Vidima, ki tečeta skozi Sev- ljevo. strahovito narasla. Voda je prestopila bregove in mestoma dosegla višino 12 m. Porušila je večino mostov, kamenje in ogromne skale, ki jih je voda valila s seboj, je pa rušilo domove. Visoka voda je zalila električno centralo in hipoma je bilo Sevljevo v temi. To je še povečalo katastrofo: nastala je strašna panika. Ljudje so begali kakor iz uma sem ter tja. ne vedoč. kaj bi počeli. Vsak si je skušal rešiti vsaj golo življenje. Po zadnjih vesteh je katastrofa zahte- vala nad 100 smrtnih žrtev. Do snoči ob 19. so izpod ruševin razdejanih hiš potegnili 62 mrtvecev, danes pa še okrog 40. Sodijo, da je utonilo še več ljudi, ker jih mnogo pogrešajo. Materialna škoda je ogromna. Voda je porušila 250 hiš. 400 jih je pa v takem stanju, da niso porabne in jih bodo najbrž morali porušiti. Poginila je tudi vsa živina, na stotine konj, govedi, prašičev, ovac in koz. seveda pa tudi vsa perutnina. V mestu sta zavladala žalost in obup. Snoči se je na kraj nesreče odDeljal krali Boris, da si na licu mesta ogleda pozori-šče katastrofe, prispela pa sta tudi notranji minister general Medev in predsednik Sobranja Mušanov. Vlada je za prvo pomoč ogroženemu prebivalstvu nakazala milijon levov, hkrati je pa poslala v ogroženo ozemlje vojaštvo, zlasti pionirske čete. Nj. Vet kralj v Dubrovniku Dubrovnik, 30. junija, e. Snoči ob 19.15 je nepričakovano prispel v Dubrovnik Nj. Vel. kralj Peter II. Dasi so v Dubrovniku šele v zadnjem hipu izvedeli za kraljev prihod, se je po ulicah zbrala velika množica ljudi, ki je kralja živahno in prisrčno pozdravljala. Kralj, ki je sam šofiral avtomobil, je z levico prijazno odzdravljah Po kratkem postanku se je odpeljal v Gruž, kjer je sprejel nekega šolskega tovariša, ki se je pripeljal s par nikom »Kralj Aleksander«. Nato se je vrnil iz Gruža v Dubrovnik. Množica mu je spet prirejala viharne ovacije. Ko Je avtomobil pri-vozil na Pile, je bil naval množice tak, da je moral kralj avtomobil ustaviti. Ljudje so mladega kralja navdušeno pozdravljali. Kralj se je nato odpeljal zaj v Miločer. svoje Varšava, 30. junija. AA. Pat: operni pevec Jan Kiepura je priredil nofl koncert v korist fondu narodne obrambe. Rio de Janeiro, 30. junija. AA. Bivši avstrijski poljedelski minister Andreas Thaler, ki je organiziral izsljevanje Avstrijcev v Brazilijo* jo utonil v zeki Itapuh*. Beograd, 30. junija, p. Včeraj ob 8.45 je v hotelu »Srpski kralj« nenadoma preminul prometni minister in podpredsednik JRZ dr. Mehmed Spaho. Zadela *a Je arena kap Pokojnik je včeraj prispel iz Sarajeva v Beograd V spremstvu svojega osebnega tajnika se je takoj odpeljal v hotel -Srpski kralj«, kjer stalno stanuje Sele pred kratkim je bil skoraj dva tedna službeno v Nemčiji. Takoi po povratku se 1e iz Beograda napotil v Sarajevo, od koder se je včeraj spet vrnil Po prihodu v hotel mu je nenadoma postalo slabo. Se pre-oen i*1 zdravnik prispel v hotel, ie bil dr. Spah . |e mrtev Zdravnik je mogel do-- na t i I*- smrt. Vest o smrti ministra dr. Spahe se 1e z bliskovito naglico razširila po mestu. V hotel so s-e takoj pripelialt ministrski predsednik Di.;£iša Cvetković. ki se je žele davi vrnil iz Bleda v Beograda, in ostali člani vlade in zastopniki vseh političnih strank, da izkažejo poslednjo ča^t muslimanskemu državniku. Truplo pokojnega dr Spahe je ostalo v hotelu do popoldneva. Medtem je vlada imela kom*1 morativno sejo in ustanovil se je tudi državni odbor za pogreb, ker je bilo sklenjeno da bo dr. Spaho pokopan na držav n e 1 tro i k e Ob 18 30 je bilo truplo preneseno v vagon in s posebnim vlakom ie ob 20.15 krenilo proti Bosni. Na postali so se pred odhodom poklonili zemskim ostankom dr. Spaha ministrski predsednik Cvetković in ostali Člani vlade predsedstvo senata in narodne skupščine, diplomatski zbor, zastopniki JRZ in drugih strank, vojske, državnega uradništva. mesta in raznih istanov in korporacij. Vlak se bo v Bosni ustavil na raznih postajah, da se bo moglo bosansko muslimansko ljudstvo posloviti od svojega voditelja Zvečer je odpotoval v Sarajevo tudi ministrski predsednik Dr Spaha bodo položili k večnemu počitku na dvorišču Begove džamije ♦ Pokojni prometni minister dr. Mehmed Spaho je bil rojen 11. marca 1K8> v Sarajevu, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Univerzo je absolviral na Dunaju, kjer je bil tudi promoviran za dostorja pravnih vod. Vrnivši se v svojo domovino, se je posvetil najprej odvetniški praksi. Leta 1910 je postal tajnik trgovske in obrtne zbornice v Sarajevu. S svojim gospoda rs ko-političnim delovanjem, kakor tudi s svojim nastopom v sarajevskem občinskem sveta je kmalu vzbudil pozornost političnih krogov. Leta 1917 se je pridružil jugosloven-skemu pokretu in je bil leto kasneje izvoljen v bosanski deželni zbor. Po prevratu je postal v prvem koncentracijskem kabinetu pod Stojanom Proti-ćem dne 20. decembra 1918 minister za šume in rudnike. Po odstopu Protićeve vlade se je posvetil organ jugoslov. muslimanske stranke, stopil v marcu 1921 v Pašice-vo vlado kot trgovinski minister in je jeseni 1921 postal predsednik stranke, ki jo je sam organiziral. Od julija 1924 do 6. novembra 1924. je bil Spaho finančni minister v Davidovićevi vladi, od 17. aprila 1927 do 27. julija 1928 trgovinski minister v Vukičevičevi vladi. Po ukinitvi ustave leta 1929 je Spaho sklenil razne taktične zveze. Pri volitvah v maju 1935 je podpiral dr. Mačkovo državno listo, po padcu Jevtičeve vlade pa je vstopil v dr. Stojadinovičevo vlado kot prometni minister in je obdržal ta svoj resor tudi v sedanji Cvetkovičevi vladi. Pokojni dr. Mehmed Spaho je bil rudi podpredsednik Glavnega odbora Jugoskv venske radikalne zajednice in eden njenih najbolj uglednih članov. Z njegovo smrtjo zapušča našo politično pozornico osebnost, ki je imela med bosanskimi muslimani ne-sumljivo veliko zaslombo in vpliv. Pokoj« ni dr. Spaho je bil po svojem prepričan j u jugoslovanski nacionalist, najsi je stal na čelu versko usmerjenega in organiziranoga političnega pokreta. I Idaajs Strun 2 »SLOVENSKI NAROD«,petek, 30. Junija 1039. Sto. Mi Proslava Vidovega dne v Ljubljani Tudi letos je naše mesto lepo proslavilo ipognln sta kosovske junake proslava s Ljubljana, 30. junija Tudi leto« je Ljubljana slovesno in dostojno praznovala Vidov dan, čeprav so bile trgovale In nekateri uradi odprti. Slovesno razpoloženje je še povzdignilo lepo fiolnčno vreme. Zadnjič v tej sezoni je ljubljanske ulice preplavila mladina, ki je letos končala solo s precej lepim uspehom, da bodo počitnice še tem slajše. Mesto je bilo med prazniki vse v zastavah in poslovno življenje ni motilo slovesnosti, ker so bile trgovine med njimi zaprte. V stolnici je bil ob 10. slovesen rekVlem. Opravil ga je Škof dr. Rozman. Navzoči so bili številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti, predvsem ban dr. Natlačen, zastopnik divizionarja general Dodič, župan dr. J. Adlešič, novi rektor univerze dr. M. Sla.vič ter zastopniki številnih drugih ustanov. Po maši v stolnici so se poklonili spominu velikeg/a kralja Osvoboditelja pred spomenikom rezervni oficirji ob navzočnosti številnega občinstva in zastopnikov oblasti ter javnosti. Zastopniki rezervnih oficirjev s predsednikom svoje organizacije inž. L. Bevcem na čelu so položili pred spomenik lep lovorjev venec. Godba je igrsla državno himno, častna vojaška četa je pa oddala salvo. Potem so zastopniki odšli v pravoslavno cerkev ter se udeležili pa rast osa. Med odličnimi zastopniki javnosti je bil tudi predsednik vlade Dra-giša Cvet kovic, ki se je na Vidov dan mudil v Ljubljani. Med vidovdanske prireditve, čeprav ni bilo uvrščeno a posebnim namenom v praznovanje Vidovega dne, moramo prištevati odkritje spomenika Ivanu Lahu pri Sv. Križu. Prav je bilo, da je bil ta spomenik odkrit prav na Vidov dan, saj je bil Lah tudi glasnik zarje Vidove. Najlepša proslava Vidovega dne je pa bila nedvomno akademija Ljubljanskega Sokola. Ljubljanski Sokol je ob tej priliki zopet dokazal, da zasluži tudi po svojem delu ima matičnega ljubljanskega sokol-£'kega društva. Telovadna akademija je privabila na letno telovadišče v Tivoliju več tisoč gledalcev. Spored je bil pester ter bogat. Vsi oddelki so nastopili S popolnim uspehom ter se je poznalo, ka_ ko skrbno se je Ljubljanski Sokol pripravil na zlet, ki ga žal, ni bilo. Prav te praznike bi bili zletni dnevi. Naše planine so zahtevale novo žrtev V Jalovčevi steni se je včeraj smrtno ponesrečil visoko- soleč Dušan Klepec Rateče Planica, 30. junija Zopet je ugasnilo mlado življenje. Iz obmejne Doline je prispela včeraj žalostna vest, da se je na strmi steni ponosnega Jalovca ubil mladi, komaj 21-letni akademik Dušan Klepec sin lani umrlega uglednega odvetnika in naprednega borca dr. Josipa Klepca, O tej tragični nesreči nam danes poroča znani nas plezalec g. Uroš Zupančič, ki se je udeležil reševalne ekspedicije SPD, z Jesenic: Dušan Klepec je bil dober tovariš. Z menoj je napravil prvenstveno turo v Prisan-kovi steni leta 1936. Bil je zelo vztrajen plezalec, močan fant, a nekoliko svojeglav. V sredo smo se skupaj peljali iz Lesc na Jesenice in pripovedoval mi je o svoji nameravani turi, češ da bo plezal takole: Jalovec — greben vseh Ponc do vrha Jalovca- Z njim je bil ePter Romavh, uradnik železniške direkcije v Ljubljani, s katerim sta si bila tovariša. Oba sta bila tudi pri Skali. Včeraj ob 7. sta naskočila severnovzhod-no steno Jalovca takozvano Hornovo smer. Kmalu je Romavh opazil, da Klepec že pri prvih prijemih v plezanju ni preveč siguren, in da je slabo razpoložen. Tožil je tudi, da ga žeja. Romavh mu je rekel, naj se raje vrne, a Klepec je vztrajal, da plezata naprej. Nad »kegljiščem« sta krenila preveč na levo, kakor gre smer, ki vodi kvišku po kaminu. Klepec pa je vztrajal pri tem, da morata levo. Nato je Klepec plezal naprej, Romavh pa se je v kaminu dobro privezal in zasidral. Klepec je plezal levo cb njem kvišku. Romavh je v kaminu še opazoval v profilu njegov nahrbtnik, ki se je počasi pomikal kvišku. Klepec je zabil klin: votlo je odmeval in ni prijel. Romavh ga je opozarjal, da ne kaže izgubljati časa v težkem terenu in naj gre raje nazaj ter naj nadaljujeta pot po lažjem terenu. Klepec pa ni hotel ubogati. Romavh ga je štiri ali petkrat poklical. Štirikrat mu je odgovoril, petič se ni več odzval. Nastala je popolna tišina, ki ji je sledila katastrofa. Klepec je bil že pet metrov nad zabitim klinom, skozi katerega je pripel karabinko z zaponko, skozi katero je tekla vrv. Padel je pet metrov nad zaponko, torej skupaj kakih 10 m. Pri padcu 10 m vrv ne vzdrži in se vsaka pretrga. Klepec je nato strmoglavil v globino. Odbilo ga je od stene in je v ogromnem loku strmoglavil v globino na snežišče v kuloarju, po katerem ga je še zakotalilo. Obležal je seveda takoj mrtev. Glavo je imel vso razbito in desno nogo zlomljeno, dočim po telesu ni bilo vidnih poškodb. Hkrati s Klepcem in Romavhom sta plezala na Jalovec tudi brata Deiseingerjeva iz Ljubljane, ki sta si pa izbrala drugo smer in srečno prispela na vrh. Ko sta se vračala z Jalovca, sta na snežišču naletela na mrtvega turista, v katerem sta takoj spoznala ponesrečenega Klepca, dočim je njegov tovariš Romavh zdel precej visoko gori v kaminu na eksponiranem mestu in ni mogel ne naprej ne nazaj. Romavh jima je zavpil, da se je Klepcu utrgala vrv in da se sam ne more premakniti ter da naj gredo po pomoč. Deiseingerja sta ostala nekaj časa pri mrtvecu in ko je prišel neki turist, sta ga prosila, naj obvesti Ratečane. Iz Rateč je krenila reševalna ekspedicija SPD pod vodstvom Maksa Juvana in Uroša Zupančiča, pridružili so se jima pa tudi Jože Mežik, Jakob Benet in Janez Erlah. Ekspedicija je krenila v Jalovčevo steno in je zvečer z velikim naporom prenesla ponesrečenega Klepca v Dolino, a Zupančič sam se je vzpel v steno in je pomagal Romavhu, ki je bil zaradi prijateljeve nesreče zelo deprimiran, iz stene, še pred mrakom sta izstopila. Truplo nesrečnega Klepca so prenesli v mrtvašnico v Ratečah. Že snoči so bili o tragičnem dogodku obveščeni Klepčevi, ki stanujejo v Ljubljani. Nesrečno mater je seveda novica o sinovi smrti strašno potrla, saj je to v kratkem razdobju osmih mesecev že drugi udarec neizprosne usode, ki je zadela Klepčeve. Lani jim je namreč umrl oče. Poleg matere žalujejo za Dušanom še štiri sestre. Pokojni Dušan Klepec je bil star 21 let in je študiral pravo na ljubljanski univer-zf. Bil je marljiv dijak in se je pravkar pripravljal za drugi državni izpit. Sokol 1 na Taboru izgubi z njim svojega dobrega in zvestega Člana. Truplo nesrečnega mladeniča bodo z avtofurgonom prepeljali še danes v Ljubljano. Ugledni Klepčevi rodbini ob strašni izgubi naše iskreno sožalje! Samomor ali zločin v Stožicah? Mrtvo so našli Alojzijo Bitežnikovo - Njen mož osumlj m umora in aretiran Ljubljana, 30. junija Včeraj v dopoldanskih urah se je raznesla* vest o krvavem zločinu, ki je bil ponoči storjen v hiši št. 144 v Stožicah. V omenjeni Miši, 3d stoji v skupini novih hiš za znano UrbanČkovo gostilno, sta v podpritličnem stanovanju že delj Časi, stanovala zakonca Valentin in Alojzija Bitežnlk, on star 51 ona pa 52 let. Pri njih je stanoval tudi 211etni Ludvik Bitežnlk, po poklicu kotlar, uslužben pri tvrdki Kotlar ka v Kolodvorski ulici, sin Valentina Bitežnika iz prvega zakona. Stari Bitež-nik je bil uslužben kot delavec pri tesarju Kregarju na Kodeljevem, doma pa je družina iz vasi Bate pri Gorici. Prej so Bitežnikovi stanovali v Dravljah^ nato pa so se preselili v Stožice. V družinici že dolgo nI bilo prave sloge; mož se je često prepiral z ženo, v prepir med očetom in mačeho pa se je rad vmešaval tudi sin. Starim znancem je Bitežnikova cesto potožila, da mož grdo ravna z njo In jo tudi pretepa. Nedavno je tudi pravila o zli slutnji, da se je hoče mož znebiti. zal so se menda njene slutnje uresničile in je baje včeraj res prišlo do krvavega zločina, ki je že skoro popolnoma pojasnjen, čeprav je skušal zločinec prvotno speljati oblasti na napačno sled. BITEZNIKOV SMS NA STRAŽNICI Ponoči okrog 8. so se nenadoma odprla vrata policijske stražnice na Tyrsevi cesti, v poslopju, kjer je bila prej stara mitnica, tik artiljerijske vojašnice in v sobo je planil ves zasopel Ludvik Bitežnlk, ki je povedal službujočemu stražniku, da se je doma zgodilo nekaj strašnega. Na vprašanja, za kaj gre. sprva ni odgovoril, ko pa se je za silo pomiril, je povedal, da si je njegova mati končala življenje. S stražnice so telefonično Obvestili policijsko upravo, da se je v hiši Št. 144 v Stož?cah, ki spada še pod policijski okoliš, občila neka ženska. UGOTOVITEV POLICIJSKE KOMISIJE S policijske uprave je odšla v Stožice komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Branko lx>vrečic. Zastopnika varnostne oblasti sta bila pripravljena na običajne ugotovitve £lede samomora, čim pa sta stopds v stanovanje, sta takoj spoznala, da ne gre za samomor, marveč za krvav in ostuden zločin. Na postelji v kotu sobe sta za gK-dal a truplo starejše ženske, vseče z glavo navzdol, ženska je imela prerezan vrat in sicer v sredini. Postelja je bila vsa vbrizgana s krvjo, pod glavo tik nočne omarice pa je bila velika mlaka strjene krvi. V stanovanju sta bila. tedaj poleg stražnika samo stari Valentin B.teinik n sin, oba samo za silo oblečena. K staremu Bi-težniku je pristopil dežurni uradnik Lov-rečič in ga vprašal, kako in kaj. Bitežnik je skušal obraniti mirne živce in je dejal, da si je žena sama prerezala vrat. — Kje je pa nož? — je vprašal policijski uradnik, sluteč da mož nekaj skriva Bitežnik se je zdrznil in skomignil z rameni. Sele pozneje je na ponovno vprašanje odgovoril; »Ne vem, iščite ga!« Policijski organi so res jeli iskati nož, ki so ga tudi kmalu našli in sicer v nočni omari. Tako so jeli domnevati, da je bila Bitežnikova umorjena, ker je izključeno, da bi mogla samomorilka potem, ko si je prerezala vrat, še skriti britev v nočno omaro. Dežurni uradnik je staremu in mlademu Bitežniku na mestu napovedal aretacijo in sta bila takoj odvedena na stražnico ter dalje v policijske zapore, kjer so ju zaprli v ločeni celici. Komisija je po ogledu stanovanje zapečatila in uvedla natančnejše poizvedbe. Ze dopoldne je tudi obvestila o zagonetni smrti Alojzije Bitežnikova državno tožilstvo in je odšla v Stožice še druga komisija, v kateri je bil poleg šefa kriminalnega oddelka Franca Za j dele in detektivov tudi preiskovalni sodnik dr. Felaher. Truplo je bilo na odredbo komisije popoldne prepeljano na prosekturo, kjer bo danes obducirano. POLICIJSKE POIZVEDBE Ze včeraj ponoči uvedena policijska preiskava je ugotovila, da sta se Bitežnikova posebno zadnje čase pogosto prepirala. Mož je zelo grdo ravnal z ženo. Nista se samo prepirala, marveč se je mož večkrat lotil žene tudi dejansko. Alojzija Bitežnikova se je znancem bridko pritoževala čez moža in kazala večkrat tudi poškodbe, ki jih ji je prizadejal med pretepanjem. Bitežnikova sta se pretepala tudi pred nekaj dnevi in so na telesu vidne črne maroge. Sosedje opisujejo Alojzijo Bitežnikovo kot mirno in skrbno žensko, ki je morala mnogo pretrpeti zaradi moža. kateremu je pomagal grditi mačeho tudi sin. Kopalni vlaki Ljub-ljana — škoSja Loka Ljubljana, 30. junija Pričenši a četrtkom 29. junija dalje bodo vozili na progi Ljubljana—škofja Loka in obratno ob lepem in za kopanje ugodnem vremenu kopalni vlaki. Kopalni vlak bo odhajal iz Ljubljane ob delavnikih, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih in dnevih pred prazniki ob 14.35 in prihajal v Skofjo Loko ob 15.04. Ta kopalni vlak se bo vračal iz fiof je Loke ob 18.15 in bo prihajal v Ljubljano ob 18.50. Oba kopalna vlaka bosta imela postanek na vseh postajah in postajališčih. Ob sobotah, praznikih, nedeljah in dnevih pred prazniki je določen vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.30 in prihaja v škofjo Loko ob 14.09 ter se vrača iz škofje Loke ob 18.51 in prihaja v Ljubljano ob 19.25, kot kopalni vlak. Kopalni vlak bo vozil samo ob lepem vremenu in bo dnevno do 12. ure na postajah razglašeno, ali vozi kopalni vlak ali ne. Odprava potnikov se vrši s povratnimi kopalnimi kartami, ki veljajo samo za vožnjo s kopalnimi vlaki. Kopalne vlake lahko uporabljajo tudi potniki z vsemi ostalimi voznimi izkazi. toliko zabavljanja in očitkov na račun občine in Brežičanov. Vsaj ob nedeljah bi se morala glavna ulica vse do pešpoti proti kolodvoru škropiti vsaj dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne. Obenem pa bi tudi želeli, da končno prične z intenzivnim delom naše tujsko prometno društvo, ki je že imelo svoj ustanovni občni zbor, vendar pa je kar pri tem ostalo, Nasa prekrasna okolica pač zasluzi mnogo več pozornosti. Koristili bomo z uspešnim delom na tem polju v prvi vrsti sami msebi. Zanimiva letalska prireditev Stična, 29. junija V nedeljo 2 julija bo pripravljalni od. bor krajevnega odbora Aerokluba v Stični s sodelovanjem letal obl. odbora Aerokluba v Ljubljani in jadralnih letal jadralne skupine Stična priredil velik letalski miting v Stični. Prostor, kjer bodo pristajala številna letala, je na poti med kolodvorom in Stično na gladkih in lepih travnikih za Marofom. Dolenjcem se bo nudila prilika, da bodo videli večjo skupino letal, ki bodo izvajala različne vrste skupinskega letenja in akrobacije, brezmotorna le tala pa bodo prikazovala jadranje in akrobacije ter vzletanje in letenje v aero-zapregi. Vsa letala bodo priletela nad Stično ob treh popoldne ter bodo po končanem programu na razpolago občinstvu za ogled. Več motornih letal bo za majhen denar prevažalo potnike nad letališčem ali pa tudi nad oddaljenejše kraje. Ta prireditev bo prvi večji letalski miting na Dolenjskem, ki bo imei namen vzbuditi ljudem zanimanje za letalstvo, veselje za letenje in mu prikazati različne načine letenja ter napredek jadralnega letalstva, obenem pa mnogim nuditi priliko za prvi krstni polet. Po č>č^fevem dnevu v Brusnicah Brusnice, 29. junija IV. češnjev dan je za nami. Zahvaljujemo se ban. upravi in gg. s kmet. šole na Grmu za naklonjenost, časopisju za objavo člankov, ki so privabili v dolino češenj nad tisoč obiskovalcev, ki so zadovoljni odšli obloženi z našim žlahtnim sadom! Hvala tudi avtopodjetju Kos, ki je vzdrževalo promet med Novim mestom in Brusnicami. Hvala končno vsem činiteljem, ki so pripomogli, da je naša prireditev tako odlično uspela. K Poslanemu v »Jutru« z dne 25. 6. 1.1. pa pripominjamo, da je bilo tisti dan, ki ga omenja g. Javornik, odpeljanih iz Brusnic ca 7000 k? češenj, ki so jih plačevali trgovci po 2 din; g. Javornik pa jih je dobil, kakor trdi le 600 kg, ker je bil po telefonskem pogovoru s tajnikom sadjarske podružnice, postavil ceno din 1.25, k čemur je tajnik pripomnil, da jih po tej ceni ne bo dobil in naj raje ostane v Ljubljani, ker ni nihče tako neumen, da mu jih bo dal po 1.25 din, ko so jih vendar dragi trgovci plačevali po din 2 za kg. Kupci ie pa ni posredovala občina, temveč podružnica. S prodaio na drobno pa se podružnica ne peča. Prihodnje leto pa bomo tudi interesentom na drobno skušali ustreči na en ali drug način. — Končno še to: Obiskovalci češnje vega dne so dobili češnje no 3 din. pridelovalcem bomo plačevali tudi po 3 din. Naš cilj je bil in bo: Pomagati našemu revnemu kmetu in tudi konsumen-tu! Pri tem delu za splošnost. ki ga opravljamo brc* dob'čka in brezplačno, nas ne bodo motili nobeni napadi, pa naj pridejo od kogarkoli. Sadjarska podružnica v Brusnicah -— Poroka, V nedeljo se je poroda hči znanega soustanovitelji in dolgoletnega, aktivnega in podpornega člana brežiškega Sokol skega društva RdČ. Levak Marjana z g. HaveBno I. Čestitamo! — Samomor. V sredo so našli pred železniško pcst3jc Dobovo na železniški progi ženako truplo, ki mu je kolesje vlaka odrezalo glavo. Ugotovili so da je samomorilka znana šivilja Otin Neža. Vzrok njene smrti ni znan. Sorodn kom iskreno sožalje! — Tujs*i promet. Komaj so nastali po dolgotrajnem deževju in neurjih lepi som-čnl dnevi, že opažamo posebno ob nedelj9h številne tujce, največ iz Zagreba, ki obiskujejo naša koparAča ob Krki. kakor Ho rva ti čevo in Uršičevo, Catežke topKce, Stojdrago in druge izletne točke. Tujcem, ki nas tako pogosto obiskujejo, bi pa morali nuditi mnogo več. V prvi vrsti bi morali gledati, da vsaj deloma odstranimo neznosen prah na naši glavni utfpi, ki po- Otroka zažgala kozolec Gorenja vas, 29. junija Z otroci je pač križ. Nikoli ni dovolj nadzorstva in previdnosti. V nedeljo zvečer je naenkrat pričel goreti kozolec. Požar se je z bliskovito naglico razširil in zajel kozolec s tremi okni, dodobra založenim s senom in deteljo. Ljudje so hiteli od vseh strani skupaj, prihitela je domača požarna četa, ki pa kozolca ni mogla rešiti. Pogorel je do tal, z njim vred pa tudi detelja in 1100 kg sena. Kozolec je bil last posestnika Antona Rupnika iz Gorenje vasi, ki si pač ni znal razložiti, kaj naj bi bilo povzročilo ogenj. Pa se je zagonetka kmalu pojasnila. Sosed je videl, kako sta se sukala okrog kozolca 131etni Simon in lOletni Jenko. Naenkrat je opazil, da kozolec gori. Videl je še, kako je Simon splezal na kozolec in zavpil. da gori. Ko pa je videl, kako se ogenj z naglico Širi, se je jadrno spustil nazaj in s tovarišem sta zbežala. Medtem seveda so odrasli že opazili požar. Kakor se je pozneje dognalo, sta se otroka igrala z raketo, ki jo je dobil Simon pri starejšem bratu Antonu. Usodnega dne sta prispela Simon in Janko h kozolcu z drugimi otroki in pričela se je a?.bava. Eden je raketo držal, drugi prižigal. Potem seveda, ko je bila goreča raketa v senu, je bilo prepozno. Rupar ima škode okrog 3000 din, ki je krita le v toliko, da mu bo povrnjena zavarovalnina za kozolec. Ni pa imel znvarovane krme. Največja nevarnost je bila, da zajame ogenj le par metrov oddaljeni sosedni kozolec in hiše v neposredni bližini. Do tega po zaslugi gasilcev ni prišlo. Janko ve povedati, da je vzel žveplenke doma v kuhinji, drugi fantič pa se izgovarja, da je imel le trL Nase "letališče OPERA Petek, 30. junija: Plesni večer opernega baleta, Gostuje gdč. Lidija VVisiakova. Red Četrtek ★ Zadnja predstava v letošnji sezoni. Dre-vi ob 20. uri bo v operi poslednja predstava v letošnji sezoni. Za red Četrtek bodo vprizorili plesni večer na izvirno slovensko simfonično glasbo. Tudi pri tem večeru bo sodelovala soloplesaka gdčna Lidija Wi-siakova. Na sporedu je 10 najrazličnejših plesnih točk, ki jih je naštudiral s pomnoženim baletnim ansamblom koreograf ing. Peter Golovin. Plesni večer je pri vseh dosedanjih vprizoritvih izredno lepo uspel. Dirigent: kapelnik Zebre. Iz Celja —c Otrok je zgorel v stanovanjski baraki. Na Vidov dan okrog 18.30 je nastal v Cretu pri Celju požar, ki je zahteval človeško življenje. V stanovanjski baraki v gozdu blizu mestnega pokopališča v Cretu sta stanovali brezposelna delavka Kranjčeva in njena hčerka Skobernetova z otroki. Živeli so v veliki bedi. Edino njihovo premoženje je bilo borno pohištvo ter svinja in koza. V torek proti večeru se je nenadno vnela baraka Požar so najbrž zanetili otroci, ko so se igrali v baraki. Ogenj je hitro zajel vso leseno stavbo. Stanovalci so se rešili, v baraki pa je ostal pol leta stari otrok Skobernetove, ki ga niso mogli spraviti na varno. Na kraj požara so prispeli gasilci s Teharja in iz Ga-berja. med tem pa je bil ogenj že opravil svoje delo. Izpod ruševin so potegnili zoglenelo trupelce otroka Skobernetove. V baraki sta zgorela tudi svinja in koza uboge rodbine. Krajnčeva je dobila pri gašenju več opeklin. Prepeljali so jo v celjsko bolnico. —c Sokolski telovadni nastopi bedo v nedeljo 2. julija v naslednjih krajih v območju celjske sokolske župe: v Štorah bo nastop Sokolskega društva Store-Teharje, ki je obvezen za društva celjskega okrožja, v Št. Juriju ob juž. žel. bo zlet šmar-skega okrožja, v St. Juriju cb Taboru zlet vranskega ekrožia in otvoritev Sokolskega doma tamkajšnje sokolske čete. v Radečah pri Zidanem mostu na nastop radoškesa Sokola Celi=ko sokHstvo ie vabljeno, da se udeleži teh nastopov v čim večjem številu. —c IzloP'na tekma za naslov državnega atletskega prvaka bo. kakor v raznih drugih krajih, v nedeljo 2. julija tudi v Celju, kier bo tekmovn^a samo Jahkoatlelfka sek-ciia SK Celja. Tekmovanje se bo pričelo cb 8. zjutraj na Glaziji. Nastopilo bo okrog 30 atletov, članov SK Celja. Na sporedu so sledeče discipline: tek z zaprekami na 110 metrov, tek na 200. 400. 800, 1500 in 3000 metrov, skok s palico, skok v višino, skok v daljino, met diska, krogle in kopja ter štafeta 4X100 m. Tekmovanje bo gotovo zelo zanimivo. —c Uredni dan Zbornice za TOI za Celje ln okolico bo v torek 4. julija od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlago- vi ulici. —c Umrla je na Ostrožnem 63 letna po-sestnica Neža Kovačeva. Na Vidov dan je umrla v Prešernovi ulici 5 v Celju 78 letna vdova po trgovcu ga. Antonija Berna. roj. Kotnikova. v celjski bolnici pa 46-letna posestni ca Rozalija Pevčeva od Sv. Štefana pri Šmarju. —c Završni izpit na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju je bil od 9. do 24. junija pod predsedstvom g. Davida Koreni-ća, upokojenega načelnika ministrstva za trgovino in industrijo. K Izpitu je bilo pri-puščenlh 37 kandidatov ln kandidatinj. Izpit so opravili: z odličnim uspehom: Zdolšek Anica; s prav dobrim uspehom: Zupančič Rajmund, Bevc Helena. Bukove Elza. Kočar Magdalena. Leskovec Marija in Zirovnik Zora; z dobrim uspehom: Fo-dermajor r^^^nk. Jug Ivan. Kampjut Miroslav, Kavtičnik Fortunat, Lednik Janko, Repenšek Miloš, Skubin Vladimir. Uran jok Ivan. Babic Marta. Cestnik Marija, Fortunat Darinka, Llkozar Marija Miklič Angela, Mušič Matilda in Zagradiinik Ste* fanija; s zadostnim uspehom: Goriek Br- vin in Miklavži na Matija. Odklonjenih je bilo na septembrski rok 11 kandidatov in kandidatinj, od izpita je odstopil i kandidat. 1 kandidatinj i pa je zaradi nenadnega obolenja dovoljen ustni izpit v septembrskem roku. (foeC e\niea KOLEDAR Danes: Petek, 30. junija katoličani: Spomin Sv. Pavla DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Osvajalci vsemirja Kino Union: Nekje v Tibetu Kino Slogs: Restitucija Kino Mesto: Port Arthur in Ničevo DE t UR NE L I* K AKNE Danes: Dr. PiccoU, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Iz Višnje gore — Nenadna smrt. Družino posestnika Janeza Zupančiča iz Zavrtač pri Višnji gori je zadel hud udarec. Neizpro na smrt ji je ugrabila sina Poldeta. Umrl je nenadne amrti v cvetu mladosti. Bil je zdrav in krepak, naenkrat pa ni u je postalo slabo in kmalu j izdihnil. Najbrž ga je zadela kap. Za ugledno Zupančičevo (Sela., novo) družino je to tem hujši udarec, ker ji je pred leti tudi nenadoma umrl sin France. Zdaj ji je ostal samo še en sin. ki je že vee let v Ameriki Pogreb simpatičnega mladeniča bo jutri ob 9.3u na farno pokopališče v Višnji gori. Bodi mu lahka zemlja! Selanovi družini naše iskreno sožalje! Z Jesenic — Izleti delavcev v okoliške kraje- V nedeljo 25. t. m. ^e je vršil izlet delavcev KID v dolino Tamar pod vi'oki m Jalov cem. Izleta so se udeležili delavci in njihovi svojci žičarske obrtne skup.ne Veh udeležencev je bilo okoli 500. Velike delavska družina je v romantični dolini nad visokimi gorami preživela ob prepevanju narodnih pesmi in zvokih harmonik lep dan. Za jedila, pdjačo in zabavo je bilo dobro preskrbljeno. Izletnike sta v Tamar, ju posetila gg. generalni ravnatelj Karol Noot in tehnični ravnatelj dr. inž. Herman K lin ar. Vsi izletniki so se z večeinmi izletniškim vlakom vrnili vedeli in razigrani nazaj na Jesenice. Prihodnje BSdeJji bodo vršili izleti drugih obratnih kupia v povsem druge gorenjske kraje. — Gradnja prepotrebne poti. Mestna občina urejuje pot, ki gre od župne cerkve tik nad mestom do ozadja osnovne šole, ki je znan pod imenom St. ssorir, Preureditev in podaljšanje te poti sta bila zelo potrebna. Ko bo po vsej dolžini urejena, bodo po njej prijetni sprehbrniču. V Clevelandu so umrli Josipina \Volf .rojena Va«±nal. stara 29 let, doma iz Nemške vasi pri št. Petru, Josipina Verbič, stara 70 let, doma iz Velikega potoka na Notranjskem, Anton Matjaži č, star 51 let, doma iz Lašč, Franc Podles-nik, star 62 let, doma iz Podnartai in Janez Martinjak, star 51 let, rojen v Cerkljah pri Kranju. V Chicagu je umrl Štefan Gjur, star 47 let, doma iz Trnja pri črenšovcih. »TOTI LIST« izide danes na 16 straneh. Cena Din 2.—. — Uvedba novega potniškega vlaka na progi Zalog—Ljubljana. Od 1. julija dalje bo vozil ob delavnikih od Zaloga do Ljubljane potniški vlak št. L 630, ki odhaja iz Zaloga, ob 6.17, iz Device Marije v Polju ob 6.23 in prihaja v Ljubljano ob 6.32. — »Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani prosi vse cenjene zavode, banke, industrijska podjetja, trgovce in obrtnike, da vrnejo ligi sezname pristopivših članov in obenem naklonijo prostovoljne prispevke, Vsak, tudi najmanjši znesek, je dobrodošel! Ne zavržite liginih prošenj, upoštevajte njeno prizadevanje in pomagajte! Pristopite v ligino članstvo, plačajte malenkostno članarino in sodelujte pri reševanju našega največjega socialnega zla!« _ Darovi za bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov (V. izkaz) Od 1. maja do 30. junija 1939. je prejelo Društvo slovenskih likovnih umetnikov za svoj bolniški sklad sledeče darove: Darovali so: din 1.000: Narodna banka, podružnica; din 500: Metalno akcionarsko društvo; din 200: d. d. pivovarna »Union«; po din 100: Gjud Aleksander, Horvat Ve. ra in Nova založba; din 50: Ju van Polonca in Majcen Ciril restavrater; din 30: Siegel & drug, d z o. z. in Wolenec Ivan, dir. v p.; din 25: Legat Anton, špecerija, delikatesa in zajutrkovalnica ter 20 din: dr. Kraigher Lojz, zdravnik, vsi v Ljub- ljani. Vsem dobrotnicam in dobrotnikom izreka DSLU svojo iskreno in toplo za hvalo. — Ponovna podražitev papirja. & 1. julijem se bo v naši državi ponovno podražil papir in sicer povprečno za 15%. Zato bodo vsa tiskamiška podjetja prisiljena zvišati cene tiskovinam. Krivda na podražitvi tiskovin ne zadene tiskarniških podjetij, temveč tvornice papirja, kartona in lepenke ter veletrgovce s papirjem in lepenko. — Prepovedan uvoz efektivnih dinarjev iz inozemstva. Finančni minister je izdal odlok, da se sploh prepove uvoz efektivnih dinarjev iz inozemstva razen v potniškem prometu in sicer samo do 500 din na osebo v stotakih. — Carinski dohodki. Po podatkih centralnih carinskih blagajn so znašali carinski dohodki od 10. do 20. junija 28,677.604 din. Lani od 10. do 20 junija so znašali 25,024.697 din. Od L aprila do 20. junija so znašali carinski dohodki 233,978.956 din. V proračunu je bilo za to razdobje predvidenih 230,410.000 din. Presežek znaša torej 3,568.956 din. — Potujoča gledališča ne bodo več oproščena taks. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu objavlja, da je izdal finančni minister odlok, po katerem izgube veljavo vsa dovoljenja in potrdila prosvetnega ministrstva, dana privatnim (pooblaščenim in potujočim gledališčem) in gledališkim družinam ter igralcem v kolikor so se nanaša na oprostitev plačevanja taks iz tar. štev. 99a 1 zakona o taksah. V bodoče se v prosvetnem ministrstvu taka potrdila in dovoljenja ne bodo več izdajala. — Na Rat i t ovcu je Krekova koča stalno oskrbovana. Iz Škofje Loke so ugodne avtobusne zveze od vsakega vlaka. Planinci, ki so namenjeni na Ratitovec, imajo avtobusno zvezo tudi od prvega jutranjega vlaka, tako da prispejo že v zgodnjih jutranjih urah do vznožja Ratitovca Vzpon traja tri ure. Ratitovec je edinstvena razgledna točka. Sestop je prikladen ali v Nomenj na Bohinjsko stran ali čez Dražgoše v Selce ali Železnike ali v Zali-log. Ker leži Ratitovec v obmejnem ozemlju, je potrebno, da imajo planinci s seboj za letošnje leto od SPD overovljeno člansko izkaznico. — Za Izlet planincev v bolgarske planine sprejema društvena pisarna prijave do 1. julija t. 1. V pisarni SPD v Ljub. ljani, Aleksandrova c. 4-1., je na razpolago tudi podroben program za izlete. Proti sončarici uporabljajte Tscnam-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregoric, LJubljana, Prešernova 5. — Mednarodni zadružni dan. Po sklepu Medanarodne zadružne zveze v Londonu slavi zadružništvo fcvoj letni prazn.k prvo nedeljo v juliju, letos torej dne 2. julija. Ob tej priliki naj zadružne organizacije manifestirajo zadružno misel s prireditvijo zadružnih akademij, predavanj, ob. hodov, izletov in pod. Za letošnjo proslavo naj velja geslo: Svoboda, zadružništvo in mir — so nerazdružljivi. Dalje predlaga Mednarodna zadružna zveza sledečo resolucijo: Zadružniki se zavedamo, kako resna in globoka je nevarnost nove sve. tovne vojne, ki bi — če bi nastala — brez dvoma uničila sedanjo civilizacijo. Uv.de-vajoči nesporazum vlad, da bi skupno ali posamezno vzpo.tavile sporazum in bratstvo v mednarodnih odnosih ter tako zgra. dile nezlomljivo oviro vojni — ponovno izražamo svoje prepričanje, da je zadružni gospodarski ustroj in red bodoči temelj civilizaciji in naj zanesljiv eše jamstvo mi-— zato pozivamo vse nacionalne in mednarodne zadružne organizacije, da nemu. doma ves svoj moralni vpliv in v**o moč stavijo v službo ideje svobode in pravice, polnega priznanja človeških pravic in mir. ru. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 32, v Dubrovniku in Kum-boru 31, v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Rabu 27, v Ljubljani 26.4, v Mariboru 26.1, na Visu 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764, temperatura je znašala 14.8 stopinj. , — Dva poškodovanca. Včeraj so prepeljali v bolnico 131etno hčerko hišnice Andrejo Majce, stanujočo na Poljanski cesti štev. 15. Majcetova je šla po Ambioževem trgu, kjer je privozil za njo neki voznik in jo podrl. Deklica se je pri padcu hudo potolkla na glavi in po rokah. — V bolnico je moral tudi 41etni posestnikov sinček Jože Kramar iz Dolenje vasi, ki je doma pred hišo padel ln si zlomil desno roko. FIlm večno bajne ln pravljične Indije — po romanu Jamesa Hiltona »Izgubljeni horizont« NEKJE V TIBETU V gl. vlogah Ronald Jane Wyatt Predstave ob 16., 19. in 21. url KINO UNION — tel. 22-21 Smrtno se je ponesrečil v planinah naš nepozabni Dušan Klepec casid« iur. Pogreb pokojnega bo dne 1. julija ob 6. uri zvečer iz kapelice pri Sv. Križu na pokopališče. Rodbine : Dr. Klepec, Mirtič, Bannacher Iz Ljubljane —lj Ribji trg. Tako malo morskih rib ni odo že več tednov na trgu. Končal se je drugI >mrak« v tej ribiški sezoni, to se pravi, začenjajo se zopet svetle, i umne noči. ko je ribolov na morju skoraj povsem ustavljen. V zadnjem mesecu ali -p mraku c, kakor pravijo ribiči, je bil slsto ribolov, baje mnogo slab*: kakor so pričakovali. To se seveda pozna tudi na našem trgu, a zdaj naši meščani ne pogrešajo posebno rib. ker se ob koncu meseca ne zanimajo za življenje na trgu. Sardelice so bile danes naprodaj po 14 din kg, sardele po 18, in osliči po 28 din kg. Drugih morskih rib je bilo danes samo po nekaj kilogramov. Rečne ribe so bile naprodaj po nespremenjenih cenah, a bilo jih je tudi malo. Predvsem so prodajali ščuke, ki so bile po 16 din navzgor. —lj Za izlet SPD v dolino Triglavskih jezer so še na razpolago sedeži v avtobusu, ki odpelje jutri ob 15^ izpred evangel. ;ke cerkve v Ljubljani ter prispe v >Zla-torog« ob Boh. juzeni že okrog 18. ure, tako da je do noči mogoče doseči preko Komarče koč pri Triglavskih jezerih ali Dom na Komni, V nedeljo dne 2. julija ob 111. uri dopoldne se vrši pri koči pri Triglavskih jezerih slove-na otvoritev spominske plošče zaslužnemu planincu pok. g. Knafeucu. Od »Zlatoroga« odpelje avtobus ob 20. uri v nedeljo nazaj proti Ljubljani, kamor prispe okorg 23. ure. Prijavite pravočasno svojo udeležbo v pisarni Ljubljana, Aleksandrova c. 4.1, lj Ušla je pred dnevi sivo modra pa. piga, ki sliši na ime >Koki«. Najditelj ie vljudno naproša, da se vrne proti nagradi. Gregorčičeva ul.7-I. — 341—n —lj Loterija Sokola Ljubijo ne-šl*ka se preloži nepreklicno na 2. decembra 1939. u— Podružnica biletarnlce Putnika, Miklošičeva cesta, se preseli in posluje z današnjim dnem v palači Grafke nasproti glavnega kolodvora. (—) Iz Poljčan — Proslava Vidovega dne na tukajšnji šoli je bila zelo prisrčna. Nastopili so otroci vseh oddelkov z deklamacijami in pevskimi točkami in raznimi prizori. Proslava je bila zaključena s petjem državne himne. — Obveznice za vojno Škodo. Obveznice 2 in pol odstotne državne rente za vojno škodo je treba zamenjati do 31. julija pri davčni upravi v Slov. Bistrici in bodo ne-zamenjane obveznice po tem času neveljavne. — Nabori se bodo vršili 6. julija v SI. Bistrici. — Iz občinske pisarne. Občinski urad razglaša med drugim, da se je svoj čas odrejeni strogi pasji zapor ukinil za ves okraj. Tako psi, kakor ljudje se bodo s tem oddahnili. — V občini Sv. Lovrenc na Pohorju so uradno ugotovljene konjske garje, slinavka in parkljevka v šmarskem srezu pa se proglašata za prestali. — Vojni invalidi se opozarjajo na razglas o kopališkem zdravljenju. Zadevne prošnje je treba vložiti takoj. — Z davčne uprave v 81. Bistrici. Davčna uprava v SI. Bistrici razglaša, da je rok za vlaganje prijav o številu nedolet-nih otrok podaljšan do 5. julija. S tem razglasom se pozivajo vsi davčni zavezanci, da v lastnem interesu vložijo zadevne prijave ne glede na število :n starost otrok, ki naj vsebujejo sledeče podatke: Ime in priimek staršev, bivališče in občina ter rojstne podatke vseh otrok; ako je kateri otrok poročen, naj se to navede. Prijave pa morajo vložiti tudi tisti davčni zavezanci, katerim so umrli vsi otroci. Oni, ki so prijave vložili, pa niso navedli vseh otrok, naj to storijo naknadno. — X. planinsko slavje je bilo zaradi dežja preloženo na nedeljo 25 junija. Prireditev se je vršila na lepem Mahoričevem vrtu, s sodelovanjem gedbe »Drava« iz Maribora. Namenjena je bila v prid novemu planinskemu domu, ki ga nameravata podružnici SPD Rogaška Slatina — Polj-čane graditi na spomlad na Bcču tam pri idiličnem Sv. Miklavžu. — Prihodnja tukajšnja prireditev bo velika sokolska tombola dne 9. julija, opozarjamo pa tudi na veliko planinsko rajanje, ki bo na Boču meseca julija ob priliki 10 letnice slovitega stolpa na Boču. RESTTrUCUA Veličasten film po noveli Llovda C. Douglasa. V gl. vlogah: IRENA DUNN in ROBERT TATLOR Izredno močno filmsko delo, ki posega v globino najskrivnejšlh kotičkov ženskega srca in v katerem se odkrivajo tajne globine moške duše. — Premiera danes! KINO SLOGA — tel. 27-30 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOGA — TEL. 27-SO — Jutri ob 19. premiera sijajne francoske komedije L&£LžUiž& GOSPODIČNA MAMICA Jutri pričetek poletne sezone — predstave samo ob delavnikih ob 19. in 21. uri. Ob praznikih ob 17., 19. in 21. uri. — Znižane poletne cene! SAMO ŠE DANES. SjBJBBJSSJSBSSBSjSSJSBBJBBBjBJBB^ Letalski velefilm v naravnih barvah, posvečen ljudskemu duhu in hrabrosti. — Rež. VVilliam VVellmann OSVAJALCI VSEMIRJA l Tudi Lavrič obtožen umora Divji lovci so obkolili hišo lovskega čuvaja Jožeta Od-lazka v Zagozdil — Lavrič je streljal na čuvaja Ljubljana, 30. junija Danes se je zopet sestal veliki kazenski senat. Ob pol 9. uri se je pričela razprava proti posestnikovemu sinu Antonu Lavri-ču. Tudi Lavrič je obtožen umora po § 167 k. z. Pred dnevi je bil Franc Mimik obsojen na dosmrtno robijo. Filip Bogataj pa, ki je bil obtožen premišljenega umora, ;e bil spoznan za krivega samo zaradi zločina težke telesne poškodbe m obsojen na 4 leta robije. Z lovskim nožem je do smrti zabodel svojega bratranca Vincenca Jereba. Jutri pa pride na vrsto neka ženska, ki je obtožena umora Ves ta teden je zasedal torej veliki kazenski senat, razen v torek, ko je mali senat pod predsedstvom s. o. s. Julija Fellaherja sodil Ferjančiča in tovariše, specialiste za vlome v trgovine. Anton Lavrič je bil rojen L 1918. v Do-borici, pristojen je v Dole Obtožnica državnega tožilca ga dolži, da je dne 12. marca letos v Zagozdu ustrelil t» puško proti lovskemu čuvaju Jožetu Odlazku, ga zadel v desno sence in je bd Odlazek takoj mrtev. Kritičnega dne je zapriseženi lovski čuvaj Jože Odlazek zasačil v revirju zakupnika lova inž. Ž mavca divje lovce Antona Okrajška in Viljema Božiča. Bilo je okoli 14. ure. Lovski čuvaj je divja lovca pozval, naj izročita orožje. Na ponoven poziv sta divja lovca izročila svoji puški lovskemu čuvaju. Odlazek je orožje divjih lovcev odnesel domov. Divja lovca sta vedela, da bosta kaznovana, ker je lovski čuvaj imel njuni puški. Anton Okrajšek je hotel zaradi tega dobiti svojo puško za vsako ceno nazaj. V družbi z obtoženim Antonom Lavričem, Avgustom Anžičem in Rudolfom Škodo je odšel Okrajšek pred čuvajev dom v Zagozdu. Lavrič in Anžič sta imela pri sebi vsak svojo puško. Ura je bila šest. Lavrič in Anžič sta se postavila ob dva vogala čuvaje-ve hiše, Okrajšek in Škoda pa sta poklicala čuvaja Odlazka. Čuvaj je pogledal skozi okno in videl oborožene divje lovce, škoda in Okrajšek sta čuvaja pozvala, naj takoj vrne puško, ki jo je v gozdu zaplenil. Čuvaj je fantom odgovoril, da zaplenjene puške ne bo vrnil, ker ima pravico in dolžnost zapleniti orožje divjih lovcev. Orožje mora izročiti orožnikom. Čuvaj je fante tudi pozval naj se umaknejo, ker bo sicer primoran uporabiti orožje. Med tem pogovorom je obtoženi Lavrič, ki je stal na vogalu, sprožil svojo pu£ko. Stal je približno 7 m od čuvaja čuvaj se je zgrudil, divji lovci so pobegnili. Pozneje je Lavrič sam priznal tovarišem, da je streljal na čuvaja. Rekel jim je: Jaz sem ga ustrelil. Ko so ga vprašali, zakaj je streljal na čuvaja, je odgovoril: Zakaj? Za nič. Kar sem naredil, sem naredil Anton Lavrič se zagovarja, da ni imel namena umoriti lovskega čuvaja. Po nesreči se mu je sprožila puška, ko je stal na straži ob vogalu. Obtožnica zelo obširno dokazuje, da lovski Čuvaj Jože Odlazek ni bil žrtev nesreče, temveč so divji lovci od- šli na njegov dom z namenom, da ga bodo ustrelili, će jim ne bo vrnil zaplenjene puške. SPECIALISTI ZA SLADKOR V torek so bili pred malim kazenskim senatom obsojeni zaradi tatvin velikih količin sladkorja pekovski pomoćnik Jože Ferjančič, železostrugar Franc Tacinger in šoferjeva žena Neža Zore. Obtoženci so deloma priznn'i zločine. Vlomili so v trgovino Josipa Tonija v Rudnike, v su>ilni-nico mesarja Benčine m v trgovino trgovca Bahovca. Tacinger se je specializiral na tatvino sladkorja. Trgovcu Bahovcu je odnesel za več tisoč dinarjev sladkorja v kockah. Del ukradene zaloge so našli pri Zor-čevi, ko so preiskali njeno stanovanje. V kantah in zabojih je ležalo pred sodniki nad KM") kilogramov sladkorja in zaboji špecerijskega blaga. To zalogo so zaplenili pri ZorČevi, ki se je zagovarjala, da ji je sladkor prodal neki gospod iz Zagreba in je doma sladkor shranila »za stara leta«. Del zaplenjene zaloge sladkorja je izviral od tatvin pred 5 ali 7 leti, kajti sladkor je že razpadal. Trgovec Bahovec je kot priča izpovedal, da je imel Tacingerja že dolgo na sumu, da mu krade sladkor iz skladišča. Že kot mladoletnik je bil Tacinger zaradi tatvin pri Bahovcu obsojen. Zaradi njega je trgovec dal narediti v glavna vrata dvojno ključavnico, pa ni nič pomagalo. Tacinger je znal priti v skladišče skozi troje zaklenjenih vrat, ne da bi ga kdo opazil. Ferjančič je bil obsojen na 3 leta in pol robije, Tacinger na 1 leto in 15 dni robije, ZorČevs pa na 6 mesecev zapora in na 240 din globe. Sobota, 1. julija 12: Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo in rove, težave vse pozabimo. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo in reve, težave vse pozabimo. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divj seoa 50 pai 3aveh pok= -Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od »47 do \S zvečer, za starejše dame ln gospode od Vfe8. do 9. ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 3. julija 1939. Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepis-nica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer prt ravnateljstvu Chrlstofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska c 15. Telefon št. 48-43. 2070 msm§ Beseda 50 par davek posebej NajmanjSi znesek « Din 2 POMOČNIKA sposobna, sprejme takoj slikar-sko-pleskarsko podjetje Jemc Franc, Bled. 2084 6 NATAKARIC ' za nedeljo popoldne sprejmem. Sprejmejo se tudi deklice za prodajo kruha in za pomoč v kuhinji. Zglase naj se v gostilni >Pri Tičku na Gričku«. 2100 CUNJE debele za vkuhavanje, sttve, spingle, hruške I~a* kg din 3.75 franko voznlna — razpošilja v košarah po 45 kg G. Drechsler, Tumla. 2101 FRIZERSKI SALON »MILA« Ljubljana, Tvrševa cesta 9 naznanja cenjenim damam svojo preselitev na Miklošičevo c 6 nasproti hotela Uniona, v znani frizerski salon »SLAVICA«. „Mila" in „Slavica" ▼ Ljubljani, na Miklošičevi cesti it. 6 sta sedaj novo in najmoderneje opremljeni frizerski in brivski salon za dame in gospode. Salon more nuditi cenj. damana res najboljše, slasti garantirano trajne ondulacije z najmodernejšimi aparati na elektriko ali brez elektrike. Poleg tega individualne pričeske, manikuro, masažo, zdravljenje, blon-diranje, barvanje las ter obrvi in trepalnic. Za resnično strokovno in solidno delo Vam jamčita splošno znani frizerki Mila ln Slavica. MORSKE RIBE danes v veliki izbiri, pripravljene na poljuben način, kakor tudi polenovka. — Kuhinja dobro založena s toplimi jedili: vsak dan ocvrti piščanci, ražnjičl, čevapčlčl. — Odlična dalmatinska in domača vina! — Laiko pivo v vrčkih se toči t lepo urejenem vrtu. GOSTILNA »PRI KMETU« _GO8POSVET8KA CESTA S__ Makulaturni papir ff*ia oprava »Slovenskega Naroda** LjabUasa, aaafljeva ulica itev. 5 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, SO. junija 1339 «Nrt. 145 Pred betoniranjem zapornice pri cukrarni Zakaj je potrebna zapornica — se do 70 miliji din — Velika Ljubljana, 30. junija Kmalu bodo začeli nadaljevati regulacijska dela pri Ljubljanici; vendar se naj nihče ne ustraši, da bodo morda začeli zopet razkopavati strugo v samem mestu. K n gulaciji Ljubljanice spada tudi zgraditev jezu, zapornice, pri cukrarni. Na Ljubljanici, pri razvodju Gruberjevega prekopa, sicer še stoji zapornica, a je le začasna, lesena. Potrebna je stalna, solidna zapornica na Ljubljanici za reguliranje vodne gladine. Takbae zapornice doslej niso mogli zgraditi, ker še ni bila zreguli-rana sama struga v mestu, zdaj pa. ko so že delj časa končana regulacijska dela v Ljubljani, se lahko lotijo tudi graditve zapornice. Nekateri se vprašujejo, čemu je potrebna zapornica na Ljubljanici, češ. čemu bi naj zapirali vodo, ko so Ljubljanico poglabljali ter regulirali zato, da bi osušili Barje. Ljubljanice pa v resnici niso regulirali zgolj zato, da bi osušili Barje, temveč da bi preprečili stalne poplave ob deževju na Barju ter zaradi melioracije Barja. Bar je je prav za prav v glavnem že dovolj osušeno, to se pravi, talna voda na Barju je že dovolj nizko. Ce bi upadla znatno bolj, bi se Barje spremenilo v nerodovitno puščavo. Barjanska zemlja mora obdržati primerno vlago, sicer jo solnce v pravem pomenu besede sežge, da razpade v nerodoviten, rjavemu pepelu podoben pesek (mivko). Ko je barjanska zemlja preveč posušena, je ne morejo spremeniti ponovno z nobenim čudežem v rodovitno; prah ne sprejme več vode. Kako občutljiva je barjanska zemlja in kako velika nevarnost lahko preti Barju zaradi neprevidnosti, se je pokazalo že 1. 1908. ko se je šotna plast na nekaterih krajih tako izsušila, da je začela razpadati v sterilni prah. Katastrofo so pa preprečili z naglimi ukrepi, predvsem s tem. da so zemljo globoko preorali, tako da je bila obrnjena na vrh vlažnejša plast. Tu in tam so tudi zemljo tlačili, da se je tako kompaktnejša ovlažila ob spodnji plasti. Talna voda na Barju torej ne sme upasti preveč globoko, če bi višine talne vode ne mogli regulirati s tem, da lahko z zapornicami poljubno zvišujejo gladino vode v Ljubljanici (torej v glavnem barjanskem odtoku, ki sprejema vodo vseh pritokov na Barju), bi bili brez moči proti višjim silam. Regulirana Ljubljanica brez zapornice bi bila večja nesreča kakor sreča za Barje, kajti prej ali slej bi se barjanska zemlja, ko bi bile nizke vode, tako presušila, da bi razpadla v nerodoviten prah. Z zapornico bodo regulirali gladino vode v Ljubljanici po potrebi. Samo po sebi se razume, da bo zapornica ob deževju odprta. Ko bo pa nizka voda, zlasti poleti, bo zaprta. S tem so računali tudi pri regulaciji struge v mestu. n. pr. pri pristanišču za čolne. Pristanišče so uredili primerno z gladino vode. Struga ne bo torej nikdar suha v mestu, tudi ob najhujši suši ne. Idealno bi bilo, da bi imela Ljubljanica in Gruberjev prekop skupno zapornico; to se pravi, zapornica bi morala biti zgrajena nad razvodjem. Vendar za to ni bil tam primeren teren. V Gruberjevem prekopu je pa že tako zapornica več let; zgradili so jo pred vojno. Prostor za zapornico so določali delj časa. Pred leti so določili, da bo pri Hribarjevi tovarni pred Kodeljevim. Končno so se odločili za prostor pri cukrarni. Kraj tam ustreza že zato, ker ni na nobenem bregu blizu nobenega poslopja. Ce namreč stoji poslopje, zlasti večje, blizu struge, je precej tvegano kopati globoke temelje v strugi, ker poslopje s svojo tezo pritiska na zemeljske plasti. V dnu Ljubljanice in ob bregovih je skozi mesto precej naplavljenega blata, ki ga sestavljajo usedline preperelih barjanskih rastlin. To blato je zelo nevarno, ker se vdaja pod pritiskom kakor maslo in ker postane tekoče, čim se razmoči. Ako plast takšnega blata odpro v strugi, kamor pritiska teža obrežnih poslopij in nasipov, se lahko zgodi nekaj podobnega, kakor če bi odprli gejzir; vendar ta primera ni dovolj dobra, kajti pomisliti je treba, da bi se lahko začeli v Ljubljanico sseliti« bregovi s hišami vred. Prav zaradi tega tudi niso mogli posebno globoko poglabljati struge skozi mesto. Graditev zapornice pri cukrarni je veliko delo, kar sprevidi mo že po tem, da bodo stroški znašali okrog 2.700.000 din. Zdaj je oddano samo betoniranje temeljev (podjetje M. Curk), In sicer za 1.850.000 din. dele, ko bo končano to vodno stavbno delo, bodo oddali betoniranje stebrov, ki bodo nosili železno zapornico in dvižne naprave. Betoniranje temeljev ni tako enostavno delo. Zato se dela tudi še niso mogli lotiti; doslej je bila previsoka voda. Med betoniranjem temeljev bo morala biti struga suha. Vodo bodo zaprli z zapornico na tako zvani špici, da se bo odtekala le po Gruberjevem prekopu. Ce je pa voda visoka, četudi jo lahko zapro na Spici, vendar ne morejo delati v strugi, ker ob so-vodju prekopa v Stepanji vasi vdira v prazno strugo Ljubljanice ter nastopa po nji precej visoko. Upanje je, da bodo zdaj kmalu lahko začeli delati, saj menda ne bo deževalo vse leto. Betoniranje temeljev bo končano vsaj do zime. Jeseni ali pozimi bodo razpisali oddajo del za gornji del zapornice. To delo bo končano prihodnje leto. S tem pa še ne bodo končana vam regulacijska dela v zvezi z Barjem in Ljubljanico. Pomisliti je treba, da čaka še na regulacijo okrog 23 km struge Ljubljanice na Barju — do Vrhnike. Regulirati bo treba še tuđ 1.000 m Malega grabna, 1800 m Ižice m 1-600 Iške. Na Barju je treba še regulirati 6 do 7 večjih od vodnikov. Ko bodo končana ta dela, m bodo šele lahko lotili podrobne melioracije Barja. Vse tono veljalo okrog 60 do 70 milijonov din. Za prvo etapo regulacijskih del na Barju so že pripravljena sredstva iz melioracijskega zaklada. Ta dela bodo trajala približno do 1.1945. Vsa regulacijska in melioracijska dela pa bodo trajala še desetletja. Barje bo sčasom mnogo pridobilo na vrednosti, ko bo postalo rodovitno. Poizkusi kmetijske preizkusevalnice na Barju so pokazali, da je na barjanski zemlji najbolj priporočljivo pridelovanje krompirja za škrob, pa tudi sladkorne pese in vseh vrst travniških kultur. Praksa sama pa kaže, da bi Barje lahko postalo velik zelenjavni vrt in da bi lahko zalagalo z zelenjavo velik del države ter celo inozemstvo. Barje ima še veliko bodočnost. Le naprej, brez mira.*. Lep sokolski praznik v stepanji vasi Včerajšnji javni nastop Stepanjskega Sokola je bil zelo dobro obiskan Ljubljana., 30. junija Kljub krasnemu prazničnemu popoldnevu so se včeraj zgrnile velike množice prijateljev sokolske misli na letnem telovadišču štepanjskegs Sokola, da prisostvujejo obračunu zimskega dela v telovadnici. Vabilu marljivega društva so se odzvala bratska društva Sokol I, Sokol H, Sokol IV Moste, Medvode, Polje. Šiška, Vič, Sokol m in četa Laverca, ki so deloma p*, magala tudi pri javnem nastopu. Bratsko župo je zastopal br. Janez Slapničar. Pred prsčetkom telovadnega nastopa, ki se je pričel ob 16., je priredila vojaška godba ppomenadni koncert. Ob napovedani uri so pod vodstvom načelnika br. 2ugla in ruačelnice sestre Kre-garjeve prikorakali na telovadi šče s praporom na čelu vsi telovadni oddelki 325 oseb, ki so med igranjem državne himne izkazali čast državni zastavi, ki se je v lahnem poletnem vetru dvigala na visok jambor. Po počastitvi državni zastavi je otvorila ženska deca (72 po številu)) telovadni nastop z dobro izvedenimi župni-mi vajami, za njo pa je prav tako dokaj skladno in zadovoljivo opravilo župne proste vaje 65 dečkov, ki jim je občinstvo priredilo tople ovacije. Moški naraščaj (35) je težke Nahlikove proste vaje opravil še dosti dobro in skladno, docim so narašča jnice (38) savezne proste ivaje izvedle prav dobro, med navdušenim odobravanjem gledalcev. Po ženskem naraščaju je nastopila oboja deca z igrami, dečki pa so še nastopili s preskoki čez konja s prožno desko in s talno gimnastiko, ki je izredno uspela in občinstvu zelo ugajate. Pri orodni telovadbi sta nastopili <*ve vrsti članov na Le naprej< so telovadni oddelki med po-noV.mi ovacijami zapustili telovadišče. Telovadni nastop je bil lep, pogrešali pa smo to pot stiro zitnikovo gardo, ki je še vedno vsako leto strumno nastopila pri javnem nastopu. Ne vemo, kje je vzrok, da je točka starejših brato\\ ki je bila na sporedu, odpadla. Vsekakor pa bi želeli, da drugo leto ^staro« sokolski f^ar-da spet nastopi in tako da poguma ;n moralne opore mlajši sokolski generaciji. Po telovadnem nastopu je bila izvrstno obiskana zabava, ki je prinesla društvu tudi lep gmoten uspeh. Br*tu načehrku n sestri načelnici naše iskren** čestitke in krepko naprej! J. H. Pred praznikom meščanskega Sokola Preteklo nedeljo smo priredili /a našo deco in naraščaj celodnevni izlet ki ;e prav lepo uspel. S prvim jutranjim vlakom smo se odpeljali na Gorenjsko in izstopili v Medvodah, kjer smo bili prisrčno spreje ti od tamošnjega bratskega društva. Žal, da nas je vreme nekoliko oviralo, zato smo se poslužili ponuđene strehe Sokolske-ga doma. Vseeno je biia mladina ves dan na zraku in v vodi in se prav dobro počutila. Tudi za prehrano je bilo vse pripravljeno. Starejše naše članice, ki so jim pomagale tudi sestre iz Medvod, so skrbele, da niso bili želodčki prazni. Mladini so se seveda pridružili tudi starejši člani »n članice, tako da nas je bilo popoldne pri razvitju naraščajskega prapora 15°. pri telovadbi pa je nastopilo 93 pripadnikov na- šega društva z vsemi tremi prapori. Želimo si še več takih dnevov. — Za zlet bolgarskih Junakov v Sofiji se je prijavilo 17 bratov in sester. S seboj ponesemo tudi članski in narašcajski prapor. — V nedeljo dne 2. julija bo telovadni nastop na letnem telovadišču. Pričetek ob 15. uri s pro-menadnim koncertom. Ob 16. telovadba vseh oddelkov, nato zabava z bogatim sre-čolovom in plesom. Vabimo vse obiskovalce naših prireditev in nam naklonjeno občinstvo, da nas tudi v nedeljo poseti. Poskrbeli bomo, da boste vsi zadovoljni. — Zdravo! Jubilejna akademija Sokola Vi* Vič, 30. junija Po krasno uspeli večerni akademiji Ljubljanskega Sokola na Vidov dan zvečer, bo priredil viški Sokol v proslavo društvene 301etnice jutri (v soboto) ob 20.30 na telovadišču Ljubljanskega Sokola jubilejno telovadno akademijo z nastopom vseh telovadnih oddelkov. Od vseh strani nas vprašujejo, zakaj bomo priredili akademijo v Ljubljani in ne doma na Viču. Vsem odgovarjamo: ni naša krivda, da je viški Sokol danes edino društvo v Ljubljani, ki je brez lastnega telovadišča. Krivci so drugod Toda viški Sokol ni nikdar in tudi ne bo nikoli klonil. Bratski Ljubljanski Sokol nam je brezplačno odstopil svoje telovadi-šče za jubilejno akademijo, za kar mu bomo vedno hvaležni. Kljub tesni telovadnici, ki jo imamo na Viču in ki ne odgovarja več sedanjim časom, so se vsi telovadni oddelki temeljito pripravili za svoj nastop m lahko mirne duše trdimo, da občinstvo nad našo akademijo ne bo razočarano. Bogat in pester spored ki so ga pripravili domači vaditelji in vaditeljice, vsem na čelu naš marljivi načelnik br. Maks Na-hlik, bo nudil vsem posetnikom lep užitek. Mimo nastopov vseh oddelkov s prostimi vajami in vajami na orodju, bosta krona akademije »Svoboda« simbolične proste vaje članov in članic in krasna telovadna skladba ^Kresna noč«, zbirka simboličnih telovadnih plesov, ki nastopijo pri njej vsi mladinski oddelki. Vabimo sokolsko članstvo in prijatelje našega Sokola, ki sc bori za nakup novega telovadišča, da jutri v polnem številu pohiti na našo akademijo. Vstopnice' dobite v predprodaji med urad nimi urami v pisarni Ljubljanskega Soko la v Narodnem domu in zvečer v pisarni Sokolskega doma na Viču Jutri zvečer ob 20.30 zbor sokolske in napredne Ljubljane na telovadišču v Tivoliju! Zdravo! Na svidenje! — Uprava Sokola Ljubljana-Vič. — Sokol Dolenji Logatec. Krepko se raz vija in širi svoje peroti naš Sokol. Sadove svojega pomladnega dela bo pokazal v nedeljo 2. julija na svojem letnem nastopu ki bo združen z zle tom obmejnega okrožja. Vabimo vse Sokole in prijatelje sokolstva. da se našega nastopa udeleže čim Številnejše, saj tudi nase društvo zelo številno vedno in povsod sodeluje. Dopoldne bodo tekme, popoldne ob 13. skušnje, ob 15. povorka in ob 16. nastop. Pri povorki in nastopu bo sodelovala godba Sloge iz Ljubljane, pri prosti zabavi po nastopu pa Akordeon jazz iz Ljubljane. Zlet je ob- vezen za vse članstvo našega okrožja, ld potuje na vse junaški zlet v Sofijo, ker ho pregled prostih vaj in pregled krojev. Udeležba v Sofiji iz našega okrožja bo prav lepa. saj jih gre samo iz našega društva 38. Ponovno vabimo vse Sokole in nase prijatelje, pridite v nedeljo 2. julija v Logatec, ne bo vam žal, vračali se boste z zadoščenjem, da ste podprli pridno in agilno sokolsko ediruco ob zapadni meji. Na svidenje in zdravo! — V nedeljo v Gore«jo vas! Sokol Poljan e-Gor en ja vas ima v nedeljo svoj letni javni nastop. Prireditev bo popoldne, ko bodo najprej skušnje, potem pa s pričet-kom ob 15.30 javni nastop. Domača zabava bo zaključila praznik sokolstva iz Poljanske doline. Vabimo naše članstvo k čim večji udeležbi! Po zračnem morju iz Amerike v Evropo ameriškem letalu ttAtSaatic GBgpee" se potuje zelo udofano . ^..mm Svetovni listi so kratko poročali, da je šel prvi polet ameriškega zračnega orjaka letala »Atlantic Clipper« gladko in da se je letalo s 30 potniki srečno spustilo na letališču pri Marseillu na tla. Prvi polet orjaškega letala iz Amerike v Evropo je pokazal, da je vprašanje rednega zračnega prometa čez ocean že rešeno. Med potniki je bilo 8 novinrajev, 4 no. vinarke in 4 zastopniki radijske družbe. Ko je bilo letalo 2500 m visoko, so se zbrali vsi potniki v salonu k večerji v večernih oblekah, kakor je to navada na velikih potniških parnikih Moški so bili v frakih, dame pa v dolgih večernih toaletah. Letalo je opremljeno kakor razkošna kavarna. Polet od Port VVashingtona do Lisabone je trajal 23 ur 50 minut in potnikom je minil ta Čas ze>k> hitro, saj aj v letalu niso dolgočasili »Atlantic Chp. per« sploh ni podoben letalu. Potniki as lahko v njem izprehajajo iz ene sobe v drugo in tako mnogokrat prehodijo 27 n dolgi prostor, dani posadke so imeli mn nost biti stalno v stiku s potniki, zasto niki radijske družbe so pa imeli v leta .ti na razpolago oddajni aparat, s pomoč o katerega so sproti obveščali ameriške poslušalce o svojih vtisih s poleta. Potovanje Čez Atlantski ocean je razmeroma varno. Redna zračna proga je bila otv<. jena šel po 16 poskusnih poletih z orjaškim letalom nad Karibskim morjem in Tihim oceanom. Ribe v tekočem zraku Tekoči zrak je modrikasta tekočina, ki vre pod običajnim zračnim pritiskom pri zelo nizki temperaturi, namreč 190 stopinj pod ničlo. V tekoči zrak položene rastline ali živali se takoj strdijo, ker zmrznejo pri tako nizki temperaturi vsi telesni soki. Ito velja za ribe, samo da .ce na temelju izkušenj z ribami, zamrznjenimi v ledu. vzdržuje domneva, da lahko ribe še žive, če jih vzamemo iz tekočega zraka. Zdaj je pa raziskal ta pojav francoski učenjak D. Luyet. Za svoje poskuse je rabil okrog 4 cm dolge zlate ribice. Najprej jih je na površju skrbno posušil, potem jih je pa položil v tekoči zrak, kjer so ostale 2 do 20 sekund. Iz tekočega zra. ka jih je položil v vodo, ki je imela 20 sto. pinj C. Izkazalo se je, da ribica, ki je v tekočem zraku zmrznila, n koli več ne oživi, će pa zmrzne samo zunanja plast telesa, ribica zopet oživi toda mraz ji tako škoduje, da prej ah slej pogine. Ce na ribi zmrzne naglo le tenka pla.ct njene površine lahko še živi, kakor vidimo to pri ribah, ki so zmrznile v navadnem ledu. Franco?ki učenjak je ugotovil, da nastanejo v ribjem telesu med celicami ledeni kristalčki, če položimo ribo osušeno v tekoči zrak. Japonski trgovci v Pekingu Od zasedbe Pekinga po japonski vojski se je število japonskega prebivalstva v mestu sicer povečalo od 2 000 na 30.000, toda ti japonski meščani niso zadovoljni z razmerami. To so večinoma mali trgovci, ki so se napotili v Peking, da bi kaj zaslužili. Premožnih trgovcev je med njimi zelo malo. Mnogo *e jih je moralo že vrniti, potem ko so izgubili vse svojepri. hranke. kajti trgovina v Pekingu & po okupaciji ne razvija Na njihovo mesto prihajajo novi da dožive enako razočaranje. Kitajci nočejo kupovati od japonskih trgovcev, japonska posadka je pa pre- majhna da bi mogla preživljati vse trgovce in krčmarje. Kitajci piva ne pijejo in ga nočejo niti pokusi U. Na drugi stran se pa Japonci nočejo prilagoditi kitajski, običajem in napačno računajo, da se bori -» Kitajci privadili ruihovim izdelkom, da bodo jeli zahajati v njihove restavracije in kavarne. Kitajska kuhinja je namreč", ena najboljših, japonska pa ena najslabših na lvetu. Kitajci tudi niso navdušeni za izdelke japonske mode. Mati žrtvovala uhelj za sina Zanimivo praktično ope-racijo so nap -vili v stockholmski bolnici sv. Serafina. I Sloveči švedski kirurg Ragnel je presa.lil I bolniku uho. Operacija ima romantično m obenem zanimivo ozadje. Mladi 5tockholm_ ski uradnik, rojen pred 28 leti brez nega uhlja, je bil zelo nesrečen zarad te telesne hibe. Težil ga je občutek manj- j vrednosti in tako je postal plah in preti- I rano skromen, čeprav je bil sicer povsem j normalen. Pred dvema letoma se je zaljubi] leski telesna hiba ga je ovirala, da ni hotel de-kletu priznati ljubezni. Rad bi jo bil za I snubil, pa se je bal, da bi ga odklonila I V trenutku največjega obupa je končno potožil svoji materi, kaj ga tež'.. Mati, la niti slutila ni, da si je vzel sin telesno hibo tako k srcu, je takoj oklenila pamag it mu. Slišala ej o čudežih modeme piart kirurgije in takoj se je odločila žrtvo za sina svoj desni uhelj. Operacija f*~ p posrečila in srečni mladenič je odšel iz bolnice z obema uhljema, obenem pa z zaročenko pod roko. PRI ZDRAVNIKU — Ce ne boste nehali piti vina, vas zagotavljam, da ne boste docakah nobene starosti. Bolnik: Boga mi. gospod doktor, saj tudi jaz vedno pravim, da vino vzdržuj ▼ človeku mladost. Rorence Riddellova: 58 tlevatna C}u£c$cn Margareta Blaisova je naenkrat obmolknila. V glavo ji je Šinila nova misel. — V tako nemirnih časih bi ne smeli ostati v Tizigotum, — je nadaljevala. — Morali bi se vrniti v Anglijo, domov. Saj tu vendar nimate kaj iskati. Fenella Graveva je pa odgovorila mirno in odločno, da ne misli zapustiti Tizigouna, vsaj ne tako dolgo, dokler vsem tujcem ne bo zapovedano, naj odpotujejo. Niti z besedico ni pojasnila, zakaj se je tako odločila, Margareta Blaisova je pa tudi ni vpraševala. Bila je sicer nekoliko presenečena nad tem, kar je slišala od Fenelle Gray-eve, ni pa imeia kdaj vpraševati o nagibih. Kakor je bila izjavila sama, je imela še mnogo dela, ki ga je morala opraviti pred svojim jutrišnjim odhodom v Alžir. Solnce se je že nagibalo k zatonu. Fenella Graveva je vstala, da bi odšla, kajti od Margarete Blai-sove do hotela Continental je bilo precej daleč in bela žena bi ne storila pametno, če bi šla v mraku sama po mestu. Margareta Blaisova se je prijazno poslovila od nje. — Pridite sem kadarkoli boste hoteli, morda ostanem v Alžiru ves teden, al ipa Še dlje. Pišite mi Alžir, pustim vam tu svoj naslov. Ključi bodo pri Abdullahu, on vam ji izroči. Dobre vse premislite in držite se mojega nasveta. Bodite pametni in vrnite se domov v Anglijo. Kaj bi počeli tu v teh nemirnih časih? Tu bo položaj vedno slabši — O, ko bi vam ne bilo treba odpotovati — je odgovorila Fenella počasi. Vedela je že, kako težko bo pogrešala to ženo, ki je znala biti tako prijazna z njo. Kar strah jo je bilo misli, da bo zopet čisto sama v Tizigounu. Vedela je, da mora ostati tu. čeprav sama s svojimi mračnimi mislimi, dokler ne bo novih vesti o De-reku. Pri tem je pa imela občutek, da je mnogo preslaba, da bi mu mogla kakorkoli pomagati. Ne, ničesar ne more storiti zanj, niti pisati mu ne more, saj pošta ne doseže Nurega. Sicer pa — ali je De-rek sploh še živ? Morda so Arabci že zavzeli trdnjavo, zavarovano samo z glinastimi zidovi, morda truplo Dereka, njenega prijatelja in tovariša iz otroških let, že leži oskrunjeno in razsekano na kose v puščavskem pesku XII. DVA DUHOVA Fenella je dobila naslednje dni eno izmed Ken-tovih pogostih pisem. Od njega je bila že zvedela, da je napadla njegovega očeta neozdravljiva bolezen. Kent ji je zdaj pisal, da moči starega moža z vsakim dnem bolj pešajo. Fenella bi bila dala vse, da bi mogla biti pri Kentu v teh časih mučnega in bolestnega pričakovanja, kdaj nastopi neizogibni konec. Tistega dne je nosila v svojem srcu bolest in žalost. Obisk doma, iz katerega je bila Margareta Blaisova že odšla, nikakor ni mogel razpršiti njene otožnosti, čeprav jo je Roger tam sprejel z nepopisno radostjo. Proti večeru se je vračala v hotel. Bila je zelo utrujena, kajti ves dan ni skoraj ničesar zavžila. Jed ji je bila zdaj zoprna, saj je morala neprestano misliti na Dereka. Kako bi mogla s slastjo jesti pečeno kuro zeleno solato in sladke omcJete. ko pa Derek in vsi oni ubogi bolni možje, ki so zaprti z njim v Nuregu. nimajo razen starih konzerv in trdega prepečenca ničesar, čeprav bi jim bila potrebna sveža hrana, da bi se jim povrnile moči. Zdelo se je, da stopa Derek nocoj vso pot kraj nje po cesti. Spominjala se je vseh onih malih prigod, ki sta jih bila skupaj preživela v otroških letih. Celo Kent se je moral umakniti iz njenih misli. Derek je zavzel v njih svoje prejšnje mesto. Fenella je pozabila na njegovo slabost, spominjala se je samo njegovega nežnega in radostnega prijateljstva. Pri tem je ostal v nji občutek lastne krivde, kajti zavedala se je. da je Derek ljubil samo njo in da ji je tudi zaupal, pa naj so bili njegovi grehi še tako veliki. Res je, da ona tega zaupanja še z nobenim dejanjem niti z besedo ni izdala. Toda v duhu je bila Dereka že zapustila. Recimo, da je Derek že umrl. recimo, da lahko prav v tem trenutku že gleda v njeno srce in čita v njem vse, kar mu je doslej prikrivala. — da že prioada drugemu možu. Kako trpko in težko je vse to! Tiste noči dolgo ni mogla zaspati. Dolge ure so jo mučile težke misli o Dereku Ellisonu. Slednjič je pa vendarle zaspala, pogreznila se je v nemirno spanje, polno težkih sanj. Najprej je imela samo brezpomembne sanje, naenkrat in sicer v najtemnejši uri pred jutranjo zarjo, so pa stopili pred njo prividi, ki so bili preveč jasni, da bi jih mocla smatrati zgolj za sanje. Bila je prepričana, da ne spi več, da bedi, toda ganiti se ni mogla. Hotela je odpreti oči, toda neka tuja volja *i je zadrževala veke. V naslednjem tre- nutku so njeni prestrašeni možgani že videli po* vsem jasno podobo. .. Bil je Derek. Ležal je na ozki, leseni postelji v veliki sobi. Okrog njega so stale druge postelje in na vsaki je ležal mož. Fenella je videla vse — vsi so bih zardeli. To so bili trpeči ljudje, nekateri so bolestno stokali, drugi zopet so bili preslabi, telesno in duševno izčrpani, tako da niti zastokati niso mogh Eden je bil pravkar umrl. Dva legionarja sta polagala njegovo truplo na nosilnico, da bi ga odnesla. Povsod je bilo ozračje polno groze, strahu, bede m trpljenja. Z enim samim pogledom je Fenella Grayeva spoznala vse to. Z duševnimi očmi je videla vse to, potem se je pa ta slika zožila in v nji je ostal samo Derek. Bil je prezebel, skuštran in umazan. V vročici se je premetaval po ozkem ležišču. Toda njegove udrte oči so nepremično zrle v njene oči in v njih je bila mila prošnja. Kar je ves ta privid izginil, kakor da ga je zakrila težka zavesa. Tista tuja volja, ki je bila obšla Fenello, je pustila pri miru vsaj njeno telo. Fenella je lahko sedla na postelji in se z izbuljenimi očmi zagledala v nočno temo. Vedela je, da je tisto Nekaj, ki se ji je bilo približalo, že istega dne, ko je David Kent odpotoval v Anglijo, zdaj tu, zopet pri nji. To pot ji je bilo pa mnogo mnogo bliže in bilo je tudi mnogo jasnejše. Odnašalo je življenjske šoke iz telesa Fenelle Grayeve, da je moglo dati obliko svojemu telesu. Zares, tisto Nekaj, sprva zgolj sivo in nejasno kakor meglovina, je dobivalo zdaj vedno jasnejše obrise, dokler od groze vsa trda Fenella ni spoznala, da je bila to Betty Brodijeva. Najprej je poslala k nji privid svojega sina, zdaj je pa prišla še sama. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in ioseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani