METOVALE :M Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo i o upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. štev. 17. V Ljubljani, 15. septembra 1929. XLVI. VSEBINA: Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. — Jesensko gnojenje travnikov s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo. —• Razkuževanje semena. — Napravimo iz zapuščene zemlje rodovitna tla. — Rigolanje in okop a vanje v težki zemlji. — Kmetijska razstava v Ljutomeru. — Tekmovalno oranje v Medvodah.. — Darilo kraljevičem. — Vprašanja in odgovori. — Kmetij&ko-šolski vestnik. — Nedeljska predavanja in tečaji. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Dopisi. — Uradne vesti. —• Tržne cene. — Inserati. Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Dne 5. septembra t. 1. se je v »Mestnem domu'1 v Ljubljani vršil občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, katerega potek tukaj nakratko prinašamo. V prihodnji številki ..Kmetovalca" pa bo objavljen podroben zapisnik. Občnega zbora se je udeležilo 20 članov glavnega odbora, oba računska preglednika in 368 delegatov od 227 kmetijskih podružnic. Oblasti in ljubljansko časopisje so na to zborovanje poslali svoje zastopnike. Občni zbcr je otvoril in vodil družbeni predsednik g. Ivo Sancin, ki je po pozdravu navzočih in spominjajoč se umrlih družbenih članov predlagal troje udanostnih brzojavk: Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru, slovenskemu princu Andreju in kmetijskemu ministru dr. Otonu FrangeSu, ki jih je občni zbor z odobravanjem vzel na znanje. Na to je nakratko očrtali delovanje Kmetijske družbe v 1. 1928. K predsednikovemu poročilu je dobil! besedo g. dr. Milavec, ki je obrazložil stališče manjšine, češ da ne prizna današnjega občnega zbora kot pravilnega, ker se ni upošteval sklep lanskega občnega zbora, da se skliče letošnji občni zbor v maju ali juniju in ker večina glavnega odbora ni sprejela vseh priglašencev za člane. Ob koncu je predlagal, naj se zaraditega volitev članov glavnega odbora odloži. (Med njegovim govorom je manjšina delala velik hrup.) Po izjavah g. dr. Milavca je predsednik utemeljil sklepe glavnega odbora, kakor so natančneje razvidni iz že objavljenega sejnega zapisnika. Za tem je g. Petovar predlagal konec debate in prehod na dnevni red, kar je občni zbor z večino glasov sprejel. Poročilo o delovanju glavnega odbora in račun ski zaključek za 1. 1928. sta se sprejela z večino glasov, kakor sta bila predložena delegatom v tiskanih izvodih že pred občnim zborom. Ker je med' tem manjšina ogrožala nadaljni mirni potek občnega zbora ter volitev, je policija na prošnjo predsednika zavarovala volilne žare. Na to se je v zmislu druž- benih pravil v redu izvršila volitev novih članov glavnega odbora. Izvoljeni so bili kandidati večine, katerih imena so objavljeni med »uradnimi vestmi" današnje številke. Izvoljeni odborniki so prejeli 217 glasov, manjšinski kandidati so dobili 15 glasov, 136 delegatov pa ni glasovalo. Po volitvan je g. dr. Basaj prečital izjavo manjšine in zanteval, da pride v zapisnik, kar je pa občni zbor odklonil. Manjšina je na to zapustila zborovanje. Odstopivši predsednik, g. Sancin, se je zahvalil odbornikom in delegatom za njih sodelovanje in pomoč tekom njegovega petletnega predsednikova-nja. Za njegovo uspešno delovanje se mu je zahvalil g. Petovar. Predsedniško mesto je zavzel novo izvoljeni predsednik g. Franc Trček in nagovoril delegate: »Zahvaljujem se Vam za zaupanje, ki ste ga izkazali tovarišiem-odbornikom in meni z izvolitvijo v upravo te najstarejše organizacije. Zavedajoč se velikih in težkih nalog, ki jih je vršila in jih mora v bodoče še bolj intenzivno vršiti Kmetijska družba, prosim vse funkcijonarje podružnic in člane glavnega odbora, da me podpirajo s svojim sodelovanjem. Kmetijska družba je dolžna, da z vsemi sredstvi pospešuje napredek in dobrobit slovenskega kmetijstva. Kot trgovska organizacija mora delati na to, da bo nabavljal slovenski kmet čim cenejše in čim boljše gospodarske potrebščine, iskati pa mora tudi pota in načine, da se organizira na temelju samopomoči vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Zlasti bo morala tudi poskušati, da se po vrsti odstrani vzroke, zaradi katerih je donosnost slovenskega kmetijstva tako nizka, da se je bati propada istega. Najprej pa bo seveda treba vse vzroke ugotoviti in v ta namen izpopolniti kmetijsko statistiko ter pospeševati uvajanje popolnejšega kmetskega knjigovodstva. Da bo mogla te naloge uspešnejše vršiti, ne da bi zaradi tega bolj obremenjevala blagovni oddelek, bo najbrže kazalo, da nekatere manj donosne in manj potrebne nepremičnine vnovči ter izkupiček porablja za blagovne posle • namesto dragega kredita. i Čitajte in shranjujte ff Kmetovalca" I Končno bo treba urediti uradniške zadeve s primerno službeno pragmatiko, ki bo odgovarjala potrebam družbe, poleg tega pa razbremenila glavni odbor. Potrudil se bom, da bom čim bolje izvršil naložene mi dolžnosti. Seveda bo to mogoče le, če bodo tuui člani pokazali potrebno zanimanje in sodelovanje. Zato prosim podružnice in člane glavnega odbora, da vneto sodelujejo, zastopnike oblasti pa. da tudi v bodoče izkazujejo družbi svojo naklonjenost in po možnosti upoštevajo njene predloge." Pri obravnavanju predlogov podružnic so se sprejele sledeče resolucije: o znižanju trošarine na vino, o omiljenju načina pobiranja te trošarine in o podeljevanju brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov, kakor tudi predlog delegata g. Albina Ko-mana, da apelira glavni odbor Kmetijske družbe na vojaške oblasti, da one izvršujejo nabave za prehrano vojaštva, posebno krompirja iu zelja, direktno pri kmetih, oziroma potom Kmetijske družbe in njenih podružnic. Jesensko gnojenje travnikov s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo. Naši travniki so potrebni gnojenja, če hočemo kaj več in boljšega pridelka. Pri sedanjem položaju naše živinoreje je naravnost naša dolžnost, da storimo kaj več za izboljšanje krme, sicer je vsak izdatnejši napredek pri naši živinoreji v naprej izključen. Najvažnejši del krme nam dajejo travniki. S hlevskim gnojem se da veliko dobrega doseči, žal le, da ga rado zmanjkuje in da nam ga za travnike navadno ne ostaja ali pa premalo in da smo zaraditega prisiljeni pomagati si z umetnimi gnojili. Najbolje storimo v tem primeru, če gnojimo travnike, menjaje enkrat s hlevskim gnojem, drugič pa z umetnimi gnojili. Enostransko hlevsko gnojenje in gnojenje z gnojnico pospešuje preveč razvoj raznih kobulnic (divjega peteršilja, trebelja itd.), ki so za travnike nevšečna zelišča, ker dajejo pusto in trdo seno. Nasprotno pa lahko dosežemo najlepše uspehe, če gnojimo travnike tudi z umetnimi gnojili. Med umetnimi gnojili se je dosedaj za jesensko gnojenje posebno dobro obnesla Tomasova žlindra v zvezi s kalijevo soljo. Tomasova žlindra vsebuje dve važni snovi, ki sta travniškim rastlinam in posebno deteljnim rastlinam neobhodno potrebni in ki jih v zemlji rado zmanjkuje. To sta fosforova kislina in apno, ki delujeta izredno ugodno posebno v zemlji, ki ima kaj več kisline ali je vlažna, pa tudi sicer, ker sta fosforova kislina kakortudi apno važne hranilne snovi. S svojim ugodnim učinkom se ponaša poleg Tomasove žlindre tudi kalijeva sol, ki vsebuje potrebni kalij. Uspehi, ki smo jih dosegli s temi gnojili, so splošno znani in je zato naravno, če se naši kmetovalci tako radi zatekajo k tem gnojilom. S temi gnojili smo imeli že pred vojro prav lepe uspehe, ko se ie oddajala tudi nižjeodstotna Tomasova žlindra, danes se pa oddaja le visokood-Stotna, ki mora imeti vsaj 18/& v zemlji raztopne fosforove kisline. S Tomasovo žlindro in 40% kalijevo soljo dosežemo, da si opomorejo detelje in trave. Na travnikih, kjer ni videti skoraj nobene detelje (tako je namreč v rasti zatrta), se začno po takem gnojenju bujno razvijati razne detelje in ž njimi vred tudi trave, tako da je košnja lahko še enkrat tako močna kakor prej. Ves travnik izgleda pomlajen, tako se ruša zgosti. Za 1 ha je treba 300—400 kg Tomasove žliamv in 150 do 250 kg kalijeve soli. R. Razkuževanje semena. Inž. Ivan Zaplotnik. Bliža se čas setve. Od dobre ali slabe izvršitve setve je odvisen uspeh žetve. Le od dobro izvedene setve moremo pričakovati tudi zadovoljiv pridelek. 'Tu prihaja v pošte v zlasti troje: dobra obdelava zemlje, pravilno in zadostno gnojenje ter dobro seme. iNajboIjše seme, vrženo na slabo obdelano in izčrpano njivo, ne more dati dobre žetve; istotako pa slabo in bolehno seme ne more dobro uspevati na še tako obdelani in pognojeni njivi. Slabega semena pa se pri nas poseje še prav dosti, čeprav bi se z malo pažnje in truda lahko uporabljalo boljše, kar bi imelo za posledico večje pridelke. Da mora biti seme za setev čisto, je samoobsebi umljivo. Nespametno bi bilo, sejati zdrobljeno zrnje, ki ne more kaliti. Pni in drugi zahtevi zadostimo na ta način, da semensko žito očistimo s pomočjo čistilnika in trijerja. Ni pa med našimi kmetovalci dovolj razširjeno prepričanje, da je tudi zdravstvenemu stanju semena treba posvetiti dovoljno pažnjo. Naše kulturne rastline napadajo razni škodljivci in bolezni. Z ozirom na čas, kdaj se okuženje po rastlinskih boleznih izvrši, lahko te razdelimo na tri skupine: l. Okuženje se izvrši že v cvetju.. Bolezenska kal se nahaja v zrnu. Proti takim boleznim ne poznamo prikladnega, zanesljivega in lahko uporabljivega sredstva. Tipičen predstavnik te vrste je prašnati snet na ječmenu. 2. Okuženje se izvrši pri kalitvi. Bolezenske kali se nahajajo na zrnu in pro-dro v kalečo rastlino. Bolezni te vrste se dado primeroma lahko zatirati. Tipičen predstavnik takih bolezni je trdi ali smrdljivi snet pšenice. 3. Okuženje se izvrši v poznejšem času, tekom razvoja. Sredstev za direktno zatiranje takih bolezni nimamo. Pravilno gnojenje, redkejša setev in izbira odpornejših sort so edina pomoč. Sem spadajo razne rje. tiakor sem zgoraj omenil, je samo borba, proti boleznim iz druge skupine lahko izvedljiva. Bolezenske kali (trosi, spore) se nahajajo namreč na zrnu in se dado s primernimi sredstvi uničiti. To so razkuže-valna sredstva, razkužila (Beizmittel). Po tem, v kakšnem stanju se razkuževalna sredstva uporabljajo, jih delimo v mokra in suha. Pri mokrem razkuževanju imamo tri načine: potapanje, škropljenje z večjimi in škropljenje z manjšimi količinami razkužila. Najzanesljiveje deluje potapanje. V ta namen je pripraviti dovoljno količino raztopine, v katero se žito potopi. Paziti je na jakost raztopine in trajanje potapanja. Raz-kuževalnim sredstvom so pridejana točna navodila, koliko jih je treba vzeti na določeno množino vode, kakortudi, koliko časa je treba žito pustiti v raztopini. Slaba stran tega načina je, da je treba žito zopet sušiti, če se.iemo s strojem, ali če v primeru slabega vremena ni mogoče takoj sejati, pa bi se mokro žito pri daljšem ležanju ugrelo in izgubilo ka-livost. To je bil tudi glavni vzrok za iskanje novih načinov uporabe mokrih razkužil. Prvo je škropljenje z večjimi količinami raztopine (10—20 litrov na 100 kg žita). Seme se poškropi z raztopino s pomočjo navadne škropilnice in z lopato dobro premega. Sušenje tako razkuženega semena je lažje in hitrejše; tudi sicer je ves postopek lažje izvedljiv. Razkuževanje z malimi količinami raztopine (2 do 4 litre na 100 kg žita) nam predstavlja že prehod k suhemu razkuževanju. Ker pa je količina raztopine zelo majhna, je za ta način potrebno uporab-ljati posebne aparate, ki hitro in dobro premešajo žito z odgovarjajočim razkužilom. Dobra stran tega ' načina je v tem, da sušenje odpade in se lahko takoj seje tudi s strojem. Suha razkuževalna sredstva se uporabljajo v obliki finega praška. Žito se s praškom dobro zmeša. Mešanje lahko nbavimo v gosti vreči ali pa v posebnih aparatih. Pri mešanju je dobro zavarovati oči, nos in usta. ke<- prašek na sluznicah povzroča vnetje. Delovanje takih sredstev nastooi šele v zemlji. Pri tem postopku semena ni treba sušiti. Za mokro razkuževanje se uporablia: Germisan. Usnulun, Uspulun-Universal. Tillantin Kalimat, For-rnalin. bakrena galica itd. Galica se rabi samo za potaoanje: cesto se opaža, da zmanjšuje kalivost. Od suhih sredstev so najrazSirjenejša Abavit B, Tillantin R. Porzol. Vsa razkuževalna sredstva so več ali manj stru-" nena. Zato se preostalo razkuženo seme ne sme rabiti za ljudsko prehrano, pač pa se lahko uporabi dobro oprano in pomešano z nerazkuženim zrnjem za krmo. Napravimo iz zapuščene zemlje rodovitna tla. (Piše Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.) Pristno zrcalo naše brezbrižnosti je na naših kmetijah zemlja, ki jo puščamo v nemar, kjer pustimo rasti trnje in ničvreden drač. Marsikateri posestnik, ki pusti zemljo neobdelano (torej brez vsakega haska), misli, da to ni nikaka izguba na njegovih pridelkih. O taki zemlji, ki nam ne prinaša nikake hrane, ne za ljudi in ne za živino, se je treba podrobneje pogovoriti. Tu vidimo prepadine, porastle s trnjem, tam ograje, ki so nepotrebne. V teh ograjah so prazne luknje, skozi katere bi se lahko peljal z vozom. Kaj ti pomaga taka ograja proti živini? Drugje zopet najdemo takozvane škarpe, obrastle s tako šaro da je v sramoto gospodarju. Vse to, kakor si misli neuki posestnik, ni nikaka izguba za njegovo gospodarstvo. Ena taka krpa, ki ne dopri-naša nikakega haska, je tu, druga tam itd., in če izračunamo vse take kose zemlje skupaj, dobimo zelo lepo površino zemlje, na kateri bi prirastlo toliko žlahtne knne, da bi vsak posestnik lahko žaloval, posebno, če se mora živina z golo slamo zadovoljevati, Navadno se izgovarja tak posestnik, da nima časa, da bi iztrebil to šaro iz svojega zemljišča in da nirna dovolj gnoja za svoje njive. Kako bi šele mogel tako zemljo prekopati in zagnojiti! Seveda ni gnoja, ker tak posestnik vse orje, če le ni moker ali muževen svet. Glavno mu je, da ima zase in svojo družino potreben živež in da opita prašiče, od katerih dobi potrebno zabelo. Pri ubogi živini pa se pri vsem tem premalo misli da je tudi ona potrebna kaj boljšega. Res je. da so velikokrat zapreke krive, da mora živina vso zimo živeti ob slami. Res je pa tudi. da bi lahko vsako leto tak kos zemlje, ki mu leži kot mrtvi kapital, izboljšal. Vsako leto nekaj. To bi lahko spravil z domačimi delavci, katerih ni treba posebej plačati. Ako pa ni mogoče takega dela na noben način izvršiti, naj se taka zemlja odda pridnim in delovnim ljudem ki nimajo ali pa imajo premalo zemlie. v brezplačni namen za dobo kakih 5 do 6 let. Pri nas že nekateri gospodarji tako delajo. da prepuščajo tako zapuščeno zemljo skrbnim in premalo za-poslenim družinam v brezplačni najem. Pozneje se tako obdelan svet še pognoji in obseje s travno mešanico za naoravo stalnega travnika. Slabo izpričevalo za kmetovalca je vsekdar. če pušča svojo zemljo v nemar. To kaže. da se gospodar vse premalo zaveda svojih nalog in da ima premalo skrbi za svoje dohodke. Bodimo torej tudi v tem pogledu bolj skrbni in ne trpimo na svoji zemlji trnja in druge ničvredne 'šare. Ko sem se v mladih letih postavil na lastne noge, sem mislil tudi jaz, da mi ne bo mogoče iztrebiti zemljišča in spraviti take zemlje do potrebne rodovitnosti. Res ni bilo časa, ker sem bil vse leto zaposlen kot težak pri drugih večjih posestnikih, da sem na ta način zaslužil steljo, drva, voznike in orače. Ko je bilo v jeseni delo končano, sem se lotil obdelave puste zemlje noter do pomladi, kadar je to zimsko vreme dopustilo. Drugo zimo zopet tako in to je trajalo celih 18 let, preden sem napravil iz ničvredne zemlje rodovitna tla. Ta sem posejal s travno mešanico ki sem jo naročeval vsako leto pri Kmetijski družbi. Obenem pa sern take prostore zasadil s sadnimi drevesi. Tako sem dosegel, da trgam zgoraj z drevja lepo sadje, spodaj pa kosim žlahtno travo. Vsaka zemlja, pa naj bo še tako zanemarjena, se da spraviti do popolne rodovitnosti, ako Ie ni prekamenita ali premokra. Ko sem bil s tem dolgoletnim in napornim delom gotov, sem stopil na dan. Vse se da torej doseči. S povoljnimi uspehi izkoristim svojo zemljo do zadnjega kvadratnega metra. Da bi ne bilo časa za tako izboljša vanje, je prazen izgovor, kajti časa je vedno dovolj za vse tisto, kar človeka veseli in kar hoče storiti. Kar se pa tiče gnojenja za tako prekopano in očiščeno zemljo, je na res težko, ker primanjkuje hlevskega gnoja. Tukaj ni drugega izhoda, kakor da se poslužujemo tudi umetnih gnojil, ki jih kaže uporabljati za njive, da zamoremo del živinskega gnoja uporabiti za novo prekopane in dosedaj puste lege. Najboljši uspeh dosežemo, če posadimo na take prostore krompir za eno ali dve leti, potem jih pa obsejemo s travnim semenom. Rigolanje in okopavanje v težki zemlji Naše vinogradništvo zavzema najrazličnejšo zemljo, od lahkega laporja in peščenice. do težke in mrzle gline. Rigolanje je temelj, od katerega odvisi uspeh in obstoj vinograda. Lahka zemlja je dostopna zraku in toploti v globočino. V taki zemlji izrabi trta s koreninami vso prerahljano prst, drugače pa je v težkih zemljah. Te so mrzlejše in zaradi manjše luk-njičavosti ovirajo tudi dostop zraka. Vsled tega tudi korenine ne morejo globoko vanjo, temveč se širijo le v srednji in v zgornji plasti. Zemljišča, ki jih nanovo rigolamo', imajo vrhnjo. okoli 25 cm debelo plast temnejše barve. Bogata je na sprstenini in redilnih snoveh. Čim globokeje kopljemo v težkih legah, tem revnejša in mrtvejša je zemlja. Po običajnem rigolanju 60 do 80 cm, pride gorenja, rodna zemeljska plast na dno, v sredo srednja in na površje spodnja. V težkih ilovicah s preobilico glive je to pogrešeno, ker nizko podkopana vrhnja rodna plast ne pride do veljave. Korenine je ne morejo doseči in izrabiti. Drugo zlo je, da na površje obrnjena spodnja materica napravlja po vsakem dežju Škodljivo skorjo. Trta je odvisna samo od hranil v mrtvici. ki so pa nezadostne. Bogata gorenja plast ostane zakopana, mrtva glavnica. To nam pričajo slabotne trte povsod v takih zemljah. Namen rigolanja je, pripraviti zemljo, da bo najugodnejša za trtni nasad. Temu moramo slediti. Siliti trto, da širi korenine v spodnjo plast, kakor dela to v lahki zemlji, ne pelje do zmage. Zato bomo težke zemlje rigolali tako. da pride gorenja, redna ruša v sredo. To dosežemo, ako ob rigolanju ne izmečemo spodnje mrtve plasti na površje, ampak jo prekopljemo, zdrobimo in pustimo v jarku na dnu. Njen namen je, da v rahlejšem stanju zadržuje potrebno vlago. Re;kli smo, da v težkih zemljah ne širi trta korenin v globočino. Tedaj moramo tudi okopavanje in gnojenje usmeriti plitvejše, kakor v lahkih zemljah. Cim globokeje je gnoj zakopan in čim težja je zemlja, tem počasneje se gnoj razkraja, ker je oviran dostop zraka. Rosne korenine bomo čistili 15 do 20 cm globoko, ker nižje so glavne, ki so potrebne za rast in rodnost. Vsled tega ne bomo ne gnojili, ne okcpavali trt globokeje, kakor 15—20 cm. Strah, da bi s plitvim gnojenjem pospeševali razmah plevela, je nepotreben, ker tri do štirikratna pletev, ki jo moramo tudi zaradi rahljanja zemeljske skorje opraviti, ga zatre pravočasno. štrekeli Kmetijska razstava v Ljutomeru. O priliki obrtno-industrijske razstave, ki je trajala od 11. do 18. avgusta, je bila v Ljutomeru od tamošnje kmetijske podružnice prirejena tudi kmetijska razstava. S tem se je hotela poudariti tesna vez med kmetijstvom in obrtništvom po deželi in obenem nuditi kmetovalcem prilika, da si ogledajo domače pridelke, kakršne dosežejo umni kmetovalci, ter kme- tijske stroje in orodje, ki jim je za umno kmetijstvo potrebno. Kmetijska družba je dosedaj prirejevala kmetijske razstave le v Ljubljani, ki so dosegle že lep uspeh. Ker je pa uvidela, da ni mogoče vsem kmetovalcem posetiti ljubljanskih prireditev, se je odločila, da se bo odslej udeleževala tudi razstav po deželi. Tako je poslala v Ljutomer precej strojev, orodja in drugih kmetijskih potrebščin, da ž njimi seznani kmetovalce ljutomerskega okraja. Na sliki 38. je razvidna razstava Kmetijske družbe, ki je bila urejena v Katoliškem domu, v katerem je bila celotna kmetijska razstava. (Obrtno - industrijska je bila spravljena v Sokolskern domu in v meščanski šoli.) V splošnem je ta del razstave vzbujal tned kmetovalci največ zanimanja in marsikateri se je odločil za nabavo enega ali drugega orodja. S tem je bil Kmetijski družbi podan migljaj, da bo treba s kmetijskimi razstavami tudi na deželo, da se čim večji krog kmetovalcev seznani z modernimi stroji in drugimi napravami, obenem pa se začne s tekmovanjem za najboljše pridelke. L. SI. 37. Razstava Kmetijske družbe v Ljutomeru. Tekmovalno oranje v Medvodah. Tekme oranja se je udeležilo poleg Kmetijske družbe tudi osem tukajšnjih kmetovalcev, in sicer vsi s prvovrstnim orodjem. Pred oranjem se je preizkušalo s čiščenjem plevela, in sicer s kopačicami, s peresnim kultivatorjem, z brano z noži in z brano- z lemeži. Prvenstvo se je v splošnem dalo peresnemu kultivatorju Iv. Knifica. Nato se je pričelo z oranjem, in sicer najprej z laž-jimi, nato pa s težjimi plugi. Prvi je oral z lesenim plugom Jernej Košenina, drugi z „Rčni nosestnlk na nndai. V=i» na sejem poslano sadie bodo dobili lastniki plačano no kakovosti in takratnih cenah. Opozarjamo torej vse posestnike. ki imaio večie množine leoesra namiznega sadja, zlasti zimskih jabolk na prodni, da1'.e vse nodružnice Sadiarskeea in vrtnarskega društva, zadruge in sploh vse, naj se do konca te<"a me«eca -priglasim. da se hočejo udeležiti te prireditve. V nriglasilu nai navedejo katero sadje (sorte) in kakšno množino hočejo postaviti na sadni sejem. Pri tej priliki nujno svarimo vse producente namiznega sad'a da se ne nrena^liio s spravljanjem in s prodajo sa^a. zlasti velja to za zimska jabolka. in da ne nasedajo raznim Breiku.pc.eTn. ki skušajo, okoristiti se z letošnio dobro letino v veliko škodo producenta. Pojasnila daie. in priglasila snreiema Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubliani, Resljeva cesta 24/11. KMETIJSKE NOVICE. Sadno razstavo priredi od 22.-24. sept. t. 1. Sadjarska podružnica v Boštan.iu oto Savi. Prireditev bo prva te vrste v našem kraiu in predvsem propagandneea značaja. Povabljeni so pa tudi sadni trgovci. Sadjarji, pokažimo, da tudi pri nas pridelamo prvovrstno namizno sadje. Za razstavljalce je pripravljeno lepo število nagrad. Kmetijska razstava v Novem mestu. Vsled odloka Velikega župana ljubljanske oblasti, da mora voditi priprave za kmet. razstavo in naeelovati tozadevnemu odboru kmetijski strokovnjak ter da je povabiti v odbor župana naivečje kmetske občine v okraju, se jt& izvršila naslednja izprememba razstavnega odbora: Za predsednika se je izvolilo inž. Podgor-nika. ravnatelja kmet. šole, za podpredsednika pa se je določilo inž. Kotlovška. profesorja kmet. šole. V odbor se ie imenovalo tudi župana občine Šmihel-Sto-piee g. Brulca. župan dr. Josip Režek pa je izstopil iz odbora. DOPISI. Iz Kostrlvnlce. V nedeljo, 21. julija t. I. se je vršilo zborovanje Kmetijske družbe ob osmih zjutraj. Tajnik podružnice je podaj izčrpno poročilo o poslovanju podružnice od obstoja naprej. Poudarjal ie zasluge g. Kupnika kot ustanovitelja. V priznanje mu je bila izročena lepo izdelana diploma podružnice. Zastopnik Kmetijske družbe strokovni tajnik Kafo-1 je s primernim nagovorom čestital odlikovancu in na to predava! o nanravi gnojničnih jam. Razgovor je trajal do polu enajstih dopoldne. Predavatelj je na to ogledal še poskuse z umetnimi gnojili v bližini žiipnišča. URADNE VESTI. Novi odborniki. Občili zbor Kmetijske družbe je dne 5. septembra t. 1. v Mestnem domu v Ljubljani izvolil za triletno poslovno dobo te-le člane glavnega odbora: predsednikom: Fianc Trček, ravnatelj Zveze sloveli, zadrug v Ljubljani. Odbornikom: 4žinan Ivan, posestnik, Hraše, p. Lesce; Globevnik Anton, posestnik, Bršlin, p. Novo mesto; Kiihar Štefan, posestnik, Puconei, Prekmurje; Petovar Lovro, posestnik, Ivanjkovci; Pucelj Ivan, minister v pokoju in posestnik, Vel. Lašče; Rozman Martin, posestnik, Artiče; Zmavc Andrej, ravnatelj kmet. šote v pok., Maribor; Računskim preglednikom: Koman Albin, posestnik, Vižmarje; Piber Ivan, župnik, Šenčur pri Kranju. Udanostne brzojavke občnega zbora: Občni zbor Kmetijske družbe je odposlal udanostne in pozdravne brzojavke Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, slovenskemu princu Andreju in kmetijskemu ministru g. ar. Otonu Frangešu. 1. Udanostna brzojavka kralju. Dvornemu maršalatu, Bled. Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, ki je bil zbran dne 5. septembra, izraža Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru globoko udanost slovenskih (kmetovalcev. — Kmetijska družba. 2. Pozdrav princu Andreju. Dvornemu maršalatu, Bled. Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani 5. septembra izraža slovenskemu princu Andreju svojo uda-nost in mu pošilja pozdrav slovenskih kmetovalcev. — Kmetijska družba. 3. Udanostna brzojavka dr. Frangešu, kmetijskemu ministru. Gospod Oton Frangreš, minister poljoprivrede, Beograd. Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani dne 5. septembra pošilja Vam, gospod minister, udanostni pozdrav s prošnjo za nadaljnjo Vašo naklonjenost z željo, da še dolgo delujete v prospeh kmetijstva v državi. — Kmetijska družba. Zahvala kmetijskega ministra. Za pozdrav občnega zbora Kmetijske družbe se je kmetijski minister zahvalil z naslednjim pismom: Gospod predsednik! Po naredbi gospoda kmetijskega ministra mi je čast v njegovem imenu zahvaliti se Vam za doposlano pozdravno brzojavko občnega zbora Kmetijske družbe v Ljubljani. Po naredbi Ministra šef ministrskega kabineta: Zl. Sovič. ZAPISNIK seje planšarskega odseka dne 4. septembra 1929. Navzoči gg.: predsednik Sancin in odborniki Ažman, Hri-bernik, Jan, Mencinger, Piber, dr. Spiller-ivpilIer-Muys. G. župnik Piber je prevzet mesto načelnika, se zahvalil za izvolitev in obljubil, da bo po svojih močeh deloval za povzdigo planšarstva v Sloveniji; prosil je člane, da inu pri tem delu pomagajo. G. dr. Spiller-Muys je predlagal, da se v odsek koopti-rajo g. sreski kmetijski referent Sustič v Kranju in vsakokratni šef tehničnega oddelka agrarnih operacij v Ljubljani, sedaj g. inž. Pire, kar je odsek potrdil. Glede kooptacije kakega člana iz Savinjske doline, se bo odločilo pri prihodnji odsekovi seji, ko se bo dobilo tozadevne informacije. Predlogi za izboljšanje planšarstva. G. dr. Spiller-Muys je omenil, naj bi današnja seja začrtal program delovanja odseka. Odsek naj predvsem skuša izboljšati planšarstvo z vzpodbudo, t. j. s poukom in ne toliko s podporami. Le manjše podpore vzpodbujajo ljudi za nadaljnje delo;. Najboljši uspeli se pa doseže s poukom. V to svrho so potrebni planšarski tečaji, v drugi vrsti pa pastirski tečaji. Take tečaje naj odsek prireja v čim večjem obsegu, ker se bo ž njimi še največ doseglo, kaikor to izkazujejo dosedanje izkušnje. Nadalje bi bilo vsako leto prirediti planšar-ska zborovanja. Na te naj pridejo vsi planšarji in sklenejo to, kar je bilo za planšarstvo in živinorejo v planinskih kraijii najbolj prikladno. Važna točka je zakonodaja. Dosedanji gozdni zakon je v škodo planšarstva in živinoreje' in zato ga bo treba pregledati in zahtevati od zakonodajnih oblasti, da ga izpre-mene v toliko, da bo planšarstvo, kakortudi kmetijstvo sploh, bolj zaščiteno proti gozdarstvu. — Važno je tudi zbiranje statističnih podatkov o našem planšarstvu. G. Piber se je strinjal s temi predlogi in je poudarjal, da se je v tem oziru že pred vojno mnogo storilo potom deželnega odbora in to delo bo moral odsek nadaljevati. G. Mencinger je pozdravil predloge dr. Spillerja, poudaril pa tudi velik pomen planšarstva za tujski promet. Na planinah v višini 1000 do 1400 m se že danes goji zelenjava, posebno solata in karfijole, in to ob času, ko tega drugod ni dobiti v taki kakovosti. To se prodaja v letoviščih in doseže lepe cene. Nabiranje planinskih zelišč je lahko izdaten vir dohodkov na planinah. Odsek bo moral tudi delovati za izboljšanje fabrika-cije sira in masla in racionelnejše izkoriščanje mleka na planinah. G. Jan je bil mnenja, da bo izvršitev takega programa naletela na težave vsled pomanjkanja sredstev. Posebno manjše podpore vzpodbujajo planšarje k delu. Na marsikaterih planinah bo treba mlekarstvo preurediti in rajše izdelovati maslo nego sir. V ta namen bi bilo dobro nastaviti dva inštruktorja za planine, ki jili naj bi oblast plačala, in bi približno štiri poletne mesece praktično delovali za izboljšanje planinskega mlekarstva. Pri nadrobni debati o tem predlogu se je poudarjalo, da bi bil v ta namen prav prikladen mlekarski inštruktor iz mlekarske šole v škofji Loki. - - Zaradi izkoriščanja posnetega mleka, naj bi s© na planinah gojilo prašiče, ki se z mlekom najbolje opitajo. G. Steblovnik je poročal, da nimajo v Savinjski dolini, kakortudi v mežiških planinah posestniki nikakih pašnih pravic, .ker jim to .virajo tamošnji veleposestniki. Planšarski odsek naj skuša tamošnjim živinorejcem pridobiti pašne pravice. G. dr. Spiller-Muys, je pojasnil stanje planin v Gornjem gradu, ki so last ljubljanskega škofijstva. Če hočejo posestniki dobiti planin© v last ali v izkoriščanje, se morajo sami obrniti na urad za agrarno reformo. Vendar se je najprej tukaj informirati, kako zadeva stoji. Obravnavalo se je tudi vprašanje centralizacije sinvrstva na planinah, ker se dandanes marsikje izdeluje premale sire in še v slabejši kakovosti. G. Jan je predlagal delitev živine, 111 sicer tako, da bi -se krave iz več občin skupaj pasle na eni planini, jalova živina pa na drugi. G. Mencinger je predlaigal, naj bi se Kmetijska družba obrnila na oblastno samoupravo s prošnjo, da jo ta pritegne k sodelovanju pri izboljšanju planšarstva. Odsek je sklenil, da se naj seje skliaejo po potrebi, in sicer redno pred sejo glavnega odbora ob devetih dopoldne. G. načelnik Piber se je zahvalil članom odseka in zaključil sejo ob polu ene popoldne'. Rejci kuncev, ki so dobili rejne pole v izpolnitev in jih še dosedaj nekateri niso vrnili, se naprošajo, da čimprej vrnejo rejne pole izpolnjene v svrho evidence in statistike. Odsek za rejo kuncev Kmetijske družbe v Ljubljani vodi prodajo plemenskih kuncev svojih članov ter jih nudi po najnižjih, določenih cenah. Na prodaj so stare živali in mladiči sledečih pasem: Činčila, srebriec, modri in beli dunajčan, sivi in beli orjak, black an tan, angora ter razne vrste križancev. Pojasnilo daje tajništvo odseka za rejo kuncev K. d. v Ljubljani. VABILA ^ občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po $ 31. družbenih oravil. i. Slučajnosti. Opomba. Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh ie merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraia. prostora in časa. Koprivnik v Bohinju, 6. oktobra ob i. Korošca. • uri v hiši Ivana Tržne cene. a 9 -h * V = 0 ® £ 2 m h e a »S M fl fl ¥b > t o Z om M b n. ne so v dinarjih. Ljubljana Maribor . 1 a 268'— do _ _ 260' - do 300'— U70-— do 300 — 270*— do 300' 1 .. 280'- do 300 — 350*— do - •— 1 .. 265* - do 300 — 300*- do 320' i 285'— do — - 250*— do 280 - koruza (nova, sušena) . 1 ., 290'— do — - 300* - do —' — 1 280'— do 2U0 — 250*- do 300 — fižol, ribničan . . . . 1 .. «00 - do — — 500*- do 700' — fižol, prepeličar . . . 1 .. 875.— do — — -*- do — •— 100" - do 125 — 125 - do 200'- sladko seno..... 1 .. 90'— do — — 70-— do 90' • kislo seno..... 1 ., 75'— do — — 70"- do 90'- —— do — — 40'— do 50'- Voli I.....žive teže 1 ki U'— do — — 9 50 do 10' — „ II....... ., 1 .. 10-— do — — 9"— do 9 50 „ III....... 9-— do — — 8'50 do 9'— Krave, klobasarice ., 1 .. 3-50 do 5 — 4-50 do S'25 (Prigon v Lj. 122, v Mar 620 glav). Teleta .... žive teže 1 kg 13 - do 15 — 14 do —''— (Prigon v Lj. 32, v Marib. H glav.) 6—8 tednov stari . . . . kom. 150'— do 300 _ 200'— do 250'— 3—4 mesece stari . . . . ** do - — 300'— do 400'— 5—7 mesecev stari . . do — — 450'— do 620'- debel . . . . žive teže 1 kg do — — 10-— do 12'50 debel .... mrtve .. 1 .. _•_. do — — 17*— do 18'— (Prigon v Lj. 126, v Mar. 415 glav.) 15-— 20 _ 12-— do 35' - 25'— do 30 — 35"— do 40'— 1 lit. 2-50 do 3 _ 2 50 do S'— 1 ,. do — — 12-— do 14' — čajno maslo .... lkg 44"— do 48 50 — do 60'- surovo maslo .... l .. 40"— do — 36"- do 40'- bohinjski »ir .... 34-— dO 40 — —do —1— 8-— do 10 — »•— do 10'— 1-25 do — — 1-— do 1'50 trda drva..... 180*— do _ 125" do 160' — mehka drva..... 1 ,. 70 — do — 90-— do 100'— Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nika nasl. v Ljubljani. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Ivo Sancin. — Za tiskarno odgovoren Janez Vehar. Najboljši in najekonomičnejši elektromotorji iz znanih čeških tovarn Skodovi Zavodi v Plznju se nahajajo v velikosti od do 30 ks. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na: ZASTOPSTVO ŠR0D0V1H ZAVODOV Ljubljana, ŠBlenburgova ulica štev. 7. Telefon itev. 2966. KMETOVALCI UPORABLJAJTE PRI GNOJENJU VEDNO 40% KALIJEVO SOL ker le na ta način dosežete največje pridelke prvovrstne kvalitete. Potrebno ie letno na oral: Za žita................. 80-120 kg detelje, travnike in pašnike.......... 100—150 kg okopavine, koruzo in trto.......... 120—200 kg hmelj .....•........... 180 - 250 kg. Sedaj jeseni naj vsak gnoji ozimine in vinograd z 40 °/0 kalijevo soljo. Vsa potrebna navodila o gnojenju z umetnimi gnojili Vam da brezplačno: Agrihulturni kemični urad za kalijevo gnojenje v Zagrebu, Hačhoga ulic Zli 40°/o kalijevo sol si nabavite pri Kmetijski družbi za Slovenijo in njenih podružnicah. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3100.—, Il/la po Dir. 2250,— komad, V/2 po Din 4500.—. Trijer „Feniks" po Din 3500, spiralni po Din 1500. Trijer Feniks 11/20 po Din 3100.—, 11/23 po Din 5600.—. Sejalni stroji 13 vrstni znam. 4b po Din 5000 ; 5 vrstni H5b po Din 1650 .Budličnost po Din 4500. Slamoreznice Kaub: VS10 breiz sklopke po Din 2090.—. \ FSli? s sklopko in verigo po Din 2900.—. Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680.—, VFS12 po Din 2150.-. VFS64 z verigo po Din 2/70.—, HLC za ročni ali motom: pogon po Din 2800; ERS s tremi noži po Din 5700. Slamoreznica na motorni pogon EAS po 3600 Din. Robkači za koruzo EMRV z ventilatorjem po Din 1180.—, EMR po Din 1120.—, mali ročni Mignon po Din 110.—. Rtvbkac za koruzo „Agrar" 1100 Din. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glob:, na izpremenljiva, teža okoli 40 kg. Din 750.—. Pianet štev. 18 ročni po Din 170.—. Sackov dvovrstni ročni okopalnik (kompleten z vsemi deli) j>3 Din 690. Žitočistilnik Exner 4b po Din 2000. Žitočistilnik, navadni po Din 1500.—. Viteij (gepeli) EGB po 3230 Din. Vitli! (gepelj) EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680, trans-misiia za viteij ER po Din 1630, D800 po Din 540. Mlatiinice za pogon z motorjem ali vitljem ZM18 2050 Din, MZVS22 po Din 5250.—. Mlatilnica za deteljo EVS Din 1850. Mlatilnica za deteljo EVSM Din 1650. Zdrobač (šrotar) ELH Din 1080. Drobljač (šrotar) „Gloria 6" po Din 4950.—, MK2 za ročni pogon po Din 850.—. Kosilnica Herkules, enovprežna po Din 5200. Knotek, eno-vprežna po 5600, dvovprežna s pripravo za žito Din 5500. Stroj za suho kvašenje žita Ideal po Din 950 komad. Bencin-motor Lorenz 3 HP po Din 11.500.—, 4 HP po Din 15.500, 3 HP s pumpo 17.000 Din. Reporeznica, domača, mala 350 Din, velika 700 Din. Rtporeznica „Borek" EWB po 800 Din, EWAD po 630 Din. Za rejo slabotne, zahirane in oslabele živine, posebno pa za okrepljenje tnlade in breje živine je brez dvoma najuspešnejše THOflO 0L1E U ŽIVINO ki je tudi od raznih učnih zavodov priznano in pohvalj eno. Dobi se pri M. TEŽAK, Zagreb, Gunduiičeva ulica 13, ter v Ljubljani pri Gospodarski zvezi, Dunajska cesta. » ... Od vseh sredstev za očuvanje te izredno nevarne bolezni (.griža pri teletih), ki so mi bili na ponudbo, priznam Vaš Thiirpil za najbolj sigurno in hitro učinkujoče zdravilo.« Veleposestnik W. F. v B. Edina tovarna: Cl. Lageman Cliem. Fabrtk Aachen. Zastopstvo: »Lyikos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Cisti obraz in pomlajenje. Vaša koža postane mladeniško sveža in bela kot cvet. Ogrci, mozolji, gube, pege, rdeči nos, brazgotine, soinčne pege, rumene in rujave pege, pege vsled vročine Pred uporabo Po oporabi nMB^HoaBBMMBMM izginejo takoj in zanesljivo z uporabo lepotilne kreme „EROS\ „Eros" služi v dosego in ohranitev lepote obraza, vratu in rok Ohranja lepoto do najvišje starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočano. — Dolgujem Vam veliko hvaležnost. Dosegla sem vidno oiepšanje obraza v 24 urah pišego^pa Dr. M. Glanzend Sijajno preiskušen> pri damah in gospodih vsake starosti. Cena Din 16*— 3 lončki Din 34'— 6 lončkov Din 55"— Dr. Nikol Ke«neny, Košice, pošt. pred. 12/L. 43. ČSR Tudi jesenske setve rabijo dušičnato hrano. Za njih gnojenje uporabljamo najrajši Cil §n ic i soliter kije najbolj učinkovito dušičnato gnojilo. Njegova uporaba je pri-prosta, učinek hiter, in siguren. Trosi se po vrnu zelenih, toda ne vlažnih rastlin. Vsa pojasnila in navodila o uporabi tega in drugih umetnih gnojil daje brezplačno: PODDELEGACIJA PROIZVAJALCEV ČILSKEGA SOLITRA LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica štev. 1/11. specijalno sredstvo proti obadom, ščiti živino poleti in jo ohrani zdra- vo in delazmožno. Dobiva se povsod. PR* H. KANSKY kemična tovarna LJUBLJANA GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 8. Hranilnico mestne občine Brežice 0 lastni hiši št. 27. Rac. postu. hran. 10.704. Tžlefon št. 13. nudi popolno varnost za vsq vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. — Strankam se pošljejo na željo poštne polo niče za brezplačno nalaganje denarja. — Dovoljuje posolila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi usafi dan razen nedelj in praznikov od 8-1Z m od 14-19. ure. L» proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadaljna beseda do 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Pincgavsko kravo na lanski ljubljanski razstavi odlikovana, ki bo imela koncem septembra tretje tele, ima na prodaj Fr. Ložar, Trzin 45. 239 Kravarja se išče. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je poslati na Frid. Manrič, posestnik, Globoko, p. Ljutomer. 238 Semensko pšenico ..Sierban Prolific" in ozimni ječmen, več vagonov proda Fakultetsko dobro Maksimir, Zagreb. 237 Večletni graščinski upravitelj z vso gospodarsko prakso, z zelo dobrimi spričevali in odličnimi priporočili želi premeniti službo. Informacije daje iz prijaznosti: Profesor dr. Vinko liandekič, Zagreb, Kipni trg 7. 236 Na prodaj! ca 100 oken 60/100 in nekaj hišnih vrat v najboljšem stanju so poceni na prodaj pri A. Birg-maver, Meljski dvor, Maribor. 235 Prodam bika dolenjske križane pasme, 2 leti starega, 500 kg težkega, lepih oblik. Ivan Puntar, Unec pri Rakeku^_234 Kupim konje! 2 lepa, mlada konja za kočijo, po možnosti ..Eisenschimmel'', dobra tekača, in 2 močna, mlada konja za težko vožnjo, lepe postave. Ponudbe vsebujoče opis konj glede starosti, barve, višine, pasme in cene z navedbo kje in kdaj se konje lahko ogleda, je takoj poslati Upravi Kmetovalca pod značko „Konji št. 233." 233 Kupim drobilec za gramoz še dobro ohranjen. Naslov pove Uprava ,,Kmetovalca" pod štev. 232. 232 Dva viničarja z dobrim spričevalom, trezna in marljiva ter poštena, išče advokat dr. Magdlč, Varaždin. Hrvatsko. 231 Sadno drevje visoko in poldebelno, oddaja za jesensko in pomladansko sajenje drevesnica V. Stopar v Ve-Ie«iu. 240 i. jax & sn Ljubljana, dosposvctska c.2 priporoča bogato zalogo. Pital nI it roji Adler In šivalni ■troji za rodbino n obrt. Vozna koleaa Bt/ria Dtrkoop, Ceniki za-«ton) in franko. Varujte svoje prašiče pred boleznijo! Sadnlkariev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev je vedno učinkujoče zdravilo, ker očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile I Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdečice. Zato imejte ta prašek vedno doma ter ga podajajte 2 krat na teden svojim prašičem, da ne bodo oboleli in se bodo dobro redili! 1 zavoj z opisom bolezni in živinozdravniškim navodilom 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Ce se pošlje denar v pisma naprej poštnine prosto, sicer povzetje! V zalogi vsa druga zdravila za živino! Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno! Naroča in dobi se edino v lekarni „pri angeliu varhu" na Vrhniki I 159 Semenska rž se dobi pri Fran Pogačnlk-u, Ljubljana, Dunajska ccsta št. 36. Kupec sem za suhe gobe, ilžol In vse deželne pridelke. 229 kmetovalci! Namakajte seme z Germisan -om ! Tedaj ne bo žito napadeno po snežni plesnobi, pa tudi ne po smrdljivi snetja^osti. Na prodaj pri „CHi,MO 1ECHIMA" Ljubljena, Mestni trg lO. 1000 Dinarjev Vam plačam, ce Vaše bradavice, kurja očesa in roženo kožo ne odstranite v 3 dneh z RIA -"mazilom brez bolečin,"nevarnosti in brez noža. Zdravniško priporočilo: Dr. Cyrakus B. Wien, piše: ,,Sem z Ria-mazilom zadovoljen, pošljite nadaljnih 24 lončkov, hočem jih uporabiti pri mojih pacijentih". Cena z garancijskim pismom Din 9'—, 3 lončki Din 18—, 6 lončkov Din 32—. Dr. Nic. Kemeny, Košice, p. pred. 12/L43 ČehoalovaSka. Resnica, pšenica »Sierban prolifik" z Belja 100 kg......Din 300'— Resnica, pšenica ,,Piati" nemška 100 kg . . ......... 350-— Golica, pšenica rujava „Bayernkonig", nemška 100 kg...... 380'— Ječmen, ozimni, „Friedrichswerth", nemški 100 kg....... 300"— Oves, beli, srednjevisok, „Kirsche" nemški KjO kg....... 280'— vsa semena so čisto trijerana in zdrava, obili pridelek. Dobavi dokler zaloga ni izčrpana, od postaje Podplat FRANC KUPNI K, Kostrivnica - Podplat. Kupujte brusne »J kamne i-'^' Dobijo se v vseh večjih trgovinah z železnlno. RaJnapešneJSe aredatvo za rajo domač« živine |e brezdvomno „MASTIN" ki pMpečnJe rait odebelitev in omaititav domače, poaebno klavne živine Jaaen dokaz neprecenljive vrednoatl „MV STINA" ao brezštevilna zahvalna piama. Cena; i ikat. 46 Din, 10 škat,80 Din. Mirna TRHROCZV Ljubljana, Mastni trg I (Zraven Rotovža.) Bolni živci Kolikor je dni v letu, toliko stopinj muke mora prebresti nervozen človek, ker mu oslabljeni, izčrpani živci ogrožajo življenje in povzročajo ne-broi nerazopoloženja. Bolestno trganje, zbadanje, one-sveščanje, občutki strašljivosti, eno ali obojestranski glavobol, šumenje po ušesih, miglanje pred očmi, motenje v prebavi, nagla jeza, pojavi znojenja, trganje v mišicah, nesposobnost za delo in mnogi drugi pojavi so redoma le posledica slabih, zmučetiih in bolnih živcev. Habo se rešite te nepriiike? Moja ravnokar izšla knjiga razpravlja o preparatu, ki je postal izvor blagostanja človeštvu. Preparat pripomore na uprav čudovit način do dela-zmožnosti telesnih organov, ojačuje hrbtenico, mozeg, mišice in ude ter vrača rodovitnost in voljo do življenja. V borbi za zdrave žioce ustvarja to sredstvo često čudeže, dovaja hranilne snovi do naiskrajnih točk, kjer se tvori kri, oživlja, okrep-čuje in ohranjuje človeka mladega ia svežega. Uveriti se morete sami, da Vam ne obetam nikake neresnice, ker hočem poslati tekom tekočih 14 dni vsakomur, ki mi piše, popolnoma zastonj in brezplačno mali zavitek a a poskušnjo ter tudi knjigo priznanega zdravnika, ki ima mnogostranske in dolgotrajne skušnja in ki se je sam moral boriti s takimi bolečinami. Napišite J3ii svoj točni naslov, da Vam takoj, dopošljem, kar sem obljubil. ERNST' PASTERNACK, BERLIN, S. O. Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 356. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru. Meijska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri g. Lovro Petovariu: v Murski Soboti pri tvrdki Čeh & Gaspar; v Radincih pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržaj; v Ptuju pri Kmet. društvu. Semena: Inkarnatna (rdeča) detelja po Din 14— za kg. Izvirna češka dobrovska rž. Kmetijska družba bo oddala nekaj 100 kg češke izvirne dobrovske rži, ki je dala skoraj 24-kratni pridelek krasnega zrnja, in sicer na ha 32 sto-tov. Ker je te rži le malo, se poživljajo kmetovalci, da jo čimprej naroče. Kg stane 5 Din. Ozimna pšenica orig. Belje sort. Prolific brkulja (osinka) po Din 3.60 za kg. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 275 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Kalijeva sol 42% pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona Din 172.— za 100 kg, fraako vsaka postaja, na drobno Din 178. Te cene veljajo samo za dobavo do 30. septembra t. 1. Za dobavo od 1. oktobra dalje: pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona po Din 180.— za 100 kg, franko vsaka postaja, na drobno Din 186.—. Kostni superfosiat 18/20%. Cena Din 126,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 180,— za 100 kg, vreče po 50 kg Din 92.—. Za 1 ha 500 kg. Razkiejena kostna moka. 30% fosforove kisline. dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Rožena moka. izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 215,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superiosiat 16% po Din 92,— za 100 kg. v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Tomasova žlindra na bazi 18% pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona Din 118.—; pri odjemu 5000 do 10.000 kg Din 119,— za 100 kg franko vsaka postaja, na drobno Din 122._ Za vsak odstotek več kot 18 se računa Din 6.— za 100 kg po analizi tovarne. Krmila: Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 3.20 za kg, na drobno Din 4.20 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.90 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg. Sezamove tropine 50% beljakovin in tolščobe po Din 3.80. Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 6.50 za kg, na drobno Din 7,— za kg, najmanj 5 kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po \Yi kg po Din 20, v ročkah po 3K kg Din 50.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z ambalažo vred. Po -pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg. Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter, tenke po Din 8,—. Gumijeve krogljice po 2,— in 2.50 Din. plošče po Din 10. „Jullien" za čiščenje vina, za belo in rdeče K kg Din 30, K kg Din 50, 1 kg Din 90.—. Modra galica 98/99% po 8.20 Din. Poštnina plačana v gotovini. štev. 17.__V Ljubljani, 15. septembra 1929. XLVL METOVALEC Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Kmetovalci udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji, t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim „cenejšim" ponudbam. Inserali se računajo po naslednjih cenah: iI' stran .......Din 2400'— >/a strani........Din -k«-— '/« "ran........Din 1200-- '/„ strani........Din 300-— '/« stran........Din 800-- '/u strani.......Din 200-— 'h strani........Din fauo— strani.......Uiu lu0._ Frilosa listu s-ane Dm nuO' —. Mula naznanila do 20 beseci stanejo Din 20- -vsaka nadaljna beseda 1 Din. Natrijev bisulfit v tabletah, 1 kg Din 120.—. Rafijevo ličje, kg po 24.— Din. Saksonija aparat za konserviranje sadja po Din 160.—. Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.20 za kg, v manjših količinah po Din 3.60 za kg. Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju, 1 kg po Din 120. po 1 kg Din 120. „Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Neehwile, po Din 140.—. Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po -3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnikom Din 2900.—. Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. Škropilnica Holder po Din 1500. Škropilnica Nechville po 1300 Din. Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205. po 2 lit. Din 210, ponikljane 1 lit. Din 220, 2 lit. Din 225. Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640.— komad, s pumpo na poteg po Din 640.— za komad. Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 500, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Superieur po Din 500.—, original. Austria po Din 500,— za komad. Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18. Flickov razpršilnik za trte po Din 90.— za komad, razpršilnik za trte mali po Din 40.—, za drevje in hmelj po Din 110 za komad. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120.—. Grozdni mlin „Ela" po Din 1080. Rebljalne mreže, pocinkane in bakrene, pocinkane po 420 Din, bakrene po 520 Din. Stiskalnica za sadje 75 litrov po 2200 Din, 150 litrov po 2850 Din. Sadni mlin „Agrar" po 2500 Din. Grozdni rebljač ..Agrar", mali po Din 1100, ELI po 2300 Din. Grozdni mlin (inozemske tvrdke) 65 kg teže po Din 1580. Grozdni rebljač. Ideal 8 prenosljiv po Din 2550. Grozdni rebljač (inozemske tvrdke) po Din 5450. Sadni mlini od Din 1450,— do 4250.—. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 3.90 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.20 za 1 kg. Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalniik za sode po Din 60— za komad. Žveplalniki ročni po Din 65.—, nahrbtni Vermorel po Din 450.—. Kovina po Din 420.— Zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja. Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34.— do Din 150.—. Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 60 do Din 82.—. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 30. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in gosenčnih gnezd Din 135— do 150.—, peresa k škarjam po Din 1.—. Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190.—. Drevesne žage Din 40.— do 90.—. Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel n vej na starem drevju od Din 22,— do Din 40.—. Sadili oberači od Din 15.—. Lopate za štihanje nasajene po Din 64,— do Din 80.—. Strgule za drevje po Din 30. Brusni kamni za Kundejevo orodje 12 Din. Vrtne zalivalke „Jajag" 10 1 Din 180.—, 12 1 Din 200.—, 14 1 Din 215.—, 16 1 Din 225.—. Živinoreja in mlekarstvo. Beli sredstvo, da obvaruje živali proti obadam po Din 12.50, steklenice in ročke po Din 45.—. Brzoparilniki Alfa s pocinjenim kotlom 50 lit. Din 1250, 80 lit. Din 1625, 100 lit. Din 1725, 120 lit. Din 1850. Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad. Gobčni odpirač „Ekspres", 150 Din komad. Laktodensimeter (za določanje gostote 1 mleka) po prof. Gerberju po 40 Din. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 lit. po Din 1400. F za 140 lit. po Din 2000. A za 200 lit. po Din 2800. ..Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. za 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850,— Din. za 130 lit. s podstavkom Din 2750. Pinje št. 1. za 5 1 po Din 620.—, št. 2. za 10 1 po Din 750. Hoybergov aparat za določanje tolščobe v mleku in smetani tip 33 Din 570.—, tip 25 Din 690.—. birišče „Kaštel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45, 500 g po Din 200.—. Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000. 290/420 cm po Din 1150.—. Gnojnična sesalka ..Kremžar", dolž. 3.5m po 1300 Din. Razpršilnik za gnojnične vozove po Din 210.—. Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30. Živinozdravniški predmeti (češki izdelek); trokarji za goved, okrogli po Din 45.—, okrogli z 2 nožnicama po Din 55.—, kakor prejšnji, a večji po Din 65.—, koinbinovani za govedo in ovce po Din 70.—, za goved, plaščnati po Din 70.— za goved ploščnati, z dvema nožnicama po Din 50 — : požiralnikove cevi za teleta in ovce po Din 70 in 160, za goved po Din 130, 150 in 320; kateter (za puščanje scalnice) za samice po Din 50, za samce po Din 85; emaskulator po Din 250; gumijev precep (obroč) po Din 8; klešče za vde-vanje teh obročev po Din 170; zračni filter po Din 110; gumijasti balon k temu po Din .35; zaustavljač (proti vhajanju sramnice) po Din 40; irigatorji kompletni (a 3 litr.) po Din 65. Živinska sol se dobi v skladišču Kmet. družbe v Celju v vrečah po 50 kg a Din 12— z vrečo. Razne kmetijske potrebščine: Grablje železne 10—16 zob po 12.50—20 Din. Jermena za pogon strojev: 120 mm po Din 112 za 1 m, 100 mm po Din 87 za 1 m, 90 mm po Din 78 za 1 m, 80 mm po Din 60 za 1 m, 70 mm po Din 49 za 1 m, 60 mm po Din 32 za 1 m- 50 mm po Din 27 za 1 m, 40 mm po Din 25 za 1 m. Lopate za štihanje po Din 20.—r. Lopate za nakladanje po Din 24.—. Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—, s 4 po 14,— Din. Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23.—, s 4 tfo 25,— Din. Francoski ključi (francozi) Rapid mali po Din 35—. srednji po Din 62.—, veliki po Din 100.— za komad. Poljedelski stroji: Šackovi plugi in plužni deli: -R14MN po Din 1600.—, D10MN po Din 1050.—, D9SS po Din 1100.—. D8MN po Din 990.—; D7MN po Din 900.—, s plužno na vijake Din 1150.—; D6MN po Din 750.— ; D5MN po Din 700,—; obračalni NW7 po Din 1150.— ; NW5 po Din 1130.—; z obračalno osjo po Din 1300.—; dvojni obračalni plug BW5 po 1650,— Din; dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520.—. Osipalnik BHR po Din 400; DHUN po Din 700.—. ' Glave D9SS po Din 410.—, D8MN po Din 350. D7MN po Din 300.— ; D6MN po Din 270.—; SUN na dve brazdi 420 Din. za osipavanje 300,— Din; HNW7 po Din 470.—. Lemeži za D8 po Din 35.—, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48. Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25. Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190. Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600.—, z 9 peresnimi noži po Din 1700.—. Plužne enokolesne po Din 150. Peresni poglabljač po Din 650. Plugi HSCS: znamke UPS po Din 825.—, UP6 po Din 870.—, UP7 po Din 960.—. Glave URB4 za lesene pluge po Din 175.—. Brane. Dvodelne njivske MI 780 Din, MII 750 Din, MIVb 600 Din, GE3 po Din 1150.—. Lahke poševne IVaL po Din 520.— ; lVbL po Din 450.—. Deske za D6MN po Din 90.—; za D7MN po Din 100.—. Travniški skarifikator na visokih kolesih Darius 14 (s 14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad. Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleks po Din 1100,— za komad, Ara 16 po Din 1420.—. Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.—, 4 po Din 1050.—.