Stev. 38. 1,'ai.i v>tk dan, l'viemši nedelje in ponedeljka > popoldne. .trju-il.« . *if a Sv Asi oiega Št. 20, L nad str. — Vri d« kopisi ne vračajo, »'"•'ć't!? ir < i', r-.orn j rcdr.ik iiefan Godina Lastnik konsorclj Uu c*J\ - Iisk tiskarne .1 dinosti*. vpisane zadruge * rc s eri.r 7 ;< ivoir v Trsti*, t lica Sv. frančiSka AsiSkega 201 telefon treCniStva in ..prave štev. 11-57. ivir*na$a: Zs telo ieto.......K 24'— - Id ....................IJ- /a trt .......... .......... n 79 rede I is k o -i d a jo za u k lanski kotlini seveda manjkajo na-tan nejši podatki, vsekakor pa so sigurno zelo velike. Neprestani bajonetni napadi, terenske težkoče in okolščina, da je dova--'.II >j živil in municije zelo težavno, vse i > je spravilo ruso armado v zelo težaven , , /aj. Rusi so spravljali v zadnjem času : . to fronto vedno nova ojačenja. Možno ie. da ostane položaj na severni meji ko-•r.'ta Sros daljši čas neizpreinenjen. Ru-m rcirajo brez dvoma predor naše fronte i tej točki. Njihovega prizadevanja pa i romnožujejo njihove izgube. BUDIMPEŠTA, I. (Cenz.) Vojni poročevalec Az Ujsaga« poroča: Imel sem priliko, razgovarjati se z artiljerijskim brigadirjem H., ki se je sledeče izrazil o naši in ruski artiljeriji: Nekaj časa se je zdelo, kakor da imajo Rusi premoč, ne oziraje se na to, koliko baterij bi spravili mi na fronto. Kajti začetkom karpatskih bojev so se nahajali Rusi v sijajnih pozicijah in so zamogli streljati s svojimi 12 cm havbicami 8 km daleč. Ti>da kinalu se je dognalo, da ruska a rt lie^iia kljub ugodnim (»ozicijam ni mogla ukrotiti naših topov. Postavitev topov na primerno mesto je bila ena najtežjih nalog tekom karpatskih bojev. Treba jih je bi! i si <-aviti na gore *in napraviti tamkaj tako j«, rii 10. da je bilo lahko postaviti nanjo težke topove. 8, 10—12 volov je vleklo po en top in poti za topove smo delali med ledom in gozdovi. Rusi se najbolj boje naših topov. Radi tega so z vsemi močmi ^kušali, da bi nam preprečili postavitev topov. Neprestano in s straho-v i to silo -o obstreljevali ceste, »ih skušali uničiti in napraviti z granatami take luknje. da bi bilo prevažanje toi>ov sploh nemogoče. Nato, da bi spravljali mi topove na določeno mesto po gorskih pobočjih. na to niso niti mislili. Rusi, ki poznajo vsled ponovnih vpadov v Karpate tukaj-) šnji teren tako dobro kakor mi, so sina- j trali to akcijo sploii za nentožno. Neresnično je, da bi Rusi v karpatskih Im »jih varčevali z municijo. Njili topovi so rjoveli nasprotno noč in dan z veliko tr-dovratnostjZ loja I i teto nasprotnika moram odkrito priznati, da se kakovost ruske artiljerije ni še čisto nič izpremenila. danes s počasnim obstreljevanjem proti baterijam, Sedil - Bar. Poizkusi sovražnika, da bi na gotovih točkah izkrcal re-kogniscijske oddelke, so ponesrečili. Končno je bilo pet sovražnih oklopnic, ki so brezvspešno streljale proti našim baterijam, zadetih po strelih iz naših baterij in so bile prisiljene v umaknitev. BERLIN. 1. (Cenz.) V londonskih mornariških krogih so mnenja, da operacije pred Dardanelami v bližnji bodočnosti še ne bodo dovedle do rezultata. Ce hočejo biti vojne ladje varne v vhodu, je treba utrdbe na galipoljski ožini popolnoma uničiti. Izkušnja je dognala, da obstreljevanje utrdb na kopnem po vojnih ladjah, nikakor ne dovede do odločilnega rezultata. Tudi če se te forte okupira ali pa napravi nevdržne, bo poteklo precej časa, predno se uniči vse mine. BERLIN, 1. (Cenz.) Londonska poročila pravijo, da so se operacij proti Dardane-lam udeležile sledeče velike angleške vojne ladje: »Queen Elisabet«, »Agamem-non«, »Irresistibile«, »Vengeance«, -CornvaHis«, »Albion«, »Majestic«, »Tri-umpha. izmed večjih francoskih ladij se imenujejo: »Charlemagne«, *Gaulois« in »Souffren«. HAAG, I. (Cenz.) Angleško dardanel-sko brodovje pričakuje, kakor poroča »Central News«, prihoda za start hidro-planov urejene ladje, da se bo vedno za-moglo konstatirati rezultat obstreljevanja dardanelskih fortov. KOPENHAGEN, 1. (Cenz.) Iz Kiosa se poroča, da so vožnje grškega trgovskega brodovja popolnoma ustavljene. Kios je odrezan. 30.000 glav broječe prebivalstvo je vsled pomanjkanja moke zelo nemirno. Ce se vožnje ne prično zopet v par dneh, izbruhne sigurno lakota. CUR1H, 1. (Cenz.) »Idea nazionale« poroča, da je Carigrad poln francoskih, ruskih in angleških emisarjev, ki skušajo spraviti mirovno stranko na površje, da pride v javnosti do preobrata napram mladoturškemu komiteju. »Messaggero« izjavlja, da vesti o angleški ponudbi Italiji, da bi tudi ona sodelovala pri napadih na Dardanele, ne odgovarja popolnoma resnici. Vsekakor pa se nc more zanikati, da je Anglija tozadevno že povprašala v Rimu. Nemški! blokada. PARIZ, 1. (Kor.) »Tempsc poroča iz Havre: Angleška razbita križarka »Har-paliona, ki so jo videli včeraj pri Kap d" Autifer, se je potopila, predno so jo mogli za v leči v Havre. KODANJ, 1. (Kor.) Iz Thistida javljajo: V Limfjordu pri Kriku so danes zjutraj našli mrtvo truplo nekega nemškega mornariškega vojaka, ki je bil preskrbljen z dvema rešilnima pasoma. Na obrežju pri Lyngby so danes zjutraj valovi vrgli neko mino. BAZEL, t. (Kor.) »Nationalzeitung« javlja. da so bili v pristaniščih Folkestone, Calais. Boulogne in Havre izdani strogi predpisi, ki prepovedujejo vsaki vojaški osebi sovožnjo na potniških parnikih za promet med Parizom in Londonom. To Od začetka vojne so se pripetili na Dunaju skupno 904 slučaji obolenj na kožicah, med temi 198 s smrtnim izidom. Razun tega je bilo v avstrijskem državnem območju od 21. do 27. februarja 71 slučajev kožic. Skrivnostna brošura slede patriotizma Letov. MOSKVA, 28. (Kor.) »Ruskoje Slovo* z dne 18 februarja poroča: V Mitavi je izšla skrivnostna brošura, ki vzbuja veliko pozornost. Peča sc s kurlandskim guvernerjem Nabukovom. Pisatelj skuša dokazati zakonitost in smotrenost guvernerjevega delovanju. Posebno pada v oči v brošuri proti Letom naperjena obdolžitev, da streme po neodvisni veliki litavski državi. Pisatelj je trdno prepričan, da je veliki litavski pa-trijotizem samo hlinjenje pred rusko silo in da ne prihaja od srca. Vsa litavska inteligenca se obdolžuje revolucionarnih teženj med drugim prebivalstvom okraja. Kot pisatelj brošure je baie Nabukov sam imenovan. Uvedla se je preiskava glede zadeve te brošure. Sladkorni trg. PRAGA, 1. (Kor.) Očiščen franko Ustje: takoj K 27.75, novi K 28.75. Mirno. — Vreme: izpremenlji vo. Potres. TRST, I. (Kor.) Seismiški aparati c. k. pomorskega opazoval i šča v Trstu so zaznamovali včeraj zvečer močan potres, katerega izvor sc crnj v razdalji 9300 km. Začetek ob 8. uri 11.7 minutah. Največje premikanje tal 0.1 ob 8. uri 44 minutah. Konec ob na vsak način pa ne na njihovo škodo, naj bo v zagotovilo, da sc ne bodo take Človek mora postati zelo nejevoljen, če ,adie potapljale kot ladje za prevažanje čita nasprotna poročna, ki govore samo' ' ... , ... . - „„„ c 1 n c a cet Sicer pa sodijo, da jih ]e ze velika na- o iicinTorimranosti in s tcmer se dela . , samo krivica našim izvrstnim vojakom, ki se nahajajo v tej gigantski bitki v boiu / enakovrednim nasprotnikom. Ruska artiljerija je tudi še sedaj izborna in je treba naravnost ogromnega dela, ako io hočemo pregnati iz pozicij. BUDIMPEŠTA. I. (Cenz.) Posebni po- ročevalec V Eperjesa: V meji v teku i nas ugodno, j ade s težki iac ir Orsza »škem kn iiski bo;i. ki « poroča litatu so iz na glf.st parnikov na turbine in njihova plovba ponoči, ko jc poraba eskorte nemožna, ščitila pred torpediranjem. Francoski Uvodni čGln ob španskem obrežju. LYON, 2. (Kor.) »Lyon Prodres« poroča iz Madrida: Vlada potrja navzočnost j » ekega podvodnega čolna v vodali pri Bil-j »ceraj smo ( mi izgubam; i so imeli Ru i »tekajo za j)m Bržkone gre za francoski podvodni! Jbili ruske na-; „ za nasprotiiika. i ;oln, ki izvaja poizkusne vožnje. velike r ! K5z!ce v AvstrUL frv^Jffl ^viH ' DUNAJ, 2. (Kor.) Sanitetni oddelek mi- -JSS f; a /;i notranjc sivari iav,ja: °d 2i-\ (-1 SJ'tj^-.'^liS DO m:1. Jo 27. februarja je bilo prijavljenih na CARIGRAD, i. (Kor.l (ilavni po-1 Dunaju 85 obolenj na kožicah; med obo-roča: Sovra^oo brodovje jc nadaljevalo I elit ni je ena vojaška in ena ptuja oseba. Milim historičnih povelj. V kraljevem deželnem arhivu z Zagrebu so provizorično uredili razstavo zgodovinskih povelj in spisov, s katerimi so ilustrirani najmarkantneji momenti iz hrvatske prošlosti. Ker je sedai kr. deželni arhiv po večjem delu preurejen, nudila se je prilika, da se rečena razstava izpopolni z novimi povelji in dekreti. Tako je danes ta razstava zistematično urejena v glavnem v te-le oddelke: 1. državnopravni oddelek; 2. serija kraljevskih spisov; 3. serija avtografov; 4. Zrinjski; 5. hcral-diška serija; 6. e\tranea 7. glagolitico-cyrilica - croatica; 8. narodna dinastija; 9. kulturno - zgodovinski oddelek. V državnopravnem oddelku se nahajajo povelja in spisi državno - pravnega značaja, počenši od zlate bule Andreja II. leta 1222 do hrvatsko - ogrske nagodbe I. 1808. Tu vidimo križevaške in banske in slednjič tedanje krajine (granice) 1. 1872. Tu se nahaja znameniti ukaz Marije Terezije, s katerim je inkorporirala mesto in svobodno luko Reko deželi - materi Hrvatski. Tu se nahaja dekret Marije Terezije, s katerim se Slavonija, ki ie bila tedaj pod komorsko upravo, inkorporira Hrvatski. Tu je nadaljnji ukaz, s katerim kralj Ladislav II. 1. 1496 podelja Hrvatski (Slavoniji) grb in pečat. Tu jc odprt saborski zapisnik 1. 1712, s katerim Hrvatje priznavajo pragmatiško sankcijo. (Sanctio prag matica ie državni temeljni zakon, ki je nedotakljiv in veljaven za vse čase. Najvažnejši teh spisov jc zakon. s katerim je cesar Kari VI. — ker je ostal brez možkih potomcev — uredil nasledstvo med svojimi ženskimi potomci. Ta zakon je Kari VI. izdai že 19. aprila 1713. kot zakon svoje hiše, a ga je pozneje predložil deželnim zborom vseh avstrijskih dežel. Stanovi Nižje Avstrijske in Češke so ga sprejeli I. 1720.. ogrski deželni zbor — ob zavarovanju ogrskih ustavnih pravic — 1722, drugi deželni zbori v letih do 1724, na kar je bil dne 6. deccmbra 1724 proglašen kot temeljnji zakon. V tem zakonu je bilo določeno, da ostanejo vse avstrijske države nerazde-Ijivo združene za vedno ter da imajo prehajati najprej na inožke potomce vladajočega cesarja, če teh ni, na žense potomce, ako tudi teh ni, na hčere njegovega brata Jožefa in njih možke in ženske potomce, vsikdar po pravu prvorojenstva.) Dve izvrstno ohranjeni povelji bana Pavla Šubiča dokazujeti jasno, da je bila pod njegovo upravo Bosna združena s Hrvatsko. V tej listini se imenuje Pavel Šubić ban Hrvatske in gospodar Bosne. Razun tega je tu raznih povelj, ki se tičejo davka, državnih časti (banske, pod-banske, protonotarske) kraljevine Hrvatske. V seriji kraljevskih dekretov vidimo povelja kralja Koloinana, kralja Andreja II. in raznih kraljev. Med temi je najin-teresantneje povelje kralja Bele IV. iz leta 1242, s katerim podelja mestu Zagrebu svoboščine svobodnega mesta. Na tej listini visi prekrasen dvostrok zlat pečat. Ta listina spada v mestni arhiv zagrebški, ki je nameščen v kraljevem deželnem arhivu. V seriji avtografov (svojeročnih pisanj) je neštevilo zanimivih avtografov, med katerimi je naglašati v prvi vrsti avto-graf Pavla Horvata, škofa zagrebškega, poznane tragične osebe iz gibanja proti kralju Sigismundu in kraljici Mariji, kar je iako krasno obdelal Avgust Šenoa v svojem znanem romanu »Kletva«. Tu padajo nadalje posebno v oči pisma Simona, škofa zagrebškega, banov Ivana Karlov-čiča in Frana Bačana, škofa Kinjskega Andreja Tuškana, junaka Krste rranko-pana, »gubernatorja kraljevine Slavonije«, kakor tudi drugih odličnežev, poznanih iz krvave borbe za prestol med kraljema Ferdinandom I. in Ivanom Zapolje. Dalje slede avtografi skoro vseh Frankopanov do izumretja njihovega plemena. Potem vidimo avtografe hrvatskih zgodovinarjev: Ratkarja, Lodanya, Bedekoviča itd. O drugih serijah kasneje. Roko le prišel Gibraltar o angleške roke. Gibraltar, ta angleški klin, zabit v špansko telo, ki ga imenujejo po arabskem vojskovodji Tariku tudi »Džebel al Tarik« jc najvažnejša obrambna točka angleškega brodovja, ki gospoduje nad Malto, Sueškim prekopom in Sredozemskim morjem, ki je »noro zapreti, kadarkoli le hoče. To je komaj 1300 metrov široka izboCi-na, ki se razteza iz Španske proti Afriki in doseže najvišjo višino 434 metrov. Gibraltar je s treh strani jako strm, proti zapadu se polagoma spušča. Tu vodi IDO metrov široka in i300 m dolga pet v mesto, ki ga imenujejo > ključ Španske«. Že stari Feničani so poznali važnost tega kraja, in zato ni čisto nič čudnega, da so Angleži silno hrepeneli, da bi prišli v posest te važne pozicije. Angleži so v španski nasledstvom vojni (1701—1704) podpirali kraija Karla III., drugorojenca cesarja Leopolda II., kot pravega naslednika španske krone. Toda to podpiranje jc imelo samo namen, da so Angleži zamogli ribariti v kalnem, kadar so hoteli. Bilo bi veliko preobširno, če bi hoteli pripovedovati, s kakimi in figami in s kakimi težkočarni se je moral boriti krali Karel radi angleške »pomoči«. V ostalem je Gibraltar najboljša priča, kako so si pravzaprav predstavljali Angleži svojo nalogo o podiranju Avstrije. 1. avgusta 1704. se jc pod poveljstvom admirala Rockeja pojavilo angleško brodovje v bližini Tetuana pred Gibraltarjem. Na topništvu in municiji slabotna španska pcsaUka je obstojala iz 100 rednih in 400 prostovoljnih vojakov in siccr pod poveljstvom guvernerja dona Diega de Salinasa. Nasprotno je stala angleška sila 5.000 ljudi in 1500 topov. Na mornarici sta se nahajala tudi katalonski namestnik in hes-senski mejni grof, ki sta se izkrcala z 2400 angleškimi vojaki, ker so Spanci odločno odbili predlog glede predaje in izročitve trdnjave. Dne 3. avgusta 1704 so sc približali Angleži z 20 vojnimi ladjami in pričeli iz 1000 topov bombardirati Gibraltar, ki je bil kmalu uničen. Nato je bi! izkrcan na suho oddelek mornarjev, da izvrši napad na okope nove luke. Toda to se ni posrečilo, ker so Spanci s pomočjo podzemskih min pognali angleške vojake in okope v zrak. Med tem je imel del prebivalstva sredi jeklene toče in kljub velikim drugim nevarnostim v drugem delu mesta procesijo. Toda drugi del mesta je, uviuevši sovražno premoč, opustil obrambo in tako je mesto kapituliralo. Nato soj takoj vsakega zaprisegli in proglasili- Gibraltar za peftest Karla III. Gibraltarski guverner, mejni grof Jurij, je hitro pričel s popravljanjem utrdb in vojašnic, in je imenoval za reševanje pritožb poveljnikom Henrika Nugenta. Toda to nikakor ni bilo po volji angleški vladi, ki je končno izsilila, da je bil na Nugentovo mesto i-menovan angleški general Fox. Ker je general Fox padel v vojni, je bilo izpraznjeno mesto, poverjeno angleškemu generalu Skriinptonu. Guverner je v svojih poročilih vedno poudarjal angleške težnje, ki so bile prva njegova skrb in se je pri tem skliceval na Oliverja Cronnvella, ki je o-značil Gibraltar za najvažnejšo točko na jugu, ki mora neobhodno priti v angleške! roke. To potrjuje tudi pismo, ki ga je pi-1 sal angleški poslanik Rihard Hill admiralu Rockeju, v katerem »c t:«, glasoviti angleški politik izjavil: »Gibraltar ie enako važen, kakor Škotska. Upam, da ostane že sedaj v naših rokah«. Toda stvar ni šla tako gladko. Filip V. se je na vse načine trudil, da ne izgubi Gibraltarja in je povišal posadko na 2600 vojakov in 400 delavcev. Toda guverner se je lepo zaprl v trdnjavo in se ni mnogo zmenil za besede cesarskega poslanika v Londonu, ki ie izjavil: »Ne razumem kneza Jurija, ki se je kljub dostojanstvu podkralju zaprl pred svetom. Zc prve dni je pisal svojemu adjutantu: »Kakor vidim, hočemo preživeti tu celo zimo«. In nemški knez držal obljubo. Koncem avgusta se je pojavil pred Gibraltarjem mejni grof Valladaries z 22 vojnimi ladjami in 7000 vojaki pod vodstvom irancoskega admirala Pointisa. Bili so takoj izkrcani. Knez Jurij je uidi pri tei priliki pokazal svojo hrabrost. Bil je ne samo vojskovodja, ampak tudi topničar, tesar, zidar in delavec. Znal si je tudi preskrbeti živež direktno od maroškega sultana. Dne 10. septembra je došlo nenadoma angleško brodovje. ki je pregnalo Francoze. Naslednjega dne bi trdnjava skoraj padla, če ne bi čuječnost posadke preprečila nevarnosti. Neki pastir je namreč pokazal izkrca-nim angleškim četam tajno stezo, po kateri so se faktično že močno približale trdnjavi. Posadka pa je odbila vse napade angleških grenadir je v. Med 18. in 20. decembrom je dobila posadka novo pomoč. Dne 10. prosinca 1705 je Villadariasa zamenjal francoski maršal Tesse. Sredi a-prila je Tcssejeva četa udrla iz trdnjave, da prežene oblegujočega sovražnika. Končno so 20. maja Nemci po 6 mesečni hrabri obrambi skupno s knezom Jurijem Iie-senskini zapustili trdnjavo. Poveljništvo je bilo izročeno Henriku, bratu vojvode .Ilirija ličscriskcga. Da sc maščujejo radi svojih neuspehov, so sc vrgli Angleži na ameriške in španske kolonije. Konec neznosnih odnošajev je bilo mogoče napraviti samo potom miru. Leta 1714., torej samo 200 let pred izbruhom sedanje evropske vojne, se je vršila v Utrehtu mednarodna mirovna konferenca, ki je proglasila Gibraltar za svobodno angleško luko. Od takrat so Spanci še dvakrat poskušali, da bi dobili trdnjavo zopet v svoje roke in sicer ieta 1727. in 1779. toda vedno zaman. Sramote, da imajo Angleži svojo kolonijo na španskem telesu ni bilo mogoče izbrisati. Osvojitev Gibraltarja je ostala večni program vseh Karlistov, ki ga je zapustil v v svoji oporoki don Karlos. V Haurn. Neka gospa, rojena na Nizozemskem, vzgojena v Franciji in poročena z nekim Nemcem, opisuje svoje vtise, ki jih je zadobila na sovražnem teritoriju, sledeče: Kolodvor v Havru varujejo francoski in belgijski vojaki. Po ulicah jc polno francoskih vojakov. Na terasah kavarn ni videti drugih ljudi, kakor Francoze, Belgijce in Angleže v uriformi. Mednarodni milje izpopolnjujejo veliki avtomobili v be-Io-modro-rdečili barvah, na katerih je videti napise: Ruski vojni avtomobili. Po u-licaii prodajajo >Daily Mail«, »Times in »Nc\vyork Herald«. Slaščičarne, ki sem se jih spominjala še iz otroških let, so preuredili v čajarne. V Rue de Pariš je kar pet takih čajaren. Gostilne v lukah dajejo temu delu mesta čvrsto angleški značaj. Angleške čete so si rezervirale vse železnice za svoja prevažanja. V mestu imajo tudi ogromno bolnišnico, ki je zeleno pobarvana. Po morju plovejo motorni čolni, ki jih upravljajo Angleži. Na vseh straneh najdemo tolmače: v kavarnah, po ulicah, na električnih tramvajih itd. Tolmači imajo angleško obleko, a nosijo francoske napise. Cez tri četrt tolmačev so sami Angleži. Prve mesece so nosili vsi francoske uniforme, kar pa so Angleži odpravili, ker jim barva uniforme ne ugaja. Končno so se oblekli tudi Francozi v angleške uniforme. Zanimivo jc. da smatrajo angleški častniki tolmače za nekakšne sluge in se dogodi ponovno, da jih pošljejo po cigarcte ali vino. Seveda se tolmači ne dajo poniževati in odvrnejo običajno: Pošljite tjakaj slugo. To zavaja često Angleže v nepriliko. Kazino Marije Kristine so preuredili v bolnišnico. Prej so negovali tamkaj francoske ranjence, a so potem Angleži zahtevali zase to bolnišnico, v kar so Francozi takoj privolili. Na mnogih hišah vise poleg francoskih tudi angleške zastave. V teh stavbah se nahajajo uradi angleške vojske. Angleži so najeli lokale za tri leta; rok se po pogodbi lahko še podaljša. Na ulicah je sedaj manje koč i jaze v, kakor iiii jc bilo v mirnem času. Vojaški avtomobili Rdečega križa so okrašeni obi- Stran 17. »V tet KN A tLMNOSI- s t. Jb. V Trstu, dne 2. marca 1915 čajno z angleško. belgijsko ali francosko manje r.a njegov grob: zastopniki mest- zastavo. Vse ulice so polne takih avtomobilov. 2e prve dni vojne so Angleži rekvirirali več gostiln, v katere zahajajo samo oni. V mestu se nahaja stalno do 25.000 vojakov. V^led bučnega angleškega prometa se koma) opazi prisotnost belgijske vlade. — Kdor hoče priti na belgijsko ozemlje, mora imeti dovoljenje od policije. Belgijska vlada se ie nastanila v krasni palači, ki le- nega sveta praškega in deputacije, kjer polagajo vence na grob velikega pokojnika. Na manifestanten način pa so se izražala čustva na dan pogreba. Narod mu je izkzoval časti, ki so jih deležni le izvoljenci. Pokopali so ga v panteonu, a na enem javnih trgov Prage, mu postavijo spomenik. Pripominjamo, da je Rieger umrl dne i 3. marca 190,3 v visoki starosti b5 let. zi v najlepšem delu mesta m ima krasen i |ako pametna odredba. Veliki župan v raz. . J na norrnansko obalo. Številne rod- pOŽCjrj na Hrvatskem je izdal sledečo, za prejele belgijske begunce, l*»-lsedanje čase velepomembno odredbo, ki se glasi: ? Velečastitim rimskokatoliškim župnim uradom. — Z raznih strani mi je b stop v B ki so iio z niinii jako prijazno. Francoz vidi Igijca svojega brata. Ha doj z i Jiei jaji po! prvem tednu vojne je bilo življenje v u iako burno in bogato na izrednih Jkih. Angleške čete so bile sprejete likim navdušenjem. Bile so pozdravih, akor izredni gostje. Ko so doslc ka- Nočem nadaljevati, kajti že to, kar sem navel, je žalostna slika za »lišp«. Mi duhovniki smo vedno svarili narod, prosili in prepovedovali »cekine« in svilo, toda vedno jih je bilo in jih je še ničemurnih mater, ki mislijo, da se jim hčerka ne poroči brez Iišpa, in ostalo je pri starem. Zato nam je zgoraj citirana naredba velikega župana jako dobrodošla.« — Marsikaj takega ali podobnega bi se moglo reči in odrediti tudi pri nas. : čete. A seda >ze ,e;e se tič več novega. Angleže nasta-ro urejene barake. Občinstvo \ese!i!o. ko je došla vest o u-nške armade z Marne. Ko pa do tudi o velikih normanskih je veselje pretvorilo v žalost. esti Iz t z. tii Ke Radi tega je bilo prepovelje zastav povodom zmage, tako krvavi?! dogodkov ni- tno razobešanje zastav, pa ja!e zastave šc tako sijajno >d k fcak boh L- p - se v-civi r S( »e. \ bilo naznanjeno, da naš ženski kmetski svet tudi v sedanjem resnem času in vkljub vsej veliki draginji, ki je nastala zlasti glede na razne življenske potrebščine, naravnost nespametno potroša in so bile sprejete istotako si- razsipa težko prisluženi in prihranjeni de-je /v precej dru.ačno raz- Dar svojih očetov in mož, ki so sedaj od-izkrca\ajo neprestano, j šotni od doma na bojišču, za razen lišp, j svilo in svilene oprave in tako poneiun-: nem ugonublja sebe in svoje najdražje. Tako neumno razsipanje narodnega imet-: ka po lahkoumnih ženskaii je treba obsojati kar najstrožje in sc mora, dokler so poglavarji njihovih družin odsotni na bose razširjale najrazličnejše j jjšeu, preprečevati z vsemi zakonitimi vasi ie ostalo pri življenju j sredstvi v interesu vsega našegaa kmet- skega naroda. Zato odrejam sledeče: Prepoveduje se kmetskemu ženstvu (dekletom in ženam) noša svilenih oprav, kril in robcev in prav tako tudi noša cekinov kot Iišpa pod ovratom in drugače na telesu. Kdor bi kršil to odredbo, in prav tako tudi nmtere nedorastlih deklet, ki bi s? predre- ie proti tej odredbi, tega kaznuje ;Tistnha polil, oblast po cesarski nare.I-bi od aprila 1854. I., oziroma okrožnici c. in kr. glavnega poveljništva od 10.! se<-ternbra 1873. leta. ŽiiPni tira l se naproša, da to odredbo na primeren način razglasi svojim vernikom in da sa. t tudi deluje na to, da se narod odvrne od nepotrebnega in gospodarstvu škodljivega ženskega Iišpa, ki takointako že dolgo časa izpodjeda in izpodkopava življe: je na- ega naroda.« Neki hrvatski župnik pa piše v zagrebških Novinab« o tej stvari sledeče. ~Ko sem prečita! to naredbo, mi je srce zaigra-Marija veselja, kajti če se ta naredba izvede edli v VSfc-' naši domovini, nam ohrani našo narodno nošo in bo privarčevala narodu iL< Vviiuj *n:cc v vejni shižbi. ke zdravnice d lelujejo r. grofica Fr idtrika t iica Marija I )efours Iravnici s sani tetnimi a hotno polje. Mnogo >Jnišnica'i za ra njence. ki je delovala r fa prn- "!nc bolnišnice je bila o van a za vod iteljico istaie v karant enskih ioravskili Ur; micah. io v opazovanje vse s sumljive voia ške in uC! :r ais ovu je Kot vod lrtvala dr. so Rusi d i se so se služb leliica naualjm us : zdravnice j oglasile zi mcesar skoraj i milijone. Mm politične uesti jpni finančni Zi-greiiu. :\a svoje, je skupni finančni i 2H. m. in. ustavil bana dr.a Ivana tej priliki njega ogl prestolnic slovansko galerijo s minister dr. Korber v povratku iz Bosne se inister dr. Korber dne v Zagrebu, da obišče barona Skerlecza. Ob spremstvu tega posledic zanimivosti kraljeve Hrvatske. Ogledal si ie jugo-akadcšnijo. Strossn.averjevo . . rheološki oddelek kr. dež. učiliščuo knjižnico in ac/. ar- •i ie v .i raz >kav ni rr Fran izrazi Rmtfi 13 C m v bol-i "e bi mislil kdo, da pretiravam, naj se v dokaz nekoliko pobavim s svojo župnijo. V moji župniji je okoli 200 deklet, ki j se »lišpajo in to se začenja, ko dekle istopi v 16. leto starosti. Takemu dekletu U I sc je treba trikrat na leto »obnoviti« in to se pravi, da mora kupiti ali nov naprsni robec, ali ogrinjačo ali krilo; marsikatera si nabavi tudi vse troje. In tako -gre vsako leto, dokler se ne omoži. Razume se samo po sebi, da morajo biti ti robci, ogrinjači in krila svilena in v vseh barvah. Tak velik robec, ki ga zavezujejo čez prsi ali ogrinjač stane po 20, 30 in celo tudi 50 kron, krilo pa ravno toliko. Ce vzamemo povprečno ceno za vsak robec, ogrinjač ali krilo 30 kron, jc 1111: z e k i da se je vsako dekle, ki se je »obnovilo« samo en-Mihlster*" ic obi- krat, izdalo najmnj 100 kron, če pa je bilo in župana HoJica trikrat, kakor se navadno dogaja, pa J 1 Tu<1 a ec in -V 1 -:mir J stane ta niena gizdavost na leto 300 kion. adisiav Rieger. Pokoini voJial Hodajcmo šc lakaste čevlje, zimski (jj. i; :e imel celo vot-l P^4* « stane 50 kron m vee, potem v i riV-teliev Yb ^' ^a!- 'za dišeče milo. pomado, umetno . i strastnih nasprotni-1cve1 k* ]:] rdečilo i. t. d., potem je gotovo, da tako Jckle potrosi na leto 480 kron. V \>ar letih, dokler se ne otuoži, do^ežej - ti izdatki s cekini vred lepo svoto 2fM> kron. 1 oda vzemimo, da vsako dekle v petih letih svojega dekietovanja porabi za lišp samo tisoč kron, se je samo v moji žuoniji potrosilo za ^lisp« v petih letih 200.000 kron ali 40.000 kron a leto. In to je bogme lep denar. Mogel bi misliti kdo: ali to so samo bogataši, če ne bogataši, pa vsaj* trdni gospodarji. Toda žalibt g je ravno to nepremišljeno in lahkoumno trošenje za »lišp^ vzrok propadanja našega naroda. I>okler so bile zadruge, je šlo še, še. Ali odkar se je narod ločil, odtlej pa gre vedno slabše. Zadruga je zmogla, posameznik pa ne more, in ker »lišp« mora biti, potem pa rajši prodaj zadnjo kravo, a ko tudi te ni, pa u er. je :a. e m umerjene po da se ]e velika \ i/rekia proti strar To ie bi! postala i kar je s [\ konkur niil socii. ie preme vi strank iremu like. čina inki, ki i zmaga Mlate m stranka e danes, dasi ?nca v čeških Jislili. Ricgru Mir rv. jjtci jb je očitalo, _»n gramu in veli ciljem Češkega naro->ti Riegru in njegovi o j odžgala svojedobna med Le: i in Nemci, ki rodila takozvane -punktacije . Na vo-ah leta 1801 je nastal vihar, ki je prijel poraz Riegru in Staročehom. U-1 se je s političnega pozorišča, in g i taci jo pr so posebn a pogajanja narodovega mentorja, i hajd v Posojilnico pa si izposodi. Posojil- Lčitelia i duševnega kažipota. Ko so se! P!ce. v lepo »napredujejo« m strasti polegle, so se tudi i.ie i pohti-i{lh * 7f P^vee: v Orlovcu 3, v m - jcjj ■ ■ * jlKanM / v Pl^ternici 2 in v mnit : cm i»asp iit.i /. ■ > p e i jen klanjati- pred iijego\ ni limoni in njegovim čistim rodi iiubjem. ki je vsikdar le dobro hotelo sv{tjcnm narodu in ki je prišlo do naravnost ganljivega izraza v političnem testamentu dra. Kicgra. Duševna veličina dra. Ricgra pa sc je pokazala zlasti v dei->tva, da se je tudi po svojem i>orazu vise1 » dvigal nad vsako maščevalnostjo ti političnim nasprotnikom, ki so ga pr Novi ! Kapeli 2, v Pleternici 2 in v moji župniji sami, pri podružnici v Zagradju, je tudi posojilnica. Zato smo prišli tako daleč, da bi v vasi na prste seštel hiše, ki niso zadolžene. in nekatere naravnost lahkomiselno zaradi »Iišpa« in »cekinov«. Vem za slučaj, da si je nekdo izposodil denar v posojilniei in ga takoj zamenil za cekine, da bi jih nosila njegova hčerka okoli vrata. In lišp ni kriv samo materijeine- s trn l. plavili, da je marveč dobrohotno |?a Propadanja, temveč tudi moramega. presojal njihovo delo in jim iskreno ž \ sudio v v blagor in korist češkega na- roda. \ Riegru je bil klasičen primer, kako mora hiii ljubezen do naroda močneia v.c*n strankarska strast! Ob tako odlič- i!;'i sv* istvih intelekta in srca ni moglo I -i drugače, nego da je bila na večer nje. »vega žh!:e ij r.jegova pojava obsevana od velikega spoštovanja, ljubavi in hvaležm Mi vsega narodu: čista, jasna. ©>* • ' (»jena od vseh pen, ki jih pro\ zroča valovfc političnih in strankarskih bojev. \ s j k) mi n u naroda ži\i dr. Rieger sedaj Ic kot — velik patriiot, gc:,:::ilnega uma kdo želel ^-cnc ostajajo rajši brez otrok, kajti ' bi — tako pravijo — zmagoval za obleko, to se pravi, za »lišji . Marsikateri oče ne more ob nedeljah in praznikih v cerkev. ker, kakor pravi, nima praznične obleke — ali zato se njegova hči sveti v svili! Domače vesti. K popisovanju žita in moke. Uradno se poroča: Notranjemu ministrstvu se je naznanil slučaj, ko je v neki občini neki občinski organ strankam baje naravnost ali nenčrs-vnost priporočal, naj svoje zaloge popolnoma ali deloma zamolče, da bi se skupna zaloga v občini izkazala za manjšo nego je v resnici. Tako postopanje bi obsegalo najmanj sokrivdo dotičneg t organa pri prestopku § 3^. cesarske naredbe, v goiovih oko-lišč nah pa eelo zločin zlorabe uradne obla-s i ter bi se najstrožje k znovalo. Zato je treba pred takimi kršitvami dolžnosti nujno svariti, o čemer se pripominja, da je oblastem naloženo, da n? jstrožje izvajajo d« loči e cesarske naredbe. Ne more se dovolj opozarjati na važnost teh predpisov in na dotične stroge kazni: zla si se po ovno o oza-r(a na določbe § 13. cesarske naredbe, gla som katerih zaloga ki se prikrijejo, zapadejo v korist države in to seveda tudi potem, će so se te zaloge naznanile samo delno. Draginja na ribjem trgu! V dalmatinskih listih čitamo, da nekaj časa ne primanjkuje v Zadru samo mesa. ampak da ni tudi rib, da-si je nekdaj to mesto slovelo radi svoje bogato preskrbljene ribarnice. Pravijo, da primanjkuje rib deloma radi zabrane lova v mnogih predelih, deloma pa raui pomanjkanja ribičev. Mnogi so namreč na bojišču. Ko je prišlo kaj rib, se prebivalstvo kar bori za nje. Po dve uri da izgubljajo, da pridejo do nekaj rib. Redarstvo da je moralo izdati posebne naredbe, da vsai nekoliko zabrani naval na prodajalne klopi. Kakor pri nas. Tudi v Trstu je bila nekdaj riba med glavnimi živili za široke sloje, danes je — že luk-sus, ki si ga siromaki ne morejo privo-ščati. Tu pa je vendar razlika med razmerami na ribjem trgu pri nas in v Zadru. Listi omenjajo le pomanjkanje rib v glavnem mestu Dalmacije, ne govore pa nič o — cenah, o draginji. Ta pa je zavladala v Trstu in vedno naraščala že pred sedanjimi vojnimi dogodki, posebno pa — in to je značilno — odkar imamo novi, lepi z vsem opremljeni ribji trg. Pri nas se ljudje — vsaj ne siromašneji, ki so nekdaj reflektirali na to živilo, četudi ono nižje kvalitete — ne tepejo več za ribo iz enostavnega razloga, ker ne morejo plačevati tako visokih cen. Zato se je pomanjkanje, oziroma podraženje rib, razvilo v Trstu v pravo kalamiteto ob vprašanju prehrane prebivalstva. Železnica Červinjan - Portogruaro. C. k. ravnateljstvo državnih železnic javlja: Glasom sj3oročila družbe Societa veneta v Padovi izostaneta dne 5. marca t. 1. vlaka št. 3 in 30 na progi Červinjan - Por-togruaro - Červinjan. Vlaka št. 84/811 (iz Trsta južni kolodvor ob 9. uri predpoldne, iz Cervinjana ob 11 uri 3 min. predpoldne) in št. 878/91 (iz Cervinjana ob 4 uri 57 min. popoldne, dohod v Trst ob 7 uri 30 min. popoldne) nimata torej rečenega dne ni-kake zveze v, oziroma iz Italije preko Cervinjana. Znanega poljskega slavista prof. Bau-duina de Courtenay, o katerem smo svo-ječasuo poročali, da ga je ruska vlada dala zapreti, so nedavno izpustili na svobodo. Krakovska »Nova Reforma« poroča, da se je profesor Bauduin že udeležil poljskih konferenc, ki so se vršile v nekem mestu v Rusiji. Učeni profesor je najboljši poznavalec narečja benečanskih Slovencev in govori in piše odlično tudi slovenski. Smrtna nesreča dijaka na lovu. r Slovencu* poročajo o smrtni nesreči na lovu, ki se jc pripetila minole sobote blizu Brezovice pri Ljubljani. Petošolec Edvard Marinko je šel z dobravskimi fanti na lov na veverice. Oglasil se je v gostilni pri Gorjančevih blizu Brezovice. Ko se je poslovil, se jc okrenil tako, da se je puška izjjrožila in strel je šel nesrečnemu dijaku v glavo. Odpeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano, ali nesrečni dijak je izdihnil že med vožnjo. Marinko, brat profesorja dr. Marinka iz Kranja, ki je bil vesten in marljiv dijak. V Opatiji je bilo dne 25. februvarja navzočih 805 zdraviliških gostov. Nova skladba. Ravnokar je izšla najnovejša Foersterjeva času toliko primera skladba r Molitev pred bitko", (kantata za moški zbor) o kateri piše strokovnjak g. St Premrl J v „Cerkv. Glasbeniku" sledeče: „Skladba; ima trajno vrednost, nele sedaj ob vojni, | temuč tudi v zaželenem miru pride glasbe-1 nim prireditvam v prid. Pa še nekaj: Efek-I tna fugeta in slavnostni konec skladbe na-! redita na orglah velik vtis, ako se končni! stavek „pleno organ o" igra v obeh rokah j triglasno v podvojenem stavku z obligatnim 1 pedalom," Gosp. skladatelj namerava izdati skladbo tudi v posebnih iztisih in sicer kar v partituri, kar i- odo pevci gotovo z velikim veseljem pozdravili, ker bodo imeli pregled čez vso skladbo. Ker pa stavek ostane v tiskarni Ie še do dne 5. marca, opozarjamo vse srednješolske in društvene zbore, kakor tudi vse posamezne ljubitelje lepe pe-mi na to veličastno skladbo, ki se pozneje, ko bi jo radi dali na spored, morebiti ne bo \eč dobila. Partitura bo stala le 40 vinarjev (brez poštnine), ako se naroči več ot deset izvodov, pa samo po 30 vin. Štev 'o partiiur je treba takoj naročiti ali v „Zadružni tiskarni ' ali pa pii skladetelju samem. Oproščenje od posta. Z ozirom na današnje razmere in draginjo je vrhbosanski o d narijat izposloval p: i sv. St >lici za sve j > škofi o, da se vse dni v postu sme jesti meso, izvzemSi le veliki četrtek in veliki petek. Zlata sablja poljskega plemstva. Krakovska „Nova reforma"* pri »bčuje po „Ruskem Slovu", da so zastopniki glavnih poljskih plemenitašev, s knezom Czetwertynjskim iz Varšave na čelu, poklonili ruskemu ge-nera'u Ruskemu zl ti sabljo v dar. General da je delgo odklanjal-in je sprejel še le po vst ainih prošnjah plemiške deputacije. Ludmila Vrhlicka t. V Pragi ie umrla vdova slavnega češkega pesnika Jarosla-va Vrhlickega v dobi 52 let. StGleten menili. V budimpeštanskem samostanu piaristov so siavili minolega četrteka stoletnico meniha Ivana Matusi-ka. ki je pač najstareji redovnik v monarhiji. milil ZDRAVNIK Kes. ir. Karal I crd£»šra osS 11»1 pop. Trst, ulica Bonomo 311. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Iva m I€rže Trst, Piazza S. Giovanni 1 -3. : kuhinjskih m uJefc&raKili pot. eb- šfcin od lesa in pletenin, škaf o v vreut, iebrov in kad, Fodčekov, lopa^ renet, sit in bsakoTrefcnih kršev, jerbas"v in mete\ ter mno^o spucLjo&h predmetov. gvojo trgovino s kuhinjsko posodo vsuze vrste bodi od porcelana, zemlje eniaiia, kositaija ali cinka nadalje pasamantorje, kletke itd. Za. gostilničarje pipe, krogi je, sesalje in stekleno posedo za vino. oalaacDoaoaDDDaaaDDDooDDDaaaDc D3 ua a a □ o a □ a a □ o n □ u □ D D r d epjaaaaaonnoaananannanonoanaoGua Hicolo Coscmnclcfi avt. sobotehnik TRST - ulica Nuova Stev. 15. II. nad. sprejema na novo nI 1-1 ia si 3-7. - TFIEFOR štev. 25-53. Specijalist za sififistiCne in kožne bolezni ♦ Ima svoj amSmEstorIJ J ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. % iPalazzo Diana) + Za cerkvijo Sv. Antona novega. <. Sprejema od 12. do 1: fn od 6 do 7 pop. * - ženske od 5 do 6 popoldne. Odlikovana pekarna in sladščrčarna Josip Semolfč, Trst ulica Istituio šiv. 5 Odlikovana z zlato kolajno in častno diploma na razstavi v tate Peče >e fi in navaden kruh trikrat na dan. I/bora sld.dčic. vina v st kienicah, prepečencev ibi cott ni) konfoktnre itd. Sprejema naročita za poroke in krste ter vsakovrstno petlvo ter postreže tudi na dom. - Zf*£SNE CENE. imt" u Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. t\ Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVtSTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal l. Sjergjo vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Posloveni! F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM Obi DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANI;!«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pisrno v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal l7. Al. l^ostti-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest h. iS. stoletja. Napisal 1. E. Tomič Poslovenil Steiau Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choclioloušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais ui rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. hciina prnijor^ha t >vann UvoboJes .TRIBUNA* Gorica. J"r2aSk;i «J. 2fl prej pivovarna Ooriup). Zaloga dvokole1; šivalnih in kmetijskih ttrojov,gramofonov, orkeiir »ti. i!d. F. BATjiL Gorica, Stolna ul. 2—I Plačuje sena obroke. Ceniki franko. Dr. P Dr. PETSCHNIGG TRST, m S. CMERIM $WL 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (sDolne) bolezni? II M>—I in 7—7Va Uiiistno-fots^Mflcni ntslle Trsi. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst UMETNI PLOMBIRANJE' ZOBOV. IZDIfiANII ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. čerhAk u. tuscher ZOBOZDMV. mnmm Kotle. ZOBNI NIK J [(J J TEHNIK UUCA CASERNA, 13 II. nad. ♦♦♦♦ Izvršuje vsako fotografično ilelo kakor tudi ra7.p;le0 4. TK' .EJ- ON št. !'52 Ima varnostno celico