57. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10. marca 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, jainđi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrstce dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ve*, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod'* telefon st. 34. — „Narodna tiskarna" telefon st. 85.
Volitev v trgovinsko in obrtno zbornico kranjsko.
Trgovinska in obrtna zbornica je sicer strokovna organizacija trgovskega in obrtnega stanu, toda njen pomen je v političnem in v ekonomičnem oziru tako velik in njen vpliv sega tako globoko v gospodarsko življenje cele dežele, da je volitev splošnega pomena.
Nove volitve v trgovinsko in obrtno zbornico kranjsko se bodo vršile v kratkem. Reklamacijsko postopanje je bilo dne 5. marca končano in sedaj je vsak dan pričakovati razpisa volitev.
Pri letošnjih volitvah se bo volilo prvič po novem volilnem redu, iz katerega posnemamo naslednje najvažnejše določbe.
Trgovinska in obrtna zbornica ima 24 pravih udov, ki so razdeljeni na dva odseka, namreč na trgovinski odsek (10 članov) in na obrtni odsek (14 članov). Izmed zborničnih udov jih mora po zakonu prebivati v Ljubljani iz trgovinskega odseka 6, iz obrtnega odseka pa 8 članov, ostali pa smejo prebivati zunaj Ljubljane.
Trgovinski odsek se voli v treh, po visokosti davka določenih kategorijah, in sicer volijo:
v prvi kategoriji (veletrgovina) vsi tisti trgovci, ki plačujejo na leto vsaj 350 K ali več pridobnine;
v drugi kategoriji (srednja trgovina) vsi tisti trgovci, ki plačujejo na leto vsaj 30 K, a ne več kakor 350 K pridobnine;
v tretji kategoriji (mala trgovina) vsi tisti trgovci, ki plačujejo na leto 5 K, a ne več kakor 30 K pridobnine.
Prva volilna kategorija voli 2 uda, druga jih voli 4 in tretja tudi 4.
Obrtni odsek se voli tudi v tr eh kategorijah, in sicer volijo:
v prvi kategoriji (veleindustrija) tisti obrtniki, ki plačujejo na leto najmanj po 450 K pridobnine;
v drugi kategoriji (srednja in mala obrt) tisti obrtniki, ki plačujejo na leto vsaj 5 K, a ne več kakor 450 K;
v tretji kategoriji tega odseka volijo samo rudniški podjetniki, in sicer vsi brez razločka, ki plačujejo najmanj 5 K pridobnine.
Prva volilna kategorija voli dva uda, druga jih voli deset, tretja pa tudi dva.
Volitve vodi posebna ces. kralj, vo lilna komisija, kateri stoji na čelu od trgovinskega  ministrstva v to  določeni de-želnovladni referent dvorni svetnik dr. pl. R u 1 i n g.
Ker je v kratkem pričakovati razpisa, opozarjamo de na naslednje:
Volitev se vrši javno. Volilcu se daje na izvoljo, da voli ali ustno, ali da svoje može na glasovnici napisane osebno poda volilni komisiji, ali da s svojim imenom podpisano glavnico pošlje c. kr. vo lilni komisiji ter obenem odda, oziroma priloži izkaznico. Ta odposlatev se sme izvršiti po c. kr. pošti ali s posebnimi poslanci. Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo. Tisti volilci, ki volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred v določenem roku poslati c. kr. volilni komisiji v Ljubljani.
Glasovnice, ki dospo pri c. kr. volilni komisiji potem, ko je bil določeni rok že pretekel, se ne smejo nič več sprejemati.
Izkaznice, glasovnice itd. se pošiljajo volilni komisiji po pošti poštarine proste, ako imajo na adresi pristavek: »Trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani v volitvenih zadevah« (§ 22., odstavek 1 zakona o trgovinskih zbornicah).
Na določeni in volilcem naznanjeni dan izvrši volilna komisija glasoštetje. Doposlane ali osebno oddane zaprte glasovnice odpre volilna komisija pred gla-soštetjem šele tedaj, ko je bilo osebno glasovanje že dokončano. Med tistimi, ki smejo izvoljeni biti v dotično volilno kategorijo (volilni razred^), razsodi relativna večina glasov; kadar je po enoliko glasov, razsodi žreb, ki ga potegne  kdo izmed
volilne komisije (§ 9. zakona o trgovinskih zbornicah).
Volilna komisija razsodi o veljavnosti volitev in uradno razglasi končno-veljavni posledek volitve.
S tem smo izpolnili svojo časnikarsko dolžnost in opozorili volilce — katerih utegne biti vseh skupaj približno 10000 — na bližajoče se volitve v najvažnejšo trgovsko in obrtno korporacijo. Dostavljamo še da so klerikalci razvili živahno agitacijo in da kakor si kdo postelje, tako tudi leži.
V IJ ubijani, 10. marca. Nemstki drž. jezik.
Sch6nerer in tovariši so spravili zopet nemški drž. jezik na tapet. Vse-nemci vabijo člane nem. nacionalne in nem. liberalne stranke na sestanek, na katerem naj se določijo načela načrta zakona, ki naj bi se potem predložil drž. zboru. Nemško-liberalno glasilo »Leitm. Ztg.« pa piše, da je ta akcija nespametna, kajti sestanek brez določnega zakon, načrta nima smisla. Nemci še sami ne vedo, kaj naj bo to »nem. drž. jezik«. Načrta ni nobenega. Naj ga sestavi Schonerer! Gotovo pa je — piše list — da se tak predlog sploh ne sprejme v drž. zboru, ker ne dobi V, večine in ga morejo onemogočiti samo Čehi z obstrukcijo. Treba je najprej rešiti narodno vprašanje na Češkem in Moravskom, no, tudi v drugih mešanih deželah. Brez sprave s Slovani je uvedenje nem. drž. jezika nemožno. Mi pa pravimo, da se nem. drž. jezik zakonito sploh nikdar ne upelje, ker Slovani bi bili blazni, ako bi sami dali Nemcem v roko vrv, s katero se jim zadrgne vrat. Nem. drž. jezik bi bil smrt enakopravnosti v državi!
Razžaljeni češki časnikarji.
V budgetni razpravi je izrekel češki poslanec Rataj, da dobivajo nekateri češki listi vladne podpore iz dispozicijskega fonda. Njegovo sumničenje je obudilo splošno ogorčenje med češkimi časnikarji. Pozvali so Rataja po svojih odposlancih!
da pove vpričo poslancev ime podpira-nega lista. Ker tega ni mogel, izdali so izdajatelji in odgovorni uredniki vseh čeških listov izjavo, v kateri zavračajo Ratajevo sumničenje z vso odločnostjo ter proglašajo isto za nečastno in ljudskega zastopnika nevredno dejanje. Obenem so sklenili, delovanje poslanca Rataja povse prezirati. Zadnjega se je poslancu najbolj bati, kajti stalo ga bo najbrže mandat za bodočnost.
K reformi katolicizma.
V Inomostu predava cerkveno pravo zelo verni profesor Wahrmund. Ko je v soboto omenil nekatere zastarele stvari v katoliški cerkvi, začeli so se dijaki katoliških zvez smejati in sikati. Nato je začel profesor ognjevito obdelovati okorelost katoliškega konservatizma, posebno na Tirolskem ter katoliške dijaške zveze, ki se dajo na vrvi voditi od kmečkih za-peljivcev. Obenem je razvil svoj program o reformi katolicizma v znamenju svobode in napredka.
Vojna v Južni Afriki.
Zopet mirovna pogajanja! Kolikokrat so se že naznanila, a vselej se je izcimila raca. Ali to pot poročajo iz Londona, da se začno popolnoma resna mirovna pogajanja. Ker je Anglija izjavila, da se more pogajati radi miru le z generali, se vrši sedaj baje pod predsedstvom Steijna posvetovanje burskih voditeljev, pod kakšnimi pogoji naj bi se sklenil mir. Kitche-ner ima že naročilo, da se pogajanj vde-leži. Poroča se tudi, da so mir ponudili vojujoči se Buri. Tudi ministrstvo se bavi že s temi predlogi. Listi trdijo, da je miroljubnost Burov sad fiaska, katerega je doživelo bursko poslaništvo pri vseh ev-ropejskih vladah in tudi v Ameriki. Pokaže se v kratkem, ali tudi ta poročila o miru niso le pobožna želja Angležev. Tudi sestanek De\veta, Steijna in Bothe pri Utrechtu naj bo dokaz, da hočejo Buri skleniti mir.   Ali — čakajmo!
Najnovejše politične vesti.
Ministrski predsednik dr. Korber v Budimpešti.   V soboto je
JLISTEK.
Pred spovedjo.
Ruski spisal V. S. Lihačev. »K sveti spovedi pojdem . . . Odpusti
mi!«
Te besede je rekla Ana Gavrilovna in obstala nekoliko korakov pred pisalno mizo, za katero je sedel njen mož; nato je stopila naprej, urno, skoraj skokoma, se je zgrudila na kolena, pobesila glavo in krčevito zaihtela.
Peter Jemeljanič je nagrbančil mračno čelo, se obrnil na stran ter spregovoril skozi zobe:
»Bog ti odpusti«.
»A ti? . . . Kaj ti ne odpustiš?«
»Bog odpusti«.
Ana Gavrilovna je polagoma, z navideznim trudom vstala in ne dvignivši glave, kakor zločinka, krenila proti vratom. Peter Jemeljanič jo je spremljal s pozornim pogledom.
»Počakaj!«
Ana Gavrilovna se je stresla ter nekako okamenela na mestu. »Pojdi bliže!« Šla je. »Sedi!«
Sedla je.
»Povej . . . kako je bilo . . .«
Ana Gavrilovna je iznova vztrepetala še huje, prestrašeno pogledala moža ter si zakrila lice z rokami.
»Povej . . . vse povej . . .!«
Ona je molčala.
»Nočeš ?«
»Ne morem!«
Nekoliko minut je trajalo molčanje. Ana Gavrilovna ni odtegnila rok z lic, a Peter Jemeljanič se je z mračnim pogledom oziral po sobani. Končno se je odločila; roke so ji onemoglo omahnile, v očeh se ji je pokazal zlokobni plamen.
»Vse moram povedati?« je vprašala z nenavadnim glasom, globokim in stisnjenim.
Mož jo je od strani nekako nemirno pogledal.
»Seveda vse.  K sveti spovedi greš«.
Ana Gavrilovna je molčala le za trenutek, potem pa je začela:
»Ti si sam kriv...«
Peter Jemeljanič se je zganil . . .
»Nikakor, sedaj mi ne segaj v besedo« , je nadaljevala Ana Gavrilovna, »pusti me govoriti. Ti sam si kriv! Vzela sem te ne tako meni nič tebi nič, pa tudi ne iz dobičkarije. Do znorelosti vate nisem bila zaljubljena, to si vedel in tudi
nisi mogel glede tega varati se. Toda cenila sem te, spoštovala radi tvojega razuma, radi tvojih krepostij, — hotela sem biti tvoja zvesta žena. Toda ti nisi hotel. Ne samo, da mi nisi prišel naproti, marveč naravnost odpahnil si me —takoj od -pahnil — s svojo hladnostjo. Toda o tej hladnosti ne govorim . . . Ognjene ljubezni od tebe nisem pričakovala in je tudi nisem iskala ... v tej ne tiči sreča . . . vsaj zame nikakor .. . Meni je bilo treba duševne ljubezni — in te pri tebi nisem našla. Ti kakor bi mi dejal: to-le je tvoje, to le pa moje; jaz bom sam za se in tudi ti bodi sama za-se! . . . To sem torej doživela, na to se pripravljala? Mož in žena živita skupaj .... pa sta si tujca .... da, pravcata tujca, čemu pa sta se vzela? Čemu se združila? Ti me nisi pustil k ničemur, — k ničemur, kar se je tikalo tvoje osebe. Tvoja služba, tvoje znanje, tvoji uspehi, nezgode, radosti, skrbi — vse to je bilo zame nekaj prepovedanega. Resnica je, tudi jaz sem mogla uživati to svobodo, nisi mi je kratil z ničimur . . . Kolikokrat sem morala slišati besede: »Vi ste srečni, vaš mož je zlato«. Ugovarjala nisem in tudi nisem mogla ugovarjati .. . Toda to mi je bila le slaba tolažba: saj zlato ne greje! ... Dolgo se nisem mogla s tem spoprijazniti... ali se še spomi-
njaš? Večkrat sem poskušala pogledati v tvoje svetišče. Toda ti si ga čuval . . . oh, kako čuval! A mene nisi iskal . . . Med tem sem ga srečala . . . Saj si ga ti sam pripeljal, prosil me. nežno občevati ž njim, potolažiti in obodriti ga, češ, da je to nesrečen človek, da je mnogo pretrpel . . . Da, mnogo pretrpel — več nego jaz . . . Izpočetka, ko mi je povedal svoje dogodbe, mi je nekoliko odleglo . . . da, zdelo se mi je, da se nimam nad ničemur pritoževati. Njega je prevarila žena — žena, katero je skoro oboževal . . . Toda ni ga varala tako, kakor jaz tebe. Resnica, dala sem se zavesti — toda moje varanje ni trajalo dolgo; takoj sem prišla k tebi ter priznala vse. Ona pa ga je varala od dne do dne, od leta do leta — ves čas, dokler je ž njim živela, dokler se ni izdala sama, z lastno neprevidnostjo. Ta-le historija . . . je vse odločila, vse povzročila . . . Vendar nikakor ... ne historija! Marveč ti . . . Ti! ti! Dasiravno mi jtf nekoliko odleglo — toda zgolj izpočetk*. Potem . . . potem je šlo zopet vse po staresn. On je trpel več, jaz manj, a vend-tr sva trpela oba; oba naju je nekaj morilo, nekam vleklo ... A kako se je to zgodilo, že sama ne vem. Niti takrat nisem mislila na nič, a tudi sedaj se ničesar ne spominjam. Nekak čar, megla, mrak... A to je vse...« (Konec prili.)
■prejel cesar t Budimpešti Kdrberja, kije imel potem posvetovanje z ogrskim ministrskim predsednikom Szellom zaradi carinskega tarifa, kvotne deputacije in volitev v delegacije. V nekaterih prepornih točkah sta se zjedinila. — Proti Šolanju v tujini je izdalo prusko zbornično sodišče prepoved. Starši, ki ne dajo svojih otrok obligatoričnemu pouku v pruske šole, so kažnjivi. — Bruseljski sladkorni pogodbi pristopijo najbrže tudi ameriške Zedinjene države, ki so voljne odpraviti tudi carino na sladkor. — K manevrom ruskega brodovja je povabil car nemškega cesarja Viljema. — Obletnica srbskega kraljestva se je praznovala dne 7. t. m. Belgrad je bil razsvetljen in ljudstvo je prirejalo kraljevi dvojici viharne ovacije. — Med Avstrijo in Severno Ameriko se vrše pogajanja za ustanovitev poslaništev na Dunaju in v "VVashingtonu. — Zopet vstaja na Kitajskem? V pokrajini Kvangsi so napadli vstaši garnizijo Kai-čau, jo premagali ter osvobodili ujetnike, ki so se jim pridružili. — Štrajk ita. lijanskih železničarjev se ne bo vršil, ker so se dosegla sporazumljenja med vlado, železničarji in železniškimi družbami. — Podaljšanje vladanja na Španskem. Govori se, da hoče kra ljica obdržati še dve leti vladarsko žezlo, Češ, da je kralj Alfonz vendar še premlad. — Cecil Rhodes leži za smrt bolan.
Dopisi.
Z Gorenjskega. Odgovor na od prto pismo v »Slovencu« št. 42. na katerem so podpisani gospodje Jas ob Mesar, Janez Legat, Lovrenc Baloh, Jakob Vovk, Janez Pšenica, Jožef Vovk, posestniki na Jesenicah, Jože Pikon z Dobrave in Anton Kržišnek, župan z Breznice. V vaših trdit vah se zrcali tista »kunštna« katoliška podlaga, na kateri stojite. Čudno se vidi, da odgovarjate g. Šraju na odprto pismo, ki je bilo tiskano v »Slovenskem Narodu«, saj vam je vendar po vašem krščansko katoliškem prepričanju pod grehom prepovedano »Narod« brati. In vendar »Narod« berete. Zakaj pa moje liberalne opazke niste navedli, narejene na zaupnem shodu 24. novembra 1901? Na Jesenicah so se napravile peticije, katere so se poslale raznim županstvom ali občinskim odborom v sklepanje, da bi se občine zavezale, koliko dvouprežnih voz lahko dajo, da se jim da hlev kakor temu poljskemu Židu. Vozne cene pa ta katoliški shod ni nič navedel! Moja pismena opazka je bila, da tako neumne peticije jaz ne morem predložiti našemu občinskemu odboru v sklepanje, ker je v prvi vrsti le potreba, da se domačini zje-dinijo za kako podvzetje, česar jim pa nikdo ne zabranuje. Potem je isti shod sklenil, peticija naj bi se poslala vrlemu g. poslancu Pogačniku. Moja opazka je zopet, da nam je dobro znano, da, ko se začne vsa proga graditi, bode dosti zaslužka za vsakega, kdor se bode le hotel potruditi, potem pa bi se zopet na kato liški podlagi trdilo, da je kateremu kaj pripomogel »vrli« poslanec Pogačnik. To se pravi kmetom pesek v oči metati. Moja liberalna opazka je dalje: potrudite se, da boste kako delo dobro podvzeli, ker le tako je mogoče, dobro zaslužiti, brez cene in samo za hlev pa domači ne bodo hoteli voziti. V svojem odgovoru pravite, da ■o se razmere pri predoru obravnavale v državnemu zboru. Prosim, pojasnite, gospod poslanec Pogačnik, kako je s tem tujim židovskim podvzetnikom? Ali je res, da imamo mi pred kakim Poljakom kako od ministrstva obvezno prednost? Mi smo namreč mnenja, da se u ministrstvu na Dunaju tolmači stvar tako, da velja za domačina vsak avstrijski državljan, tako da smo pri ministrstvu v tej zadevi s Poljakom jednaki. To je vsekakor potrebno domačim posestnikom odkrito pojasniti. V odgovoru trdite, da bo ta poljski žid moral pobrati kopita, ker so mu zarubili 14 konj, in za ta vspeh da se gotovo nimate zahvaliti »Slovenskemu Narodu«. To veselje vam prav radi prepustimo, ker na katoliški podlagi so vsi klerikalci že pozabili nauk: ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Liberalci smo tudi prepričani, da bi vi g. Šraju privoščili isto usodo. Taka podvzetja vam prav radi prepuščamo  brez  ugovora;  mi liberalci
prav dobro Temo, da bodemd imeli vsi, kdor 86 bo le hotel potruditi, dosti zaslužka brez Pogačnika in brez Šinkovcev in Skerjancev. V ogovoru pravite, da ste zadevo v pravi tir spravilu To je prav smešno, ko bode zopet zima, bo pa zopet iz tira. Na svidenje pri predoru!
J. Peternel, liberalni župan. Iz Kozjega. Dr. Janko v ič, dovolite mi nekoliko odgovora na vaš pamflet v »Slovencu«, v kolikor se isti tiče moje osebe. Vi govorite o dopisniku, ki Vam je predlanskim nadel naslov »dr. častna-beseda«, da Vas je s tem sumničil, da ste svojo častno besedo prelomili, ki ste jo dali v zagotovilo, da niste pisali nekega dopisa. Tisti dopisnik sem jaz, saj ste me radi tega pred celjsko poroto tožili. Meni ste tudi dali častno besedo, da dopisa v »Slovencu« niste vi pisali (česar jaz nikdar trdil nisem, nasprotno sem le Tomažiča označil  kot  dopisnika)   in da
tudi v zvezi niste s tistim dopisom. Ko se je v dopisu omenjeni razgovor vršil, ste bili Vi edini klerikalec med navzočimi, Vi ste se vedno vozili na Pilstanj k prijatelju Markotu pravit mu razne novice in v drugem dopisu — katerega ste pisali Vi — govorite tudi o pričah, ki so na lastna ušesa slišale spoznavanje liberalne vere itd. Ko je prišlo do tožbe proti »Slovencu« radi teh dopisov, ste vi od tožbe proti meni radi »častne besede« brezpogojno odstopili ter mi še plačali troške, ki sem jih imel, ko sem se šel v Celje kot obtoženec zagovarjat. Kaj se pač sme iz vsega tega sklepati?! — Sicer pa vam takrat, ko sem vas v »Domovini« krstil za »dr. Častno-besedo«, res nisem hotel očitati, da ste svojo častno besedo prelomili; hotel sem le reči, da imate za vsako malenkost takoj častno besedo na jeziku. Pozneje sem pa bil o nasprotnem prepričan, kar sem vam v javni gostilni v obraz in po časopisih tudi povedal, — pa Vi me niste tožili. Laž je torej, da smo se prepričali o Vaši nekrivdi. Po kaki pravici nam torej očitate geslo: Calumniare audacter, semper aliquid haeret?! To je pač klerikalno geslo, a naše nikdar.— Očitate mi tudi, da sem bil radi časti-kraje obsojen na štirinajst dni zapora, poostrenega s postom. Povejte mi no, koliko dni se bodem moral postiti, kajti iz sodbe to ni razvidno. Povem vam, niti en dan ne! Morda pa Vi bolje veste? — Dobro vam je tudi znano, kakor sploh vsem Kozjanom, da nisem svojemu nasprotniku niti trohice časti kradel. Zakaj ga pa skoraj vse ignorira — še celo Vi in g. dr. Barle?! Menda ni zastonj čez vaju zabavljal, češ, da ga še pogledala nista. Toda to je postranska stvar. Jaz bi se bil lahko rešil, če bi bil oddal častno izjavo, da ni resnica, kar sem trdil.
Ker pa vedno vem, kaj delam in se v ničemur ne prenaglim, zato tudi te izjave nisem hotel oddati, ponudil pa sem dokaz resnice. Kako je bilo potem, se lahko prepričate, če pazno preštudirate dotični kazenski akt, posebno pa svojo izjavo in izjave drugih nasprotnih prič.
— Moje geslo je torej bilo: rajši nezasluženo kazen, kakor sramoten preklic. — A kako delate Vi? Poprej si jezik brusite na vse pretege, ko pa pride do tožbe, zlezete pod klop in prosite milo odpuščanja, vrhu tega pa plačate globo, ker veste, da niste resnice govorili.
— Tudi omike nam ni treba predbacivati. Ali še veste, kakšna je vaia »akade-mična« omika? Brez vsakega povoda ste me v svoji pijanosti v gostilni opetovano imenovali »smrkovca«, a ni še preteklo pet minut, ste me že »zgrevano« prosili odpuščanja, ker ste se zbali tožbe! Kje je bil tedaj vaš »rezervni častnik«?! — Toliko glede moje osebe, od drugih bodete že tudi zasluženo plačilo prejeli. V mojem hlevu ste res prokleto malo našli, a vsejedno se vam zahvaljujem za kidanje, kajti ves gnoj zmetali ste le na sebe.   Si tacuisses . . .!
Josip Cilenšek.
Izpred sodišča.
Cigan Held obsojen. Na cesti blizu Krke je bil 9. januvarija leta 1899. napaden in umorjen posestnik Martin Novljan iz Krke. Vedelo se je pač, da je
te umor izvršilo več oseb in sicer ciganov, dva moika in jedna ženska, ali orožnikom se je posrečilo dobiti samo jednega teh tolovajev v roko in sicer cigana Simona H e 1 d a, ki je bil potem v Novem mestu tudi obsojen in obešen. Lani se je posrečilo vjeti Simonovega tolovajskega tovariša v osebi Gašparja H e 1 d a. Obravnava, ki je bila prav dolgočasna in nezanimiva, je izkazala obtožence vo krivdo in je bil Gašpar Held obsojen na dosmrtno ječo.
Čast je kradel ... Pred porotnim sodiščem v Celovcu se je vršila te dni zanimiva obravnava zaradi časti-k raj e. Umeje se skoro samo ob sebi, da je bil toženec — duhovnik. Mestni kaplan celovški, Alojzij Schader je urednik klerikalnega lista »Karntner Land-bote« ter je v tem listu izdajatelja »AUg. Bauernzeitung« Rudolfa Bertschingerja žalil s tem, da mu je očital laž in obrekovanje. Pri obravnavi se je kaplan zvijal, češ, da ni tožitelju osebno ničesar očital, nego samo listu, a pomagalo ni nič. Kaplan je bil obsojen na 400 kron globe in povrnitev stroškov ter mora na lastne stroške priobčiti sodbo v dveh časopisih.
Naj pridejo mali k meni . . .
Minuli petek je stal pred jednim dunajskih okr. sodišč duhovnik, katerega moramo tudi mi pokazati čitateljem. Ta duhovnik je katehet Ivan Jungbauer, 61 let star mož, ki je bil že dvakrat obsojen, ker je otroke v šoli na brutalen način pretepal. Aprila meseca m. 1. je v ljudski šoli XVI. okraja 10letnega učenca Franceta Gussa tako barbarično naklestil in suval ob zid, da je otrok 5 2 d n i j v bolnišnici ležal in da so morali na njem izvršiti dve smrtnonevarni operaciji. Pop je bil od sodnika obsojen na 100 K globe in na plačilo 1000 K za bolečine. Žalostno je dejstvo, da imajo nekateri sodniki še predsodke glede du-hovništva in da ne utaknejo takega duhovnika ljubezni za par mesecev v luknjo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. marca.
— Osebne vesti. Stavbni pristav g. Ivan Pacak je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Novem mestu. — Poštna praktikanta g. Fr. Ogrizek v Trstu in Josip Mogolič v Št. Petru na Krasu sta imenovana za poštna asistenta.
— Ne bedite salobarde! »Edinost« je ponosna na brzojavko, katero je poslal ljubljanski župan papežu ob priliki zadnjega jubileja. V Ljubljani je večina meščanstva to brzojavko imela za to, kar je bila, za čin kurtoazije, proti kojernu nikdo nič imeti ne more. »Edinost« pa je sedaj za to brzojavko staknila »službo slovenski domovini« ter meni, da bi se omenjeni čestitki s ponosom bili pridružili vsi prejšnji redakterji našega lista. V kolikor se tiče kurtoazije, mogoče, v kolikor pa se tiče »službe slovenski domovini«, gotovo ne. Kar pa tržaška teta pri ti priliki piše o papežu Leonu, je bi-zantinizem najgrše vrste. Prišlo je dandanes v navado, pisati o velikem Leonu, ali o druzem jednakem. Vse je sila pretirano, nekako tako, kakor če se je po želji sedanjega nemškega cesarja pridejal pokojnemu staremu Viljemu naslov »veliki«. Tam je germanska pretiranost, tu je pa ultramontanska pretiranost. Papež Leo XIII. je sicer previden mož, ima svoje zasluge, ali, če je bil mesto njega izvoljen kak drug kardinal papežem, bi cerkev stala dandanes ravno tam, kjer sedaj stoji! Torej ne bodite salobarde in ne obračajte se nasproti papežu kakor kitajski kuli, ki pade vsikdar na trebuh, kadar vidi svojega mandarina! Vse kar je prav! Tista s sladkimi slinami pomešana lojalnost, ki s« cedi od ponižnosti in pokvarjenega pa-tosa, nam pa bo zoperna, naj se že tiče cesarja ali pa papeža. In to se nam vidi slovensko! »Edinost« pa se vzlic temu s svojim trebuhom lahko po prahu valja; to je njena stvar; ali da bi vsak drugi, ki se ž njo po prahu ne valja, radi tega ne bil Slovenec, k temu mnenju se nočemo nikdar pokoriti, brez ozira na to, da je papežev Rim od nekdaj bil središče naj krutejše reakcije, da je stoletja in stoletja moril in davil najboljše duhove, in da je pri vsaki priliki in povsod zaviral napredek človeštva. In še danes bi ta Rim vse to počenjal, samo da bi mogel! če se torej »naprednjak« pred papeževim umom odkriva, vidi se nam tako, kakor bi se odkrivali potomci pred kolesom, s katerim so se njegovim prednikom kosti trle. Ali o tem se z »Edinostjo« prepirati, bilo bi brezvspeino delo! Tudi ni vredno! Nam itak ni na tem, kaj ta ali ona teroijalka
o nas misli! Ali na trebuhu tudi pred rim* skim papežem ne bodemo ležali!
— Pridiga jezu vito v. Dne 2. t.
m. je imel v Vodnjanu v Istri laški je-zuvit P. G. Col 1 con i iz Benetk postno pridigo. Razodel je med drugim tudi te-Ie cvetke z vrta jezuvitskega naziranja: »Kdor se zopsrstavi papežu, vzame hud konec; kajti mi vidimo, da je božja previd, nost pustila kralja Vitoria Emanuela 1, onega, ki je bil prvi vladar v Rimu, umreti kakor prasca; kdo drugi kakor Bog je oborožil roko, koja je kralja Umberta ustrelila? In bodočnost bode pokazala, kak konec bode vzel sedanji italijanski kralj, on, ki obdr-žuje sveto mesto kot lastnino, mesto da bi je dal papežu in cerkvi nazaj«. — No, g. dr. Žitnik, li ne posvečuje namen sredstev? Povejte!
— Dva bratca ... smo si mislili, ko smo prebrali značilno pojasnilo dole-njevaškega župana g. Ig. Merharja o katoliškem delovanju katoliškega kapelana g. Fr. Žužka v ondotnem kon-sumnem društvu. Dasi je ta vodil to društvo na pristni katoliški podlagi, vendar je jelo na vseh koncih pokati in vsaksebi lezti, kakor hitro je g. Fr. Žužek odnesel pete v Št. Vid nad Ljubljano. V Dolenji vasi so ostale zdražbe, sovraštvo med sosedi in izgube. Račun pa bode moral poravnati naš ubogi kmet, kije tako neumen, da si »za gospoda« da žep obrniti. — Svoj talent za gospodarsko organizacijo lahko gosp. Fr. Žužek poskusi sedaj v Št. Vidu. Tu ima še dobrega bratca Toneta, ki čuti v sebi veliko moči na katoliški podlagi in kaj malo po-rajta na to, da svet ne vprašuje po podlagi nego po zmožnostih. Povedali smo že, kako bi ta Tone rad na katoliški podlagi organiziral čitalnico tako, da bi bila popolnoma pod farovško komando. Da se pa ne bo kdo preveč zanesel na njegov organizatorični talent, moramo povedati, še neko drugo Tonetovo delo, ki očitno nima božjega blagoslova. — Pred nekakimi 16 leti se je pod Tonetovim vodstvom in odločilnim vplivom začela v Št. Vidu zidati hiša (takozvano Društvo), v kateri naj bi imelo »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« svoj dom. Tone je obetal od te hiše ljudem zlate čase. In res jih je pregovoril, da se za njo darovali v delu, blagu in denarju 6000—8000 gld. Kranjska hranilnica ima baje na njej vknjiženih 6000 gld. Tone sam pa 5000 gld. A zgrajena je ta hiša tako,da danes ne da za njo nihče 10000 gld.! Vrata in okna se zapirajo tako, da se mora človek sredi dvorane za klobuk držati, če zunaj burja brije in še celo zid je v gorenjih prostorih ves razpokan. »Katoliško društvo rok. pomočnikov« je imelo nalogo prirejati razne veselice in s prebitki teh veselic plačevati obresti'od dolga, ki je na hiši. Toda mladeniči (katerih itak ni veliko), so izprevideli, da ne delajo druzega nego tlako. Zato so se pa jeli nekaj upirati. In kakor se po Št. Vidu govori, bo Tone hišo nase prepisal. Ljudje pa se bodo za svoje delo, svoje blagostanje in svoj denar — lepo pod nosom obrisali! — Taka je pri nas organizacija na katoliški podlagi. No zdaj naj pa Tone in France skupaj poskusita svojo srečo v gonji na groše našega ubogega kmeta, bo vsaj ljudstvo občudovalo ta ljubezniva bratca!
— Klerikalni junak. V »Soči" čitamo: »Primorski List« ima strašno imenitno »glavo«. Neki ljudje s tujimi obrazi, tujo nošo, v neki tuji pokrajini so zbrani okoli čitalca lista. Spodaj blizu roba pa je podpis: I. G o s a r v Gorici. Ta Gosar je tisto sliko le naročil, potem pa vrezal pod tiste »vile« na klišeju svoje ime. Mi smo to že povedali, ali vkljub temu izhaja »poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem« še vedno s tem sleparstvom v svet, ki sodi, da tisto imenitno glavo je posadil na telo »Prismo-jenčku« akademični slikar I. Gosar kot svoje delo. Ta mož je igral pri »Prim. Listu« svoj čas veliko vlogo kot upravitelj lista. Duhovniki se ga, kakor stoji v nekem njegovem pismu, kar na rokah nosili. In ker se je čutil tako varnega, si je bil dovolil tudi ta »špas«, da je poslal svoj čas fotografijo nekega dušnega pastirja v svet, da so naredili kliše, v kateri je bil potem prav nerodno vrezal svoje ime, katero naj bi kazalo pravega
proizvajalca.   Ho mu pa ni dišalo več v
Gorici, je del na Štajersko, in ko mu tudi tam ni več dopadlo, je stopil v Zagreb, odkoder je sedaj prišel med svet glas, da
je bil »vrezal« na neko menico, glasečo na 1164 svitlih kronic, ali to pot ne svoje ime, marveč imena drugih, tako g. Janka B a r 1 e t a , kanonika dr. Suka itd., in sicer brez dovoljenja in brez vednosti njih. Tako ponarejeno menico je prezentira! zagrebški ljudski banki, katera ga je sedaj, ko je prišla sleparstvu na sled, naznanila sodniji. In tako so klerikalci bogatejši za en škandal.
— Farške laži. Na notico »Krščanske laži« v št. 50 z dne 1. t. m. smo dobili obligatni popravek, ki se glasi: 1. Ni res, da sem moža, ki je prosil posojilo iz posojilnice, odgnal z ošabnimi besedami; res je pa, da dam posojilo vsakemu, komur je posojilnični odbor dovoli. 2. Ni res, da je bil neki drugi dolžan posojilnici malo svoto; res je pa, da je isti dolžan veliko svoto; res je tudi, da sem mu pisal, da jo mora v mesecu poravnati, ker tako je odbor sklenil. 3. Ni res, da mi je neki drugi odpisal, da mi je postal krščanski nos dolg; res je pa, da nisem še nikoli takega pisma sprejel. V Renčah pri Gorici, 5. marca 1902. Josip Pavletič, župnik. — Čudak, ta le župnik! Čudak ali pa malo preveč predrzen farbar! Res je, gospod župnik, da ste odgnali delavca Jožefa Vi-čiča, ki je prosil posojila, z ošabnimi besedami, češ, on je socialni demokrat; res je, da ima mož vsled tega Vašega postopanja škode nad 18 gld. Ce je bila svota, katero ste nakrat v enem mesecu zahtevali od delavca nazaj, majhna ali velika, — to je relativno. Res je pa, da ste jo zahtevali vsled tega, ker je mož socialni demokrat, da ste mu toraj škodovali vsled političnega nasprotstva; in res je, da ste še na pismu, v katerem ste delavcu to naznanili, napisali »podpredsednik socialnih demokratov«, akoravno ni mož v nobenem političnem društvu, in da ste s tem hoteli le namigniti, zakaj mu odpoveste posojilo. Ta delavec Vezentin Vam je pa tudi res pisal odgovor in če bi se takrat v zrcalo pogledali, bi videli, da je postal Vaš krščanski nos res dolg! Res je, da ste odgnali nekega delavca, ki je prišel po odpust k Vam, precej pri vratih z besedami: Marš ven! In res je še mnogo stvari, katere Vam bodemo pri priliki povedali, da se boste skrili, in da ne boste nikoli več napisali takega popravka, Vi — božji namestnik Jože Pavletič!
— Nova izvirna narodna igra. Vspehi, katere sta dosegla prvi slovenski narodni igri s petjem »R okovnjači« in »D e s e t i brat«, so našim pisateljem kažipot k novim vspehom. Naše narodno življenje, veselje in trpljenje našega preprostega naroda s svojo originalno govorico in s svojimi posebneži, ugaja našemu občinstvu najbolj. Smeh in žalost, komika in tragedija, poviti v zanimivo sliko slovenskega življenja, hoče videti naše ljudstvo tudi na odru. In kakor prepeva naš narod vedno rad, tako naj zvenč tudi v gledališču ljube naše narodne popevke! Gotovo ni to višek dramatske umetnosti, ali da so te igre pravi začetek nje, kažejo predstave naših dveh narodnih iger vse križem slovenske domovine. Z modernimi, internacionalnimi dramami brez narodnega duha in brez slovanskih značajev se ni doseglo pri nas ničesar. Dotični pisatelji so zacelili zidati dramatično stavbo z dimnikom, zato pa se jim je vselej porušila. Radi tega nas veseli, da je krenil tudi nadarjeni slovenski pesnik, pisatelj in kritik, g. Fr. S. F i n ž g a r na — za sedaj! — edino vspešno in koristno pot ter je napisal za naš oder pristno slovensko dramo »Divji lovec«, ki se vrši v gorenjskem ozračju, med gorenjskimi grčami. Dejanje se godi okoli leta 1848. v slovenski vasi. Na Laškem divja vojna in cesarju je treba novih bojevnikov. Rekrute pa so takrat lovili in šiloma odvajali pod puško. Le mladeniči, ki so bili posestniki zemlje, so bili vojaščine prosti. Dogodilo se je tako seveda mnogo sleparstev, ker je bil marsikak mladenič le po imenu posestnik. Reveži in od županov (»rihtarjev«) preganjani pa so morali na bojišče. Ta in oni je ušel, se skrival leta in leta po gorah, kjer so ga lovili beriči, in kjer se je preživljal kot divji lovec z divjačino ter z darovi prijateljev.   Finžgar je spisal svojo dramo v
pristni kmetiiki gorenjščini, postavil na oder domače tipe ter tudi slovenski original, ki je še nedavno s svojim »hudičem v želodcu« zabaval sovaščane. Al. S a o h s je nabral nekaj prikupnih narodnih popevk, jih harmoniziral ter pridejal Finž-garjevi igri. Glavne uloge v tej drami imajo g. D e y 1 (kočarski sin, begunec in divji lovec), gospod Dragutinović (»rihtar«), g. V e r o v S e k (Tone) in gdč. Ril ck ova (Majda).
— Slovensko gledališče. Včeraj popoludne so se predstavljali osem-najstič na ljubljanskem odru »Rokov-njači«. Gledališče je bilo prav dobro obiskano vzlic krasnemu vremenu. Zvečer se je ponavljala Rossinijeva opera »Teli« pri dobro obiskanem gledališču. V obče je bila tudi ta repriza zadovoljiva, a pelo se je nekoliko nedeljsko. Tisti slavni moški zbor 2. finala, kjer se je povzpel genij Rossinijev najvišje, veliko Tellovo prisego, katero ponavlja mogočni »triplechor« stavek za stavkom, to najlepše zborovo točko v »Tellu« bi bili včeraj, žal, skoro — »zvrnili«. Sicer pa se je prav lepo igralo, tako da so bili s celotnim utisom tega večera lahko zadovoljni tudi vnanji gostje. G. Urich ni bil najboljše disponiran, a pel je zadovoljivo in igral prav premišljeno. Njegove manire v petju pa se menda ne navadimo. Najbolj je gotovo ugajal g. 01szewski kot Arnold. Poje temperamentno, lepo igra, vspeh mu je vedno zagotovljen. Pohvalno moram omeniti zopet tudi vse druge soliste, zlasti dame N o e m i Romanovo in Ševčikovo.    J. C. O.
— V korist družba sv. Cirila in Metoda. Za veliko veselico, ki jo priredita srednjemestna in šentpeterska podružnica dne 19. t. m. v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu«, je renomiran pisatelj spisal posebno igro, ki se kot noviteta pri ti priliki uprizori in ki gotovo vzbudi največjo pozornost. Uloge so v najboljših rokah. Igra ima posebnosti, ki bodo vsakogar živo interesirale.
— Javno predavanje. Včeraj je v »Mestnem domu« predaval g. dr. Zajec
I o jetiki. Predavanje se bo nadaljevalo.
— Vilharjev kip. V kratkem času preseneti akademični kipar, gospod Repič slovensko javnost s krasnim umetniškim delom. Povečani doprsni kip pesnika Vil-harja, ki ga je izdelal za Postojino, je namreč že vlit in ga le še rezbar spopol-njuje. Umetniku so pri delu služile tri slabe slike pokojnega, a ravnal se je najbolj po oni, ki ga predstavlja kot očeta, sedečega sredi družine. Kip je vsestransko popoln! Vilharjevi sorodniki, katerim je gospod Repič poslal sliko originala, so se mu prav iskreno zahvalili, osobito za to, ker je podobnost tako dobro pogodil. Delo bode razstavljeno meseca maja ali junija v Ljubljani, kjer se bode lahko vsakdo divil nad redko domačo umetnostjo!
— Nesreča in tatvina. V Sa-dinjivasi pri slovečih Dobrunjahsta 6. t. m. 691etni posestnik Štefan Keber in njegova dekla Neža Poje skupaj pijančevala. Neža je šla ob 10. zvečer domov, Keber pa ji je nekoliko nadelan sledil uro pozneje. Domov pa Keber do jutra ni prišel. Neža ga je šla zjutraj iskat in ga našla mrtvega v nekem potoku. Vzela mu je ključ iz žepa, spravila v hiši skupaj, kar je bilo porabljivo, tudi 180 K denarja in hranil-nično knjižnico za 1800 K ter šele potem naznanila Kebrovo smrt. Orožniki so Nežo prijeli in jo izročili sodišču.
— Zatvorjena šola. V Zatičini pri Št. Vidu je šola letos že vdrugič zatvorjena radi vratinke in škrlatinke. Dokaj šolskih otrok postalo je že žrtev nalezljive bolezni in ponavljajo se žal še vedno novi slučaji. Vzroki teh žalostnih dejstev so v Zatičini lahko vsakomur dovolj jasni, če jih le razumeti hoče. Uboga mladina se trpinči leto za letom v zaduhlih, vlažnih prostorih v najem dane hiše, kateri so preje za jetnišnico kakor učilnico po-rabni. Nočemo se za sedaj spuščati v podrobno razpravo, pač pa naj bi bile te kratke vrstice merodajnim faktorjem v resen opomin, da se prej ko mogoče potrebno ukrene glede zgradbe novega šolskega poslopja.
— Sreča v nesreči. V nedeljo dne 9. t. m. popoludne pokopavali so v Trnovem pri Ilirski Bistrici obče priljubljeno soprogo gospoda Andreja Žnidaršiča. Ravno, ko so rakvo položili v grob, podere
se velik zid na pogrebce. Ti so preplašeni zbežali na vse strani, dekanu dr. Kržiš-niku pa ni druzega ostalo, kakor skočiti v grob na rakvo, ker je bilo mnogo ljudi na zidu, so tudi ti drčali s kamnom vred v nižino. Res sreča, da ni veliko kamenje nobenega pobilo; le nekemu dekletu je' kamenje strlo palec na roki.
— Iz Mozirja. Stara prijaznost in postrežljivost — kakršne smo bili od vselej vajeni, se je zopet vrnila na mozirsko pošto, odkar je kopita pobrala ošabna, nevljudna, osorna nemčurka H ..., ter prijazna in postrežljiva slov. gospodična zasedla njen prostor. Poštno ravnateljstvo pa se prosi o tej priliki, da nam zanaprej s takimi nevabnimi individuji prizanese, — ker to oholo, domišljavo stvar ni najel g. poštar sam, nego jo je poslalo poštno ravnateljstvo.
— Iz Pilstanja se nam piše: Že v pretočenem letu se je pisalo o naši kmetijski zadrugi, kako da hira. Čakali smo cele dve leti in zdaj teče že tretje leto, a ni ne seje, ne računa. Ko se je ta zadruga osnovala, imel je naš Marko govor o razvoju zadruge, ter je rekel med drugim: »To ne gre tako naglo, ampak lepo počasi, saj se tudi malo dete najprej povije in v zibelko dene, potem se še le razvije v velikega človeka.« No nam udom se naše dete — zadruga — že res smili, ker že tri leta leži povito v zibeli in spi, morda celo umira, ker nima skrbnega očeta. Toda mi bodemo tega lenega očeta malce podregali, da naj vsaj deteta previdi s končnim računom, da bode lahko mirno umrl. Mi hočemo svoj  denar! Oče
— načelnik — briga se le za korist svojih pristašev, za kmeta pa pr a v n ič, torej se bodemo mi sami za se brigali in to
— brez Markota!
— Afera Wallburg. Preiskovalni sodnik v tej zadevi, svetnik dr. Travnar, je šel danes na Dunaj, da zasliši nekaj prič v tej zadevi.
— Na mesečni semenj, dne 8. marca t. 1. je bilo prignanih 1479 konj in volov; 297 krav in 73 telet. Skupaj 1849 glav. Kupčija je bila dokaj živahna, ker je došlo razun kupcev iz Gorice in iz Trsta tudi več kupcev z Moravskoga. Slednji so nakupili več vagonov volov, posebno plemenska živina se je jako dobro prodajala.
— Z nožem sunjen je bil včeraj zvečer v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah delavec Franc Debevc. Nadlegoval in zmerjal je goste, vsled česar so ga posadili na cesto. Nekdo ga je tudi sunil v glavo in v ramo. Poškodba je lahka.
— Izgubljene reči. Včeraj zvečer je bila na potu od gostilne pri Alešu do ruskega carja na Jezici izgubljena srebrna verižica z raznimi priveski. Odda naj se pri uradnem slugi v tobačni tovarni.
— Najdene stvari. Neka gospa je našla denarnico, ki je last neke Helene Blauc, koje adrese ne vemo. Prosimo, da se dotična, ki je izgubila denarnico, zglasi pri upravništvu »Slovenskega Naroda«.— Šolska učenka Angela Šmon je našla v Prešernovih ulicah obesek v podobi pajka z dragoceni kamni, vreden 500 K. Obesek je oddala policiji, kjer je dobila od izgu-biteljice 25 kron nagrade. — V Lasnikovi prodajalnici je bila najdena hranilnična knjižica kranjske hranilnice. — Delavec Franc Moric je našel v Lattermanovem drevoredu zlat prstan s črkama I. D.
* Najnovejše novice. VItava plovna. Praško društvo arhitektov in inženerjev se bavi z načrtom, napraviti Vltavo plovno skozi Prago. — Mojstrovo ženo umoril. 19letni kiju-carski pomočnik na Dunaju K. Daniček je ustrelil ženo svojega gospodarja Wra-nka, ker ni hotela slušati njegovih ljubezenskih ponudeb. — V verige uklenjeni ropar ušel. Porotno sodišče v Kolomeji je obsodilo nedavno roparskega morilca J. Letkvja na vislice. Potem so ga imeli v verige ukovanega v ječi, a vkljub temu je ušel in sicer z verigami vred.• — Zaradi nabiranja za vrešenske žrtve je kaznoval v neki vasi na Pruskem obč. predstojnik 61 oseb po 5 mark. — Afriški preiskovalec kapitan Časa ti je umrl. — Nesreča na železnici. Na severnoameriški progi Galveston — San Antonio je zdrknil vlak 8 tira.   Pri tem
je nastal še požar, pri čemer je poginilo 17 oseb.
* 57 parov dvojčkov. V St Louis v Sev. Ameriki živi neka rodbina, v kateri se rode sami dvojčki. Suzana Pen-nekova, 211etna, je ravno rodila tretje dvojčke. Mati Pennekova je rodila 6 parov dvojčkov, njena sestra jih je imela 9 parov in soproge Pennekovih bratov so imele vkup 39 parov dvojčkov. Vseh dvojčkov v rodbini se je že rodilo 57 parov. Gospa Suzana je imela 20 bratov in 2 sestri.
Društva.
— »Splošno slovensko žensko društvo" je imelo včeraj »čaj«, pri katerem je predavala gospa M. Go-vekarjeva o »Uspehih boja za enakopravnost ženstva, in sicer v šolah in v socialnem življenju« Predavanje je bilo jako zanimivo in temeljito ter je gospa predavateljica žela obilo, v polni meri zasluženega priznanja.
— Strelski klub „Triglav" ima jutri, v torek zvečer ob 8. uri v gostilni pri »Zajcu« v prvi sobi na levo prijateljski sestanek, h kateremu se uljudno vabijo vsi člani kluba.
— Celjsko pevsko društvo, ki je uprizorilo z najlepšim vspehom že »Desetega brata«, je priredilo včeraj tudi predstavo »R o k o v n j a č e v«. Elegantna dvorana »Narodnega doma« z okusnimi balkoni in lepo galerijo je bila natlačeno polna najfinejšega občinstva in preprostega naroda iz vse Spodnje Štajerske. Igralo se je splošno izvrstno, animirano in z vidnim veseljem. Celjski diletantje se smejo pokazati tudi pred ostrimi kritiki. Glavno zaslugo za vprizoritev ima zopet agilni g. R. Salmič, ki je igral Mozola z bravuro ter žel najviharnejše priznanje. Tudi kot pevec se je odlikoval. Igro, tudi za velike odre težavno, je skrbno in lepo priredil ter točno režiral. Prav dober je bil tudi Nande (gosp. Š p i n d 1 e r), zanimiv tip je ustvaril g. dr. Karlovšek (Rajtguzen), ljubka Manica je bila gdč. Sernčeva, zala Nona lepega glasu gdč. Vrečarjeva in simpatična gospa Poljakova (gospa dr. Karlovškova). A tudi drugi so se potrudili za svoje vloge, ter so bili ensemble-prizori prav dovršeni. Veliko veselja in zasluženega odobravanja so izzvali živahni mladi vojački (dečki in deklice), ki so morali svojo koračnico ponoviti. Gospod K o run je z energijo in okusom vodil petje in orkester.
— Občni zbor bode imela moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Maribor in okolico prihodnji četrtek, dne 13. t. m. v mariborskem »Narodnem domu«, in sicer v mali dvorani; začetek točno ob 8. uri zvečer. Kakor vsako leto bode gotovo tudi letos občni zbor zelo mnogobrojno obiskan od požrtvovalnih udov obeh prav delavnih podružnic.
— „Slovansko pevsko društvo" v Trstu priredi v nedeljo, dne 16. marca t. 1. veliki jubilejni koncert v gledališču »Armonia« v proslavo 251etnega delovanja pevovodje g. Srečka Bartela. Pri koncertu sodeluje popolni vojaški orkester ces. in kr. pešpolka Freiherr von Wald-statten št. 97 pod osebnim vodstvom kapelnika g. Ivana Holuba. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 10. marca. Slovansko pevsko društvo je v soboto s sijajnim koncertom praznovalo svojo štirideset-letnico. Koncerta so se udeležili tudi minister Rezek in različni češki in jugoslovanski poslanci.
Dunaj 10. marca. Ministrski predsednik Korber se je povrnil iz Budimpešte. Transakcija med dunajsko in poštansko vlado se bo nadaljevala o Ve-likinoči in pride takrat Szell semkaj.
Dunaj 10 marca Nekateri tukajšnji listi poročajo, da prideruski car Nikolaj tekom letošnjega leta na Dunaj. Listi, katerim pa se mora prepustiti vsa odgovornost za njih poročilo, pravijo, da je nadvojvoda Fran Ferdinand že osebno povabil carja in da je tudi že odšlo formalno povabilo diplomatičnim potom. 0 tem, da se cesar vabilu odzove, baje ni dvomiti, vendar se čas obiska določi šele po Loubetovem potovanju na Rusko. Ako se obistini carjev obisk, prišel bi car najprej v Pešto in potem na Dunaj in bi se v obeh mestih mudi 1 nekaj dni
Sarajevo 10. marca. V Banjaloki je imel biti obešen kmet Bogdan. Ravno ko so ga vlekli k vešalom, je došlo brzojavno naznanilo, da je cesar obsojenca pomilostil.
Svilene bluze po 2'35 gld.
ia viaja — 4 m — kakor tudi .Hnnaberg svila" T Orni, b«H m piamai barvi ođ 00 kr. do 14 86 gld. as mater. Tsakomur franko ia a plačano •arino dostavljano na dom. Vaorci a* đopolljejo tekoj. T dviso dvojna poltnina.
G.Henneberg,f^
Dež. gledališče v Ljubljani.
8tev. 81. Dr. pr. 1190.
V torek, dne II. marca 1902.
Izvirna ilcTenika lajrak.
Prvič:
Divji lovec.
Narodni igrokaz s petjem t Štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar, pevske točke priredil Al. Sachs. Režiser Anton Verovšek. Kapelnik Anđro Mitrović.
liag^juu u tdpr. «k 7. vi. — Zafetak sk 1 ,S. ni. — Kome tk M. vi.
Pri predstavi sodeluje srkistirsl. c. In kr. ped. polke Leopold II. it. 27.
Prihodnja predstava bode v Četrtek, 13. marca.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. marca: Juvencij Hudnik, sprevodnikov sin, 13 mes., Marija Terezija cesta It. 10, vnetje sopilnih organov.
Dne 8 marca: UrSnla Ceglar, delavka. 64 let, Linhartove ulice St. 8, pljučnica. — Josip Pere, sprevodnikov »in, 11 dni, Linhartove ulice St. 3, zaprtje ust novorojenca.
T deželni bolnici:
Dne 4. marca: Ivan Belcjan, krovec, 71 let, ostarelost.
Dne 8. marca: Marija Cerne, delavka, 48 let, naduha.
M^teorologično poročilo.
Vrtina nad morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 7S6-0 ran.
d		Stanje	cis O h o			si
o	Čas opa-	baro-	§.>	Vetrovi	Nebo	1 3 * _
	zovanja	metra	i 2			
		v mm.	ehH			
8.	9. zvečer	728 2	67	p. m. svz.	jasno	g
9.	7. zjutraj	72^4	12	si. svzhod	pol. oblač.	s
	2. popol.	^226	89	sr. zahod	oblačno	o o
■	9. zvečer	7204	54	sr. jzahod	del. oblač.	S
10.	7. zjutraj	7233	46	si. jzahod	jasno	a
a	2. popol.	7248	9-7	m- sszah.	pol. oblač.	o
Srednja temperatura sobote in nedelje 6-2» in 5 2°, normale: 2 4° in 2 6".
Dunajska borza
dne" 10. marca 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 101 55
Skupni državni dolg v srebru .... 10135
Avstrijska zlata renta....... 12085
Avstrijska kronska renta 4°/9  .... 9910
Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'10
Ogrska kronska renta 4°/...... 97 35
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1634-—
Kreditne delnice......... 69225
London vista.......... 240 10
NemSki državni bankovci za 100 mark 117 25
20 mark............ 23 45
20 frankov........... 1910
Italijansfci bankovci........ 93*25
C. kr. cekini........... 1133
Adolf Gustav in Krsrol Iflul-
ley naznanjata v svojem kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov tužno vest, da je njihova iskreno ljubljena, nepozabna mati, gospa
Leopoldlna Mulley
c. kr. okrajnega sodnika vdova In po-sestnlca
dne 9. marca popoldne ob 1. uri. pre-videra s svetotajstvi za umirajoče, v 83 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v torek dne 11. marca ob 4. uri popoldne iz hiSe žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. ma«e zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. (687)
Vrhnika, dne 9. marca 190t
Spretni
krojaški pomočniki
za veliko in malo delo sprejmejo se takoj (572—2) pri tvrd k i
jK. ](tttic v Cjubljani.
ubcr-jcvvrclcc
Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah.
HENRIK TIITTO^I, Dunaj,
c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik.
poltenih atarišev, a dobrimi Šolskimi spričevali, se sprejmeta v dobre trgovske hiše, eden v Ljubljani, drugi na deželi.
Ponudbe sprejme upravništvo »Slov. Naroda«. (41B—20)
Proda se ali v najem odda
hiša s posestvom
na glavnem trgu v Radovljici - pod jako ugodnimi pogoji. -
V hiši je gostilna, mesarija in peka-rija. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (574—8)
GeschaftsBahl: Firm. 11 1. Eina. 1—2/1.
Anderungen und Zusatze zu be-reits eiDgetragenen Einzel- und Gesell-schafts-firmen.
Eingetragen vrurde im Register far Einzsl-tlrmen: (506)
4>iui-klVldl? Helnrleh Ntanzer vorm. simoi Mehark, Gemischtwareahandlung in Gurkfeld. — Ausgetreten: Heinrich Stanzar. — Nunmehrige Allein - Inhaberin: Maria Stanaer, welche fertigen wird: .Heinrich Stanzer".
Datum dar Eintragung: 1. Marz 1902.
K. k. Kreis- als Handelsgericht in Rudolfswerth,
Abtheilung L, am a8. Februar 1902.
(Izpremembe in dostav ki k že vpisanim posameznim in zadružnim tvrdkam: Vpisan je bil v register za posamezne tvrdke KrSko, Henrik Stanser, prej Simon Schark, trgovina z mešanim blagom v Krškem. Izstopil je: Henrik Stanzer. Sedanja samolastnica je Marija Stanzer, ki bo podpisovala: .Henrik Stanzer*. Vpisano: 1. marca 1902. C. kr. okrožno kot trgovsko sudiiče v Novem mestu.  Oddelek L, dne 28. februvarja 1902.)
Izvod iz voznega reda
veljaven ođ dna 1. oktobra 1901. lata.
Odhod ls IdubljSM jot. kol. Proga oos Trhli. Ob 12. uri 24 m po noti osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, os* Selsthal v Aussee, Solnograd, oss Kleln-Reifling v Stevr, v Line na Dunaj via Anutatten. — Ob 7. nn 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzanifesta, Ljubno, Dunaj, ees Selztha) v Solnograd, Inomost, ees Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celevoc, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, oes Selzthal v Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli ob jeseni, Inomost, Bregeno, Curih, Genovo, Pariz, cea Klein-Beifling v 8teyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni vos L in E razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Progs V Novo mesto ln v ZooevjO. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m- zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, So ln ograda, Lin ca, Stejrra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Ueba, Marijinih varov, Plana, Prage, .direktni vozovi I. in II. razreda), Budejevic, 8olnograda, Linca, Stevra. Pariza, Geneve, C uri ha, Bregenca, Inomosta /a ... ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mo borja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak s Dunaju, Ljoinu, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 vu sveder osobni vlak z Dunaj a Ljubna, Beljaku, Celovca, Pontabla. — Prcga ls Novega meata ln Zobovja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, ob z. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 36 m zvečer. — Odhod ia LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešaui vlaki: Ob 1. uri 2U m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri & m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. -- Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika Mešam vlaki: Ob ti. uri iS? m zjutraj, ob 11. uri 6 no dopoludne. ob tj. uri 10 m zve6er m ob 9 uri 55 ia zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru (1)
Štev. 8821.
Razglas.
(765—2)
Vsled sklepa občinskega sveta z dne 13. februarja t. I. izvrševala se bode naprava jednega dela lesene oporne ceste na Gruberjevi cesti.
Ker se bode delo dne 10. t. m. pričelo, podpisani mestni magistrat s tem javno naznanja, da bode promet na Gruberjevi cesti ob posestvu Rozalije Mehletove in L. Šarca v dolžini 40 m od navedenega dne počenši do konca meseca marca t. I. zaprt.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 5. marca 1902.
Št. 6.078.
S.
(471-2;
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870., št. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je
dio 15- siprila, letos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene ne vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajcev in zapred-kov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenična gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče a najdalje do 15. maja.
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak se morajo ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Dalje morejo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci), pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, z motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove troske, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron in če bi se te ponovilo do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 13. februvarja 1902. Župan: Ivan Hribar.
Velikanska
izbera najfinejših gosposkih in deških oblek, površnikov, športnih sukenj, havelokov itd., kakor tudi vele-elegantnih oblek za dame in deklice, kakor: jopic, paletotov, celih kostimov in posameznih kril, plaščev in ovratnikov za čuda nizke tovarniške cene samo v
Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
Naročila po meri izvrfte se na Dunaji točno, fino in jako ceno.
Blago na fzbero razpošilja se na nQ nhrft|/n J vse strani brez poštnega povzetja.   Ild UUlUnUi
se
(645—3)
Z velespostovanjem
Oroslav Bernatović.
Belo vezenje
se sprejme. (663)
Križevniška ulice št. 12, visoko pritličja.
Nemeblovano sobo
ali sobo S kuhinjo išče samostojna gospodična od 6. t. m. nadalje.
Oglasila sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. (662—2)
Blagajničarica
za trgovino z mešanim blagom ♦>X' so sprejme. »XZ+
Kje? pove upravništvo »Slovenskega
(667-2)
Naroda«.
Na Gradu se da
njiva v najem.
Poizve se v glavni zalogi tobaka v Ljubljani. (661-3)
Mlad gospod išče s 1. aprilom t. I.
ffloblovano mesečno sobo
s separatnim vhodom. Zeli se bolj na periferiji mesta.
Ponudbe pod šifro „Milanov" poste restante Ljubljana. (540—3)
Gospod
s
se sprejme na hrano in stanovanje na Kongresnem trgu št. 6, I. nadstropje za vodo.
z nekoliko posestva, pripravna za vsako obrt, je pod ugodnimi  plačilnimi pogoji
na prodaj« (622-4)
Več pri upravništvu »Slev. Naroda«.
obro ohranjeno kolo „Diirkopp" se takoj prav ceno proda.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.
(68.-i;
Dva brata
rrila.d.su in dobro eltviiranat
iščeta
znanja z olikanima gospicama v svrho ženitve. Premoženje nepotrebno.
Pisma s priloženo sliko in adreso (molčečnost zajamčena) do 17. t. m. pod naslovom: „17 sreča" poste restante, Ljubljana. (678-1)
Tvrdka
Ivan Perdan v Ljubljani
priporoCa svojo
bogato zalogo raznovrstnih
ioljstik in vrtni!"
po najnižji ceni ter jamči za njih kaljivost. (686—1)
N ])anes
tamburaški
oncert
v kavarni „Austria".
Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
(686) J(rvarić, kavamar.
Izdajatelj in odprovorni urednik: Ante Bear.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
D8D
0