rV&taina plačana t gotovini Leto LXIII., št. 07 V LJubljani, torek 29. aprila 1950 Cena Din 1.— SLOfENSKI tefaaja vsak dan popokfoe, izvzem&i aedeHe ia praznik«. — laser«*i de> 30 4 Din 2.—. do 100 vrst T>m 2.50, od 100 do 300 vrst a Dm 3.— feacrati ne** m«« Din 4—. P©i>*st po dogovoru. Hrseram.! davek posebej. — »Slov««' Narod« refta me sočno v Jo**lavi ji Drn 12, za inozemstvo Din 25.—, Rokopisi m a« vračajo. Uredništvo In upravnfštvo LjahUana, Knaflova u(. § Telefon *L 3122, 3123, 3124. 3125 is 3ft». MARIBOR, Qrafc*i ?rx «■-- PODRUŽNICE: GELJ£. K/>c*rv>va irfica 2. — Tel. 1^0 JESENICE. Ob kolodvor« 101.--- Račun pri pošt. čok. zavod« v Ljubljani it. 10.361 VSEDRŽAVNA ANKETA OBRTNIKOV O NOVEM OBRTNEM ZAKONU Beograjski obrtniki proti novemu zakonu — Borba za skupne in ločene zbornice — Po dolgi debati je prodrlo stališče naših obrtnikov — Anketa je osvojila načrt obrtnega zakona v smislu predlogov obrtništva dravske banovine — Trgovinski minister za skupne zbornice Beograd, 29. aprifia. V (beograjski občasiskiL choranvi se je vršila včeraj važna konferenca delegatov ofortinišlah organizacij iz vtseh kirauev države. Iz drajvs^ke foajiovitne so se udeležb: kot 2astopnfekri dbrtindiJkih organizacij pred-sedardk Zveze obrtmilh zadrug g. Josip Rehek. readaltie kot dele-gati g. Milko Krapež, Leopold Pičman, Ivan Briceli fvao Mrhelčk iti Karel Vidmar. Komf^erenco je otvorili predsedinafk sareza iKosta Ginovdc, nakar je bralo iz-vouieno predsedstvo (konference z g. Gmovaeern na čeki. Za podpredsednika ie trii izvoren g. Josip Rebek iz Ljubljane. Po pozdnavmem t&legraanu Ni- Vel. tora&u in ipred&ednikiu vLade je imel predsedujoči Ginovdć daljši govor, v (katerem je naglasih da gre za važno zadevo oelokupneiga obrtnfiSfava. Konferenca mora ugotowti staKšče oJbr-tra-štva do novega obrtnega zakona. Pred-sedndk Ginović povniarja, da načrt novega zakona n»e zagotaVrja zadosti svobodtiiega raizvoja in naipiredika obrt-ntištva, da se ne da-je zadostita zaščita pravim o^ntrultocn, ter da ne (predvideva vtzgajanja ofortnrške mladeži. Zttasti tkristazira govomnk dolodbe novega nacrta o obntndlh tabornicah, ter se izjavlja za sistem dočenih zbornic. Za tem je teirrik ibeograjsflce obrtne z'borTnioe "Ranko Dostarvić orisal stališče beograjske obrtne, zbornice Beograjsflca obrtna Zbornica je na svoji včerajšnji ptenanmi seji, (kfi so se je udeđežSM zastopnifkri ofortriištva iz vseh (bivših snbskiih (poikrajoru ki spadajo v okoliš (beograjske zibomice. ob-šTjrno naizpravljala o načrtu novega obrtnega zakona ter je izrazila svoje stališče v ofbšzmi spomenici, kri bo rjred-*ožena vladi. V tej soomenici nagjlaša, da so Sfrfbsfltfi dbrtn Pki prršK po vse str an-sJkem ra^motrivaircjn zalkonskega .načrta an položaja obrtništva do zaključka, da je načrt obrtnega zakona v svoji Sedanji sestavi nesprejemljiv. To pa alasti zaradi tega. ker zakon ničesar ne predvideva o Obrtniških ztonrricaih, kli spadajo po mnenju srfosMi obrtndlkov iz-Iključno v ta zakon in k>i naj ofbstojajo, kalkor dto-slej v Beogradu, v bodoče po vsej državi 'kot docela samostojne, od trgovsiktiOi in indnustrijsikdh docela neodvisne abonmce. Pa tudi iz splošnih interesov Obrtništva smatrajo, da ta načrt ne more shržiti za ipodikigo sestave defininivnega načrta, še manj pa ?rot zakonski načrt. Zahtevajo, da se sprejmejo v načrt obrtnega zakona vsa glavna načela obrtnega zakona bivše kraljevine Srfbrje Iz leta 1910 s primemo rnodifrkactio in akonir>dactio glede na večji obseg države in selinje prttifke. Končno zahtevajo srbski oortntki, da se izddla nov načrt po posebni redakcijski komisiji, v kateri nai bri b$i zastopniki Obrtništva in gospodarskih ministrstev. V ostalem ngovarjaio načrtu pred vsem zaradli tega, ker ne do!oča sodne protokolacije obrri, določb o sa-mosto>n:ih obrtrtiih zbonncan, kri naj bi bife obrtna c^blast prve stopnje, dočim za'hteva.k>, da se sejma.*:rvo popolnoma izleči Iz obrtnega zadocMia. Izjavljajo se tudi proti določbam zakonskega načrta, nanašaiočim se na prisilne organizacije, na službene odnosa>e med mojistri in pomožnim osoibjam (Giiei tudi vorooih v gospodarski raibT&;! Op. nred.). Za tem se je razvila diskusija, v kateri je predsedniik zveze obrtnfh zadrug g. Josfp Rebek \z LjrJbl^rre raz- tožiil stališče slovenskega obrtništva Delegatje slovenskih obrtnih zadrug so zastopali na 'konferenci stališče, ki je b;k> izraženo v resoluciji sprejeti na zfbornični konferenci deflegatov obrtnoh zadrug dravske banovine »dne 23. t. m. v Ljubljani, na kateri so se izrazili v glavnem za načrt novega zakona. Pred-lagaflti so le izpopolnitve nartašajoče se na r:goro(znejišo opredelritev vseh onfli gospodarskih opravili, 'kri so izvizeta iz določil obrtnega zalkona. na predpise o dolkiaizu usrx>sobLjenosti in na poostrtftev določb o š^šmasti. starosti in smrti, po načelu avtorrornne uprave. Končno so se dfzjaviii za sistem skaprtifa zlbornic z avtonomnimi odseki, ki odločajo samostojno v vseh vTprašanjih obrtništva. To vprašanje naj se uredi s posebnim zakonom o ^bornicalh. V smrisCn navodili, 'ki iffli je siprejla ta konferenca, je delegacija dravske banovine tudi na današnji konferenci vztrajala pri teh na-čett. G. Rebek je med drugim dejaJ: »Mi vztrajamo principijelno na staC'i'sču, ki smo &a sprejeli na konferenci zadružnih načelnikov dne 23. atpri'la v Ljubljani. Z naskn sodelovanjem na konferenci smo hotefli ipojasnit: mrišljenje, katero smatramo SDovenci pr-mcipijelTio za najvažnejše v tem vprašanju v cilju obrtnega napredka in razvoja. Videli srna da so v nekaterih pogledih vefa-ke dnference, vendar slonri gotovo vse to na tem, ker so naše priJ'ke docela drugačne kot raizmere tovarišev v dru-g»h pOkrajinaih. Govornik povdarja, da so obrtniki, ki jih zastopa že storiM svoje žrtve m da ne morejo spreminjati svojega stališča, zlasti ne z oziirom na dejstvo, da je to njihovo stališče že. rodjlo dobre sadove. G. Rebek p'ednra sipccijelno. da se obdrži sistem skupnih zbornic. To bi tailo treba sprejeti povsod, ker se je izkaza'la ta praksa za dre>e!a francoski zunanji minister BriaTid m loo4 Tas.t>opnik pr*d-s«d.ni1ca republike Doijimer^a $ef protokola. Pariz, 39. aprila. AA. Prihodu avstrfjskcza «veOT€ga kamoeVanra dr. Schoe v svojem govoru naglasa 1 nepristranost prexfcednika. Ko sta ie govorila v imenu Male antante rumunski zunanji minister Tirulesou in Č'*5koslovaški delegat Ebe, se je prieeja ceremonija podpisovann^. Prvi je podpisal sporazum predsednik: komisije Loucheuir, nakar so «Wffti po ahVrbet-skem redu drugi delegati. Pariz. 29. aprila. AA. >Rav«w poroda? Pregovori o pripravah za emisijo obliga/jrj prvega posojila na podtogi Yoan0o*ega načrta se v Parizu vodijo zelo aktivno in js verjetno, da se bodo pogajanja vržila Se ves teden. Zastopniki bank in zastopniki M naučnih ministrstev držav, ka sod ©hijeno pri emisiji, bodo imeli 5. maja predkonferouco, ki ji bo v kratkem roku sledila plenarna skupščina, na kateri bodo doloosol pogoji emisije prve transe Yo«ngovega oMisnoijskAga posojila. Izgredi v Indiji Nezanesljivost indijskega vojaštva — Krvavi spopadi v Pešavarju Londont 29. aprila. V tukajšnjih političnih krosih smatrajo, da je položaj v Indiji zdo re&esTL V vladnih krogih so v velikih skrbeh za nadailjmi razvoj položaja v faidiji, kar najbolj dokazuje komunike, ki ga je objavila indijska vlada potom rndajskega urada v Londonu. Komunike rma nastopno vsebino: Olede na vzmeinirljive in neto&ne vesti, ki so se raznesle o položaju v [imftjš, smatra ind^ska \iada za potrebno izjavrtl, da se majhen del čet, kjj so nastopale ob priliki zadmiih nemirov v Pešavarju, ni obnašal zadovoljivo. Posebno nezanesljiva sta se izkazala dva oddelka 18. strelskega poTka iz GarhvaJa. Bataljon tega polka je btl od-posJajn v Abbothabad, kjer se vrsa proti ne-zane«larv*rn elementom storojja preiskava. Zaradi ostre carrzure se o upom tega polka njj ničesar dozmaik). Omenjero polk, ki je dej indijskih čet, je stažal med vojtno v FTancisji, Egiptu in v drogah kral*. Pariz, 29. aprila. A A. »Havas« poroča rz Tnddie, da so tamoSnđa oftestrs objavila uradno rx>ročilo o nemirih v Pešarvarju. Tekom teh nemirov je Hk> ubHfli 31 oseb. od teh 1 Anglež m 20 Indijcev, ranjenih le bilo 33 oseb, sami Indirjci. Sedaj vlada v Pešavarju rod in mir. Veljavnost novinarskih legitimacij podaljšana Beograd, 29. aprila. Z odlokom prometne«a ministra so podaljšane novinarske lesntanaale za cefcrtinsko vožnjo na državnih želeanioah ki par-nikih do 1. jajrja. Žrebanje raznedne loterije Beograd. 29. aprila. Upravni odbor raa-redne loterije je imel včeraj sejo, na kateri je med drugim tudi sklenil, da se bo uredilo žrebanje tako, da se bosta obe koli žrebanja skladali z državnim proračunskim letom. Potemtakem se bodo vršila žrebanja od aprila, odnosno od oktobra. Noč opoldne Ljubljana, 29. aprila. Snoči je bil mlaj in vremenski preroki se niso zmotili, ko so nam napovedali izp»e-membo vremena. 2e davi je kazalo, da se bo vreme poslabšalo. Tcer je bilo nsbo močno oblačno Kmalu se je še boli preoblačilo in začelo je deževati. Proti jo!- dnevu so se zbrali na nebu težki ob^jki :n tik pred poMnevom ie postalo, tako tem to, da so morali po vseh lokalih v mestu prižgati luči. Začelo je močno jrrmeti in vlila se je ploha, ki pa je kmalu ponehala in tako je bfla odstranjena bojazen, da se utrga nad mestom oblak. Vse ka-že. da bomo imeli letos viharno poletje, ker so se začele nevihte z nalivi že v zgodnji pomladi. Borzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.755. Berlin 13.4075. Bruselj 7.8037. Budimpešta 0.885. Ourih 1094.4 — 1097.4 (1005.9), Dunaj 795.76 — 798.76 (797.26), London 274.44 — 275.34 (274.84). Nev.-york 56.32 — 56.52 (56.42), Pariz 221.79, Praga 167.06 — 167.87 (167.46), Trst 296.22. INOZEMSKE BORZE. Beograd 9.1275, Pariz 20.235, London 25.07875, New York 515.80, Bruselj 72.03. Milan 27.08. Madrid 64.15, Berlin 123.15, Dunaj 72.75, Sofija 3.74, Praga 13.2& Varšava 57-85, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07. Akademični slikar Fran Sterle Ljubljana. 29. aprila. Banska uprava dravske banovine je danes ob 6, zjutraj dobila od našega poslaništva v Londonu obvestilo, da ie akad. slikar Franjo Sterle, Id Je, kakor znano, pred dnevi postal žrtev tnotoc&fistične nesreče, sinoči ob 21. uri umit * Ko smo poročali o težki nesreča Frana Sterleta, ki je na studijekem popotovanju v Londonu postal žrtev vclfkomestncga prometa, smo želeli in trdno upali, da bo njegov« močna in sdrava natura premagala tudi najtežje poškodbe. Bile so pa smrtne in danes nam je braojav prinesel pretresljivo vest, da Ji Msdrlmil naš ambicij ozn i in priljubljeni portretist ter zapustil za seboj vrzel, katero bo le težko zapolniti. Fran Sterle je bil rojen pred 41 leti v Dolenji vam pri Cerknici, kjer je dovršil tudi osnovno šolo. Že takrat je bil med najboljšimi risarji in je kazal mnogo talenta. Zato je odšel v Ljubljano, kjer se je vpisal na tedanji umetno-obrtni soli, ki je bila tedaj še na Šentjakobskem trgu, v oddelek za obdelavo lesa. Profesor Oton Grebene in pokojna profesorja Vesel in Cigoj so mu dtli trdno podlago, da je z lahkoto prestal izpit na dunajski akademiji, kjer se je od 1. 1909—1912 izpopolnjeval pri profesorjih Schmidtu, Griepen-kerhj in Bacherju. Zlasti Griepenkerlova akademska metoda, ki polaga največjo vaJcoat na tehnično dovršeno risanje, je napravila mladega Sterle t a za slikarja, ki j9 gledal pred vsem na pravilno risbo, manj p« na kolorit. Vedno se je držal srednje poti in nikdar se ni priključil kaki stroji, ki so med njegovim razvojem razbor jale umetniške kroge. Tako je postal soliden portretist, ki je zlasti na svojih s črno kredo risanih in 1« malo z drujjobarv-nJnji kredami oirvljenih portretih dosegel veliko podobnont ppojih modelov. Zapu- stil nam je celo galerijo naših prominentnih sodobnikov, zlasti so pa znani njegovi portreti Stritarja, dr. Tavčarja, dvorne da me dr. Tavčarjeve, generala Maistra, bivšega župana Graaselija, bivšega dež. glavarja SiAijeta. knjigotržca in založnika Bamberga, knezočkofa dr. Jegliča, grašča-ka Rud cz a iz Ribnice ter mnogo znanih pridobitnikov ter članov njihovih družin v mestu in na deželi. Napravil je rudi por tret pok. direktorja tehniške srednje šole Ivana Šubica, ki ga je kupila vlada in poklonila soli. Pred štirimi leti je priredil kolektivno razstavo s vojn del v Jakopičevem paviljonu, ki nam je pokazala, da jo ohranil mnogo karakterističnih obrazov naših javnih delavcev ter si s tem pridobil znatne zasluge za sliko naše dobe. Drugače se razstav skoraj ni udeleževal, pač j« p* občinstvo občudovalo njegova dela po izložbenih oknih ljubljanskih trgovin. Po vojni, ki se }e je udeležil kot rezervni oficir, je 1. 1922. a prof. Otonom Grebencetn, Sašo Sautljem, Severjem in drugimi umetniki ustanovil umetniško šolo, ki naj bi se razvila v našo akademijo. Vodil jo je le nekaj let, potem se je pa posvetil le portretiranju. Njegova je bila turJi ideja, da je tehniška srednja šola priredila pod vodstvom cerkvenega slikarja Ogrina z Vrhnike tečaj za slikanje na presno, ki se ga je udeležil tudi sam in v suterenu tehn. ar. šole tudi on naslikal prvi moderni slovenski portret al freseo. Nad vse se je zanimal za povzdigo svojega kraja in je za povzdigo tujskega prometa ob Cerkniškem jezeru napisal več prav zanimivih člankov ter se pečal z velikimi načrti za zidanje hotelov, a vse načrte je pretrgala njegova nenadna tragična smrt. Ugrabila ga ie v najlepši moški dobi sredi dela tam. »kjer žile se stekajo«, v kipečem velemestu, kamor ga je zanesla usoda po prerano smrt. Bodi mu lahka tuja zemlja, slava njegovemu spominu! Prostora ni, bolnikov pa vedno več V tunoboMci na Poljanskem nasipu imajo v eni sobi natlačenih po 80 bolnikov Ljubljana* 29. aprHa. LTnobolnica na Poljanskem nasipu. S primari rem dr. Gostlom sva stopila v or-dinacajsko sobo. — V teb omarah ^nartvr, evidenco« tiste, v teh instrument &, v teh . -. Na steni sem zagledal velik kraljev portret, ki sem ga radi točne Izdelave začel s zanimanjem ogledovati. To je delo pacijenta B., ki je pred leti umri. — Najbrž je bil slikar po poklicu? — DHetant, a ker se mu je »lika — kopija, posrečila, sem jo dal obesiti. Stopila sara na hodnik, kjer sem zagledal ob zamreženih vratih moža, ki je pritiskal na zvonec m se sklanjal k njemu. Ker sem ga pred četrt ure videl v isti po-zncfji, se md je zazdelo, da ni delavec, ki je prišel poplavit? zvonec. — Moreč, ki krm svoje muhe. Po cele o?e prestoli ob zvodou. pritiska, nanj in se pogovarja z duhovi. Pokvaril nam je že v«e zvonce v zavodu. — AR se ne bojite, da bi vam pobeg-nit? — Zastran tega sem brez skrbi. Ko sem si ogledal kapelico, kjer se se-sesjajo mirni bolnik:i: moški in ženske k molitvi, me je odvod el g. pri m arij na cVo-rišoe. kjer imajo bolnike ob lepih dneh. Bilo jih je okori 100. oblečenih v »arestant-ske« obleke. Vecma je sedela ali klečala na pesku. Par sem jih opazi!, ki so klečali m s sklenjenimi rokami moriti. Bolniki so naj« takoj cb4crod3rTi. — Prosim, g. primarij, da bi nae izpustili'! — G. rmrnarij. jaz imam pritožbo! — G. prknarij, tli naj ostanem zmerom tuka i? Jaz moram domov! — Kdo je ta borark, ki tako lepo prosi? sem se obrnil k strežaju. — Grof . . . — Kakšen grof! je vzkliknil primarij. Vsi takd naslovi so pri nas odpravljeni. rVavijo sicer, da je grofovskoga rodu, a grofovska družina noče ničesar vedeti o tem, da bi bil njen član. Spomnil sem se sošolca Jermana (psevdonim), ki ga pod tem imenom opisuje pisatelj J are v svojem romanu »Novo mesto«, izhajajočem v »Ljubij. Zvonu«. — PovSčke Jermana! je velel primarij. — Jerman, Jerman, kje si? — Kaj pa je? se je oglasil visok, zagodel 32 letirik. sedeč ob dvoriščnem zidu na sobicu. — Sem pojdi! — No, Jerman, afc poznate tega gospoda? ga i« nagovoril pa^rnari}. — Nekam zuan se mi sdl- — AH se spominjaš1 Jaso*? — Seveda se ga-Tam ob vodi naHa sta- . m pcoleaoeja . . Jfl Kaj je z ojtar? • Umrl je! » TJuirl jo! Nekaj sem že sHsal. Ja, povej rot, »a» smo sestavljeni? Alf smo iz mesa, in krvi? AH je res, da sem ru sa-Ali nt vse skupaj privid? Je £e ipet štab©! mi je šepnil prt- kosti prt? bava1 AH se Tega hapnotizerja? Ta se je veliko z ofcidtnnpi vedami. Malo je tebi po- doben. J a, pa saj to si t?! — Ali si prepričan? * — Tako se mi zdi. — Ali bi hotel proč odtod?? — Zelo rad! šel bi h kakšni družini. Gledal me je s svojimi kratkovidnimi očmi in govoril nesmiselnosti. Spomnil sem se, kako porazno je v gimnaziji deloval nanj Lombroso s svojo teorijo patologije pri genijih. — Tako mi je, kakor da sem Toro.ua-to Tasso. Bil je norec. Jaz se nisem, bojim se pa. da se postanem. Jerman je imel že kot petošolee več zbirk poezij, ki bi se smele postaviti v eno vrsto z Murnikovimi in Kettejevimi poezijami. Ohranila se ni nobena, vse so se izgubile. Hotel sem biti domač z njim, a besede mi niso Sle iz grla. Pred menoj je pač stal norec. — Ta ne bo več zdrav! je dejal primarij. Stopila sva v sobe, v katerih je med posteljami komaj toliko prostora, da se lahko hodi med njimi- — Koliko jih spi v tej sobi? — Nad 80! Začel sem šteti postelje in sem itn naštel še nekaj več, — Na Studencu jih imajo še bolj stlačene skupaj. — V takem ozračju je umetnost vzdržati. Saj se še sedaj, ko so okna odprta in so sobe prazne, težko diha, tako smrdi v njih. — Kaj hočemo! Prostora ni, bolnikov pa je vedno več. Ista mizerija je tudi v hiralnici. V sobi za nasilne bolnike, kjer imajo zamrežene postelje, je kričal na postelji starejši bolnik nad stre zajem, zakaj mu ne prinese hlač z gumbi. Klical je prima-rija na pomoč in se vedno bolj razburjal, da je moral stresaj hitro zapreti »kletko«. V postelji poleg vrat je ležal sključeno kakor embrio Sleten deček- Bila ga je skoro sama kost in koža. — Dobili smo ga s Studenca. Vedno leži sključen in ga moramo s silo hraniti. — Zakaj se neki rodi tak spaček? — Takih spačkov je sedaj precej na svetu. — Jaz sem absolvent umetniške akademije v Zagrebu! se mi je predstavil okoli 301eten bolnik. — Potem pa mnogo rišete? — Pokažem vam mape. In res mi je pokazal par men, vse polne risb. Bili so večinoma akti in portreti. — Tole je moj brat! — Ta g* večkrat obisce! je pripomnil strečej. — Ali bi lahko v sel tole mapo? — Je ne morem odstopiti, preveč mi je sveta. Sicer pa moram imeti modele. V drogi soba je sedel mlad fant za mizo m bral knjigo. — Kaj berete? mm 5v. pismo. — Ali vam ugaja? — Danes sem ga slučajno dobil v roke. — Kaj ste po poklica? — Ključavničarski pomočnik. — Ali bo ta še ozdravel? sem se obrnil k prima riju- — Nič ni gotovega! — Vidite, v tej sobica imam pa dva tuberkulozna bolnika, i Nekoliko sta že izolirana. Če bi bilo več takih sobic, bi bilo bolje. — Kakor vidim, vam dela največjo preglavico pomanjkanje prostorov. Koliko bolnikov imate sedaj? — 161 moških in 152 žensk, skupaj 313. Skrajni čas je že. da se resi vprašanje nove umobolnice. Ce že ni denarja za njeno zgradbo, pa naj se adaptira kako večje poslopje. Moderno gledališče. — Verjemite mi, gospa i inšpektorjeva, grledajfcšče zdaj rri vredno počenega aroša. — Prav pravite, tudi jaz nisem zadovoljna z njim. Prejšnje čase so se ljudje med veseloigro ves čas tako smejali, da sva se lahko s sosedo steno pogovairjali, pa ra nikogar motilo zdaj pa še šepetati ne srneva. Ljubljana ob nedeljah Ljudje v nedeljo — Amerikaniziran fant in dekle — Utrjen kopalec — Beda v znamenju svile Ljubljana* 29. aprila. Ob nedeljah ima človek največ prilike opazovati Ljubljančana in Ljubljančanko, kakršna sta v resnici. Ob delavnikih opravlja vsak svoje delo. Ljudje se ločijo samo po poklicih, ta je trgovec, oni advokat, tretji brivce itd. Ob nedeljah pa ljudje slečejo poklicne sukne in hočejo biti ljudje, družabni ljudje, to b»e pravi, hočejo se zabavati, biti svobodni. To je v tednu edini dan, ko se človek počuti res človeka, s tedenskim zaslužkom v 2epu lahko kupi, kar mu srce poseli, če je gostilničar, prodaja ves teden vino in varčuje, v nedeljo pa da za vino. da toče od mize in ne ve, kako je prišel domov, r^e je natakar, sprejema ves teden vsak dina-rček s trikratnim »hvala lepa*- in sluga sem, sluga pokorni, v nedeljo pa vrže natakarju ali birtu ali šoferju kovača ali celo metulja za napitnino. In tako bi lahko našteli za vse poklice. Vidite, to je družabnost, odmor, oddih, vse tri besede imajo približno enak pomen, vse pa povedo, da človek, ki je družaben ali na oddihu ali na odmoru, samo konzumira in nič ne producira. Kdor ma jesti in prti. se veseliti in uživati od najnižjih živalskih strasti do najvišjih užitkov umetnosti, kdor zna zapravljati in se obleči po zadnji modi ter obvlada bonton in ima uglajen nastop, samo kdor zna in ima vse to. je družabno bitje, vsi drugi so več ali manj mrtve delovne sile, nemogoče v dobri družbi. V Ameriki je drugače, tam je delavec gospod, pri nas pa ne. Opažati pa je, da se tudi Evropa počasi amerikanizira. Krapež je ukazal: £ani, prinesi vrt \r. podstrešja pod kostanje! Tn tako se je zgodilo. V nedeljo so gostje že sedeli ob zvokih muzike pod kostanji in uživali. K mizi. kjer jmo sedeli, je prisedel mlad kmečki fant z dekletom. Lepo ie pozdravil, prisedel. naročil čokolado in piškote, pred nami je pa stal skromen kapucinček. Fant je imel polno denarnico, dekle je bila po poklicu stužkinja, toda oba sta obvladala bonton. To sta bila prva amerikanizirana človeka, ki setn j« -videl -v kavarni. Oba delavca, v nedeljo pa z denarjem m Slapničar ja še niso izsledili Jevnica, 29. aprila. Okolica Kresniških Poljan in Jevntce je še vedno pod vtisom zločina, ki je bil izvršen pred velikonočnimi prazniki v Kresniških Poljanah med postajama Kresnice in Jevnico. Takrat je nenadoma zagrabil kmetski fant Janez Slapničar italijansko karabinko in je sredi belega dneva oddal 30 strelov na svoje sosede. Največjo piko je imel Slapničar na soseda Godca, s katerim sta imela staro pravdo zaradi koščka zemlje. Po zločinu je pobegnil Slapničar z doma in se skriva zdaj po okoliških gozdovih. Orožništvo je napelo vse sile, da zločinca iz&lodi in ujame. Litijski orožniki še vedno stražajo v Kresniških Poljanah da vsaj deloma pomire prestrašeno prebivalstvo. Ljudje pripovedujejo, da se je Slapničar potikal zadnje dni v kresniški okolici. Prišel je v gostilno na Griču, okrepčal se in izginil v gozd. Orožniki so bili pozneje obveščeni, da so opazili v okolici Laz sumljivega oe-inan-ca, ležečega v gozdnem zatišju na listju. Orožniki pod vodstvom komandirja g. Sušnika so preiskali vso tamkajšnjo okolico, toda brez uspeha. Godec in njegova 4 letna hčerka, ki je bila ustreljena v trebuh, sta še vedno v ljubljanski splošni bolnici. Takisto tudi Godceva žena Amalija, ki je od prestane-ga strahu nevarno zbolela- Od Godčeve družine sta ostala doma le šoloobvezna otroka, ki so ju vzeli pod streho sosedi. številni vlomi in tatvine Ljubljaoa, 20. aprila. T« dni j« bik> v mestu aopst iavTŠ^nia vež vlomov in tatvin. Davi je prišel na poučijo v** zgrevan in akrokan bosanski kruš-rrjar Peter M. rz Imotskoga tor povedal, da ao ga temeljito okradli. Peter M. je prišel v nodsi>"> v Ljubljano. Polno robe je imel s seboj, pa tudi dobro rejfiDO lie*naoo, 5000 r>ia j> bile v nj>j. v Ljubljani se je prav dobro asnavsl. Povabil j« vsč rojakov na dobro kapljico, prvemu li-tepčk bil dolg in širok na zeleno trato tam brisu Ledine, kjer Je sladko zaspal. Davi se je zbudil s hudim mačkom Se večji jo bil pa morami maček, ko je otipal bontonom gospoda. Menila sta se tudi, da bi šla zvečer še v opero, če bi igrali kaj bolj pametnega, kakor je »Cigan baron*. Kar dobro nam je delo v tej družbi, mnogo bolje, nego v družbi družabnih ljudi, ki med tednom nc delajo. N"a Savi so se v nedeljo kopali prvi kopalci. To bo snzacija, smo rekli in odšli v Tomačvo, da bi jih opazovali, kako bodo trepetali in dobivali kurjo polt. Eden nas je posebno postrani jjledal in tega smo vzeli na piko. Bomo videli, kako se bo spremenil v kuro ali vsaj kurjo polt bo dobil. Menda nas jc pogruntal. Slekel se je, se nam pomilovalno poamejal in skočil v Savo. Smejal se nam je iz vode, mi smo pa onemeli. Ko je bil zopet na suhem, ni imel kurje polti, samo nas je zeblo- Potem nam je povedal, da se je vso zimo kopal v Savi. Tako je šla senzacija po vodi. Kdor med tednom dela in hoče biti posebno nobel in družaben, pride v nedeljo dopoldne na promenado na Aleksandrovo cesto. Tudi v nedeljo je bilo tako. Splošno pozornost je pa vzbujal možakar, ki je bil slabo oblečen in je oprt na kandelaber ne preglasno kritiziral: Beda. kakšna beda, kaj pišejo venomer o tej bedi in siromaštvu! Tu poglejte, sama »vila. svilene nogavice, svilene obleke, šali. Mene ne bo nihče prepričal, da je slabše kakor je bilo pred vojno! Najbrž je še kaj drugega rekel, pa ga nismo razumeli, ker je »ploh dobro, da človek dandanes človeka dobro ne razume. Kam bi pa prišli, če bi vsi in vse razumeli. In možakar je imel prav, vsai kar se svile tiče. Po zadnji statistiki o uvozu svile in svilenega blaga sploh je bilo 1. 1922 uvoženih v Jugoslavijo 83 ton svile v vrednosti 45 milijonov T>in. Naslednje leto se je uvoz šrc podvojil, l-eta 1025 smo uvozili že za 170 milijonov Din svile. Vsako leto torej več. lani v*, ie z*. 197 milijonov Din. V sedmih letih je uvoz svile torej petkrat večii, kakor je bil tik po svetovni vojni. Statistika pripominja, da so te številke »dragocen* materijal za proučevanje napredka -»življemskega standarda* po vojni v naši državi. Res lep napredek m tudi drag! svoj žen in ugotovil, da mu j p izginila lepo rojena listnica z vsem denarjem. Tudi potni list je izginil- Policija je že aretirala tri prijateljčke, ki so mu pomagali prasniti ko-3&arce. Pri enem je našla potni list, toda o denarju ni bilo duha ne sluha. Policija nadaljuje poizvedovanja- \Ti izkljoiee-no, da je Peter listnico izgubil. V oodoče so bo najbrž premislil tako globoko pogledati v kozarček. Snoči je neki rumunski državljan, ld se je peljal skozi Ljubljano, prijavil stražniku na kolodvoru, da mu j« oe-kdo tzjmafcnil 1500 Drn vreden površnik. Policija je kmalu aretirala nekega čevljarčka, ki jo bol radi tatvine že večkrat kaznovan. Pri osvljaroku je res dobila ukradena «vranik. Podjetni tat pojde za par tednov zopet v zapor. V noči od 27- na 28. L m. je neznan vlomilec vlomil v praiamo * Slada« pod Rožnikom, last Avgrueia Mikliča in Ivana Ceanika. Z železnim drogom je rasbijai po vrata h, ker se pa niso udala, je končno razbil zunanje oJcno in skozi odprtino zlessl v lokal. V pisarni je vse prem ©tal. našel pa ni nicWar, kar bi mu ugajalo. Končno J« Iz pralarne odnesel 20 kg pražene kave v vrednosti 1200 Diin, snel je tuda gonilni jermen s stroja, odneeel ga pa ni. Vlomilec je odšel skozi vrata, v katerih je tičal ključ. Albin J uži rja. lastnik motorne ža^e, je policiji prijavil, da mu je nekdo z motorja, ki je stal pod kozoleem na Zaloški ce&ri o, odnesel 16 Din vreden magnet — Mesarju Francu Lovšetu je nokdo z dvorišča na Tržaški cesti 47 odpeljal psa bernardin-ra, vrednega 500 [>in. — Neznan vlomilec je obiekal branjevko FranciSko Rome, ki ima barako potep stare ši>enske cerkve. Odnesel ji ni ničesar, pač j? pa v baraki pustil 3 kg krompirja. Res Čuden vlomilec. Iz gledališke pisarne Drama Prva letošnja repriza Golarieve ljudske utre *Vr» nc-dolisV-} prvi letošnji vjvrizor i-tvj te kome;. rfosa&a-jfo poje s. Križaj. Piotorovicheza z- 0"H«., Kadi*o sr- Vičar. ilerkeskiaj© 5panova. cWi- raniio *a. lebiceva. dav:-e nastojKM s. Janke, t Perico, edč. Raimakova. rdč. Jerotnova Itd. DW> g«m ravna* eH Pohč, režiser s- Krrveckj. Predstava se vrši za abonma C. V četrtek se poje M- Kogjpjeva opera »črne maske« z z- Primožičem v srlavr« parrfji. Po Jo «. Thienr, ira. MajdiSeva. ra. PoKčeva, sde. Španova, jra. Seayfrar- *S- Be*e*to, Kovač. drb«. Moaorič, Povlie M. r»>»en< ravnaleli Pottč, režiser z- KrrvecM. Na*<»ca}t* „Naš© dobo"! KOLEDAR« Dasea: Torek, 39. aprila ka^canr: Pe- ter; pravoslarvn:: 16. aprila, Az%p4e. DANAŠNJE »IREDITVrl Drama: Ljubimec svoje tene. D. Opera: Hasaragarica. C. Klao Matica: Noč je naivna. Kloo ldssJ: Bremen. Pilm ZKD. Klao UaMfaaski Dvor: Zaoreo. MajBolioava razstava v Jakopicovien niWborri. Skavtska razstava v parvfttcm'i L sa ve fcoeflrun, DEŽURNE LEKARNE. Da nas: Leustek, Reaoeva oes**; Bohinc R*m-*-i v dramatičen p-istno kranjski oušelc. Ne^umetnačona kn sestra kakor tak nc- šeJc K? zdai orinra^ona ta nrenrosta Oo-larjova šala krepkih barv in čisto našeci vorria no ro^enkTavru. ra^.maTfrra rn na-fflihih. TeraJci in i^raJke na^tooaio v narodnih notfan. hiša ima frMo narodni 7nacai * TvxJoharrii na steklo, sv. rkjfrrmi. p^r+Vo i. dr.. 7A odrom se čuieta famos*sko notje *h harmoHIka in tod? na odru *e oirlase n«?e rroevke ter zandeSeJo. thx6no k dr?eč okoli oloč. S*ove«*ka vas s fol,k4o^Hrmri za-riirrrrvostmi stoji pred nami. zastopena no bujni vviovi. bojevito oKireizaviBT« m vendar rnohko čirte&rni dekleti, zastavnimi kmeti-*kimi farrti. rioftmrni buxk*nuš>ne nodjetoo»n\ in SaJitrvci očanci. ki sjoravoo vse rx> sle-oariu in hinavcu Balantaou zavrženo pravočasno na oravo pot Vdova PoJttinka e/>enaćno odNIe nre/teoo hUtnažo. tako rta na koncu ni nikakesra ioka in stoka ati re-shmaciie. ne»ee kar dvoje zarok, veseio ra-janae in vies. Komodiia se zakijoči kot ve-soloicra. Janeza le i£sra^ orvE v. Lovs-r ter *e izkazal tudj v uJoci taotiškosa korenjaka leootca. oadaiocecra te zadreee v zadrojro. orav ^ čno hi bilo omeniti se seanteatra TJre\eč tertćavo cx>vccie»nie in Dcma/vUaooce se sajjrvo su-\*anje in oreneoajnjc ki za je tudi orovoc Se pređ>ro&teiiša ie Mamice Kornainove *Pri.se«:a o Dolinočri«, kj io Je uDmoril sano-či Jadran. ZanjrmaTuc za to populanno isto ie bato zlasti mod rtzjims rolate a?vnV>rice izredno vejiko. Cela vrsta avtobusov m drumi vr>i rt oraDeijaia ljudstvo iz Vida. Vizrrriarisi. Ta ona. ^nnartnoBa. Vevč in Ka^lia. da vkžj ©a 1 iutiJ iarv^keim odru uor>-zorieno domačo lsrro. ki jo ie k'omanova zajela dd soreacM z navduAejn^ern tn Tado&tio ter obsuk na oder ook4*cano Ma-rtsco Kojnaaofvo s kaoo *onko\'. a izrarfar tudi kjoece vrivtmit Jadrajiccra, ki so tz- vajafh" rsrnon z %Tncmo. Vi&marie so bile tuda pred 50 leti tako Mizo in so danes ie mnoeo bliže Ljubljani, mestnim vo.'n'om. da jezik, ki za nase avtorica in lci so za sinoča so\x>riJi na odrn ni Že davno več naroden ka Hudski. Ta izgovarjava ni bila niti popolnoma kmetiška, niti r>opolno*na mestna, knjiiev-na. Gotovo pa jpovori ljudstvo dosledneje. Motiv irre je čisto no vzoru starfi >Ve-čeraic« Mohorjeve družbe, romantično sen-timentaJen s ciganom jn c i sank o, suiet, kakršne sta obdelavama Andrevčkov Jože m celo Simon Jenko. Koma nova pa je očivr-dno zadeta ljudsko seruno. ki n-ahaa le zmerom odmeva v nreorosti tnibliki. Res dramaečni bi bili v :»rri trat pf»-zori*, ob prisegi, priznanje Anke pri tnO-rajočem Korirnikij in ob zakiničirern tjtemu cagana MaTka z Anko in 5 Pavlom- Avtorica pa jfb je le naznač ia. ne pa do vedla do razvoja. OriarinaJno krepkin značajev. Id b-i se useHavlJali v dramatikih kon4>rk-tih. v >jrri spioh m: vse se izvrši v mirmaS diaioflfih. Nanr»ćneJse bi bilo zadnje dejanje, ako bi za avtorica izvedla in stoi>iHe-vaka. Sedanji knfc Mctin" »Obesil se jeU je povsem neprićakovan, nepripra vrjen m malo verjeten. Končno pa niti ne verno, kdo se je obesil: ctzac ali mož? Treba |f tore i poffledati v kniiso, da je r>be4eoec Pavle. Vzlic vsemu ic tadi ta Lgra lop dokaz, da je Mamca Komanova tziemno nadarjena ljudska pisateljica, ki bi bila po večjem šolanju in temeljiteišem studnu literature m specijalno dramatike sposobna, da napise pravilno zzraje.no in ps'hološko pozloblieno dr^mo z razvuaiočimi se. zanimivimi krepkimi značaji. »Prisega o polnoči« je dramatizirana povest, ki se razvija cefeii W Krt. Med isrralci gre prvo priznanje, Albinčlsu (v vseli tr^n dobab), Anki, Koritniku, prav dobri Lovrinki ter ciganu Marku, ki je imel prav tople, iskreno prečutenc momente. A tudi večini ostaHh, n. pr. Sefan, priznavam, da so v-^orno znaH svoje vloge in rriso zakrivili niti najmanjšega izcodtikijala. rr. a Nesporazmr. — Kajn oajde vaš mož na voetomce? — V Do4omsi*e. Popisata hoče sever -no srteaTo Morvte P osa. — To je ipa ni mrvo. Ntsem vdoVol. da {je črkoslikar. Zato. — Zakaj je zemlja žansfleaga «x*a? — Ker nihče ne ve, ktfifko k scara. Hvalim 5hxžk'mja. — Noska, kadar imarno soste. m nosite nakHa. — Hvala za sva«TBo, rn^oatirvm. V dobi ločitev. — Dve locirvi rmate že za seboi pa vam dela *re*ja trrrfko ipragpbvte? — Na čud.fte se. Prvi rfve sta UK samo od rrtize m 'postdje, tretja je rja uk£ od a/vtoarobfta. Cenjene naročnike v Domžalah obveščamo, da bomo z 2. majem 1930 uvedli dostavo »Slovenskega Naroda« na dom, tako da bodo naročniki prejeli Hat Še istega dne takoj po prihoda popoldanskega vlaka. Vsled te ugodnosti vljudno vabimo na naročbo najcenejšega popoldnevnika »Slovenski Narod«. Mesečna naročnina z dostavo na dom znaša Din 12.—% Nove naročnike sprejema uprava »SLOVENSKEGA NARODA« V LJUBLJANI, KNAFLOVA ULICA 5 in g. JAKOB ŠLEBIR, DOMŽALE št. 72, kjer se dobi Ust tudi v prodaji. UPRAVA »SLOVENSKEGA NARODA«, Dnevne vesti — Plačevanje banovinske doki ade na trahižbeaskj davek. Spričo številnih vpraševanj, kako naj se plačujejo 40/% banovinske doklade na uslužbenski davek, ki se plačuje v davčnih znamkah, opozarja Zbornica za trgovino, obrt fn industrijo v Ljubljani vse interesente, da se plačujejo banovinske, kakor tudi občinske doklade na nslužbenski davek v vsakem primeru v gotovini pri pristojni davčni upravi, torej tudi v primeru, da se davek sam plačuje v davčnih znamkah. Pri uslužbenskem davku te pobirajo samoupravne doklade samo na one preiemke, ki presegajo 4000 Din mesečno ali 960 Din tedensko, na ushubenski davek na dohodke in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj in ki niso določene s st&mo, letno, mesečno tedensko ali dnevno vsoto (tantieme, nagrade, provizije itd.), pa se nalagajo doklade na vsako vsoto, ne glede na višino preiemka. — Ii zdravniške službe. V Imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino j* lil vpisan zdravnik v CateSkfh toplicah dr. Iv. M a t k o v ič. _ Nateesj za uradnice ministrstva socialne politike in narodnega sđravja. Kakor amo žp poročali, potrebuje ministrstvo za sooiahio politiko in narvdno zdravje večje šreviio uradnikov I. in II. kategorije za ministrstvo samo in za po edine banske uprave. Prošnje je treba vložiti do 3. maja. Podrobnosti ao razvidne iz >SiuŽbenJb Novi o * 9L 92 z dne 24. t. m. _ Kazenska pravda zoper Veroniko De- senjako. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je založil zanimivo znanstveno delo vseučiriškega profesorja in sedanjega rektorja g. dr. Metoda Dolenca »Kazenska pravda zoper Veroniko Deseni-sTco<. Razprava je b»1a namenjena kot slavnostni govor na letošnji svetosavski proslavi na naši univerzi, pa je bil g rektor m»ino zadržan po važnih opravkih kot član V2S v Beogradu- Zato te izšel ta dTogo-ceni prispevek k zgodovini Slovencev kot rektoratska ptiblikacira. — Kaj je a železniškimi legitimacijami za uradnike avtonomnih občin? Zdaj je že maj na pragu, pa se se nič no ve, je-li prometni minieter dovolil tud5 za to kategorijo javnega uraduištva z« letos legitimacije za pokvvičuo vožnjo po železnicah in na paro-beodih ali ne. Zagrebški župan je pred meseca interveniral mod dru^rim pri ministrstvu tudi za izdajo teh le^itimacj za hrvat-f4ce uradnike avtonomnih občin in je to usodnost baje tudi dosegel. Organizacije tepa u radništva v Sloveniji bi se morale v ta namen tudi zganiti. — Nagrade za pokoneavaoje hrošče t. Svojca« so dajala okrajna glavarstva in gn> pausrva za nabiranje in pokonča vanje rjavih h robcev primerne nagrade, ki so se jih zlasti Šolski otroci radi posluževali. Koliko mernikov ee je vsako hroŠcevo leto tega mrčesa pok,nučalo! Zdaj se o teh in podob-nih nagradah nič ne eli?5i. Potrebne bi pa bile nujno, kajti letos je hroeo<*v izredno mnogo. — Slovenci t Ameriki. V (>Ilinvoodu je urnrt France Zupan/čač v starosti 58 let. Pokoju- je bil doma iz Podturna pri Toulicah. V Ameriki je bival 36 let Zapustil je ženo .in 6 otrok. — V noči od 27. na JS. marca ie umri nasfle smrti v Preoriii, država Čli-noas. Jakob Zabukovec. no domače Mohorjev Jakob. Poko.iui je bol dorna iz Starega trsa ori Ložu. Zapustil je ženo in pet nedoraslih otrok. S»tar ie bil 48 let. — 26. marca ie nenadoma preminul v Alihvau-keeju Miha Airavs. star 55 let. Pokojni je bil iz Topolščice pri So&tanju. — V Chi-casu ie oodJesrla zastrupljenim Marija La-vričeva. — Divji petelini na Kočevskem, Za kočevske in okoKflce lovce je prišla pretekli teden razveeelffva vest, da sta v ftf)eJnwand-eikem gozdu dva divja petelina. Eneca j** ustrelil nek koeevrfci loven, drugefza pa bližnji kmet. Skoda bd pa bilo, ko bi «&e ta nedka ptica v kočevskih loviščih, zdai, ko ee je komaj pojavila, tudi že iatrebila. — Le po njih! Znana stvar Je in stokrat dtofeaaano hudodelstvo, de pomor* m pozro faneaoe in napol podivjane mačke v lovišč* in na poljih vsako leto ne stotine mlade divjačine, zajcev, fazanov, jerebic itd. Zato jih lovci in prijatelji divjačine z vso upievicenostjo streljajo in pobijajo. Tako je v kamniškem okraju lani m letos nek lovski prijatelj postrelil bhou sto komadov te mačje nadlege. Uvedite znamke tudi za nsadtoe. pa jih bo kmahi many! — Saleeljive bolesni v dravski banovini. Od 1. do 7- t. m. je bno v d*ev*ki banovini 14 primerov trfrizrah. bo%ea&i, 1*32 skrlatink«, 2 nalezljivega vuetfra možganov, U95 ošpjfc, 69 davice, 17 sena, rooanpea, l odrevenelosti hlnika in 1 dufffvvega kaJBje. — Raspust dsaSfara. Khrh eeperaritisjlov na Vrhniki je saajpriecea, ker že več let ne defesje in rmna pogojev ze pralni obstoj. — Iz >Uradoega Ttetau >Uradni rb*< k-ra-T^Lwke banske uprave dfcavske banovine S. 35 z due 96. t m. objavlja zafeon o kon- vecicjn' o vz<5rževaiiki metkov iti mejnih makov. ekjenjeni v BeogradHi 16. septeaabta 1000 med kra*jevmo Jego^avljo in kraljevino ftaftjo, aafeon o leksaerjab ta nadzorstvu nad prometom z ztJpavfll ijt navodRa za n> vr?ipvsBj|fe poslov. pwspeHearih na rinanene d*rekcrje — odseke za redno gorak. Da bj ves maj ne bil *naopak*! — Dfrekclja peste in brzojava v LJub-Hattf oddaja v r?kup prevaran»e pošte na progi Polhov gradeč - Dobrova - Vič -Ljubljana 1 za dobo eiega leta ali za dobo treh Tet počenšj od 1. julija 1530 Več ie razvidno iz razglas, ki te nabit na mestni deski. — Težka nesreča mariborskega tr-revpa pri Građen. >Tnonoči ie vozil neznan koJesar med Kartedortorn in Puniicamom nepravilno po desni strani. (V Avstriji vozijo namreč še vedoio no levi srranO Kmalu ie za niim rr-ivozil zaprt iusroslovenski a^o. b>ofer ie dal kolesarju svarilno zma-rrtenie. ker Pa ic kolesar o^tal na desni strani, ie bil rudi šofer toliko nepreviden, da ga ie hotel prehiteti po napačni strani. Avtomobil ie vozil s hitrostjo 60 km na uro. Ko na ie hotel šofer kolesarja prehiteti, si ie ta nenadoma premislil in naglo eajvfl čez cesto na levo. Da ga ne nodre. ie šofer naglo okretniJ volan, kar ie bilo usodepofno. V nasl edini em binu se te avto z vso silo zaletel v d»revo. Pri strahovitem karambolu so bili vsi potniki Poškodovani, trgovec Koražiia si Je zlomil desno noro, udobij na ie tudi poškodbe na gilavi in ro životu. Avtomobil se ie razbil. Karoserija se ie spredai vdrla. hJaddin/tk razbil, nred-nii od'biiai?.i rw>polnoma skriA'ili. krmilo od-lonrrlo. Orožmik- fz Karlsdorfa so takoj uvedli oreiskavo. Medtem, ko so se pobrigali za ramiemce, ie neanani kolesar v temi oobegmil. nusteč woje kolo na ces-ti. Ko-•ražiio so prepel^li v MaTibor. Njegove no-Skodbe *o sicer težke, k sreči na ne tako, da bi brilo v nevarnosti njegovo živi i en je. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in deževno vreme. Žc včeraj je po nekaterih krajih naše države kazalo, da sc bo vreme poslabšalo. Najvišja temperatura je znašala v SkopHu 36, v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu 2% v Beogradu m Splitu 22, v Mariboru 19 sto-Pipi Davi Je kazal barometer v L'ubljani 747.5, temperatura ie znašala 11 stopinj. Dopoldne je v Ljuhliani £e deževalo. — Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je umrl v Ljubljan« po dolgi mučni bolezni vpoko-jeni poštni podnradnfk g. Fran Kune, oče vzorne sotrudnice našega uredništva gdč. Mihce Kunčeve. Pokojni je stal vse ziv-lienje neomajno v naprednih vrstaCr, bil je značajen in plemenit mož. priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pogreb bo jutri ob 16. iz Zalokarjeve ulice 14. — Včeraj ie umria v Zverinjaku prj Brežicah v 68. letu starosti ga. Marija D e r e n d a, mati znanega ljubljanskega trgovca g. Frani Dc-rende. Pokojna ie bila znana kot vz :rna slovenska gospodinja in mati, -:i je vzsorla pet sinov ;n hčera v pravem narodnem duhu. Pogreb bo jutri ob 9. dopoldne na mestno pokopališče v Brežicah. Blag ntria spomin! Težko prizadetim rodbinam iskreno sožalje! — Otvoritev povečanega kopališča v Zagrebu. Zagrebško mestno kopališče, ki >e bilo glede na vedno večji obisk znaTno povečano, se otvori 10. maja. Kopališče je bilo povečano za 104 kabine in 152 omaric, tako da ima sedaj 882 kabin in 536 omaric. V kopališču le prostora za 3000 kopalcev — Draen roparski napad. Te dni so ne-?aiarri banditi ponoči vdrli v hišo posestnika Mnlan* Gjorgjeviea ▼ Novacih in • samokresi v rokah zahtevali denar. Ker se je hotel Gjorgjevi^ upreti, so ga napadalci ustreUri. Nato so preaskarJ vso hošo in z boganhn plenom pobegniti. Orožniki so prijeli več vaSfcih fenjtov, ki so osumljeni ro* pajvJasgu napada. — Oveni v j^FadB. V r^kr^stju Duorov-nđea Je te dmf nastali v-elik pečar v neka gi-r«3K. Šofer >e člstU »vtorr*ob» m si svetil s svečo Uenadoraa je eksoJodfrpa* bertc?m m rtiporoa je bila garaža v pfamenft. Zg'vreia ste <*wa avtomobila, pa t«li garaža Je po-ao«te tf jmaM noža, Poroda* smo vče-nai o kijevom pretepu v 2por. TirbroVu, fcjer so se stepU Mje te Vaš ro Tuhfnia, pri eeannr sta jo stBBpBei brata AaaSSSf. Stanje Rnanoa AoiaČa Ja S* vedno »e4o kntično. »at^aneo se ^MF^ nnfetisi. — Vce-nag ao mqwaJ^y.Jfatui|po »opet prepeljati dve nrtvi tjofti. Bfc^ee^J^le sno^l soku* ^*>n B"rf>mc iz Tki ml>|i domov, ga je neoadon+a rjapadeA In onnfi z netesno sateo. Orbnieev» 4 pogkorlbe saatj^b %eHse. — TOaraj r>opoldr«e ^ mM.....žJyMttwM flpstthri z žem aunrl v roko Pilotnega delavca > ranca Cerina. Poškodba je k sreči lažjega značaja. — Nenavaden vzrok samomora. V vasi Ivanića se je te dni obesila kmetica Ansjc-liia Arsenijevic. Vzrok samomora je nenaveden. Mož je proti nieni voljj prodal par krav, da plača dolgove. Žena si )2 zarad: tega že dvakrat hotela končan' /iv!;en;e. pa so jo rešili. To pot je bila rešitev prepozna. — Nesreče in nesg-ode. Neža Pavbč, uzit-karica iz Velikih Lase, je padla in si zlomila desno nogv>. — Pri sekanju drv se je vsekala nevarno v levo reko Ivana Dimic, posestnikova žena iz Mengša. — Luc. Kocijančič iz Vevč je padla in sf zlomila levo roko. — Podobna nesreča je doletela osemletnega kovačevega sina Ivana Božja^ra iz Zagorja, ki je padel z drevesa in si zlomil desno nogo. — Zopet žrtev avtomobilske nesreče. Spričo velikega avtomobilskega prometa se avtomobilske nesreče v Zagrebu vedno bolj množe. Pretekli teden sta se pripetili dve smrtni nesreči, včeraj popoldne pa tretja in sicer na križišču Hatzove in Vrlwd>ve ulice. Okoli 2. je drvel z veliko brzino čez križal lastnik avtotaksija Mato Lipa j ter podrl 91etno Verico Deskovič, ki se je vračala iz k>le. Otrok je prišel med prvo in zadnjo kolo, pa je ostal nepoškodovan, ker je Šofer kljub silni brziui avto takoj ustavni. Iz nepojasnjenega vzroka je pa šofer, kj je bil menda v razburjenosti popolnoma zmeden, nenadoma zavozil nazaj. Voz Je šel otroku čez rame in glavo. Nesrečnemu otroku je počila lobanja, zadobil pa je. tudi tako težke notranja poškodbe, da je kmalu umrl. Policija je šoferja aretirala. — Ciril - Metodova podruinlca Sr. \na t Slov. corirah je poslala prispevek Din 585. Iokr^na hvala oživljeni r^ružuici! 2971n Iz Lfanlfane —tj Razstava Hnbljanskih skavtov in pla- nink. Skavtizem je pokret, ki ekuša s koristnim samostojnim delom in življenjem v prosti naravi vzgojiti svoje člame v dobre državljane in koristne člane človeške družbe. Vsp skavte veže obljuba Japolujevrinja svojih dolžnosti napram domovina in državnemu poglavarju, pomoči vsakomur v rib in življenju po skavtskih zakonih. Skavtska organizacija je svetovna, ki šteje sedaj H milijone članov. Oglejte si razstavo te največje svetovne mladinske organizacije, ki vas bo seznanila z njenim delovanjem. Razstava je. odprta ves teden veak dan tudi oez poldne v paviljonu L na ljubljanskem velesejmu. —lj Nora trafika v Vegovi ulici. V Vegovi ulici kopljejo in postavljajo temelje za novo trafiko, ki bo stala pred gostimo »Pri Pan jiK. —lj Adaptacija t Prešernovi sHei. V Prešernovi uKci je memjabaica Reieher in Turk adaptirala in povedala evo je poslovne prostore, ki bodo moderno unetfeari. —lj Otvoritev kepo I i »ca SK Ilirije. Kopališče S K Ilirije bo otvorjeuo najbrž že s 1. majem, če bo vreme lepo. Kopališče je bilo znova prebeljeno, izvršene so bile nekatera nove najprave in določen poseben prostor za kolesa. Uprava bo skrbela, da bo v kopališču vladala čim večja čistoča rn higijena. —lj Magoliceva umetnostna razstava t Jakopičevem pavfljomi bo odprta še do po-nedel;ka 5 maja. Doslej se ie prodalo 51 slik. Nekaj slik je prodanih v Cerje, Novo mesto in druge slovenske kraje. Z obiskom in prodajo je dosegel Ma^olič rekord, dasi se pogreša med obiskovalci in kupci še prav mnogo odličnih imen. ki bi ne smeli prezreti te kulturne prireditve. Magohčeve slike splošno ugajaio in se obiskovalci o njih zelo pohvalno izražajo. Dasi avtodl-dakt, obvladuje tehniko, zlasti z lopatko. prav mojstrsko. Njegove slike so pestre v barvah in vendar niso vsiljive. Globočm in plastika nekaterih pokrajin je čudovita. Ker so cene slikam zelo zmerne in plačilo eventualno tudi na obroke, si lahko okrasi svoje domove z origrnali tudi manj povoljno situirana inteligenca. Vse slike, tudi že prodane, ostanejo v razstavi do zaključka. —lj Friderik dopin je ljubljenec vseh pianistov in skoro si ne moremo misliti umetniškega pianistčnega programa brez Chopinovih del. Za svoj letošnji klavirski koncert si je izbrala gdč. Karmela Kosovelova Chopraovi baladi op. 23 in 32. ChopjTTiOvp balade so mojstrsko dovršena dela ter tako popolne in vsebinsko lepe* da jim v vsej klavirski Ktsraturl ni najti enakih. Cb<"*pdnu je dal pobudo sa te nesmrtne stvaritve njegov vetfki rojak pesnik Mi-ftkievdcz. Vsaka balada zase je popolno delo, vsem skupaj pa je lastna fantastika in noblesa motivov. Prva balada, katero izvaja gdč. Kosovelova na svojem koncerbi. je silno dramatična, pa selo preprosta aa Chopinov baladni ton, druga v f - molu pa je polna strastnega liri zrna. Koncert bo v petek dne 2. maja t. L v Filharmonični dvorani. Vstopnice ▼ Matični lajTgarnii. —»Bremen« te predvaja se danes ue-prekriono zadnjikrat ob 4., pol 8. in ob 9. zvečer v kinu Ideal. Film o gradnji ip prvi vožn$ ogromnega prekooceanskega kolosa si um Ogledni vsakdo brez izjemo, saj tako imenitnega, velezasmrjrveoa m poučnega filma doslej Se nismo videli v Ljubljani Danes je tntvj nadn|a priBka aato naj vsak biti in si oglodaj film o prekooeean-skera vetepamfcn »Hpc n*ru<. Cene najnoje od 2 Dm dalje. -rj Kolfto »s pssa> t Bjabljsaii. V Ljubljani se je lani popUo — na december statistu« se ni fotona ■— 2 nutijona 500736 1 -rov vjrta, hfitt£frl basov pf»a-, trkov; rv 27.9«© Utro-, iajarsh 6R;9fj4 litrov. —lj Na MM pslHđhrihi je Ufa pst> gledanih pectetH uisaac 2604 soiaejev in 4o- 4j 1. ma| ja ko—t i i^ihi laflnh. A%o v naduren tMonflca na pride od vlade oorccree ^ ^ danes naprej toči pravi kraški teran iz Dutovij po 38 Din bter. —lj J ur je vanj«» na Ljubljanskem gradi! *«• ▼rši r nedeljo dne 4. maja t I. 2^Cm —lj Staršem ▼ vednost. Na podlagi dolgoletnih izkustev je prišla uprava društva Atene do prepričanja, da bodo otroška ign-šča, katerih je že več v našem mestu, le tedaj napolnjena, ako se omogoči staršem da na enostaven način izroče otroka za cel dan pod nadzorstvo. Štirikratno dnevno spremljanje na igrišče in z igrišča pomeni za delovnega Človeka čas in trud. Načelni-stvo otroškega igrišča Atene se je zato odločilo, da bo oddaialo posetnikom igrišča opoldansko kosilo v novourejeni šolski kuhinji Atene v Prečni ulici v šole prostih mesecih. Mesečni prispevek za nadzorstvo in obed enega otroka znaša 180 Din. V primeru dežja ostanejo otroci v prostorih šolske kuhinje. Vse one, ki bj se radi prijavili, prosimo, da store to čimprej, da vidimo, koliko bo odziva in v kakšnem obsegu naj si uredimo kuhinjo. Prijave sprejema dnevno pisarna Atene, Dunaiska cesta 1 a-V„ in načelništvo v dneh vpisovanja na igrišču Atene v Tivoliju 30. aprila. 1. in 2-maja od 14. do 16. ure. — vačeLtvo otroškega igrišča. 294a —Jj Hišnim nosestoikom ljubljanskim in okoliSklm. Glede na razglasa davčnh uprav v Ljubljani obveščamo hišne posestnike iz Ljubljane, Viča, Most in Zg. Šiške, da je Prvo društvo hišnin posestnikov v Liublia-ni preskrbelo prepise razporeda zgradarine za leto 1930 in da se dobe od danes dalje vsa potrebna pojasnila v društveni pisarni Salendrova 6. -Jj Društvo >Treino«t< t Ljubljani vabi vse svoje Mape in prijatelie n« redni Članski sestanek, ki bo jutri 30. t. m- v glasboni dvorani moškega učiteljišča v Ljubljani. — PriČetek ob 20. uri zvečer. Razgovor o trez-notftnern dnevu in dogodkih v ftviei. Udeležba članov dolžnost. — Odbor. Iz Litije _ Cepljenje proti kozam. Okrošii zdravnik dr. Polde U k m a r bo cepil otroke proti kozam 1- maja ob 15.30 v poslopju litijska osnovne šole. — Vstopnice za učiteljski koncert. Vetop-nice za koncert učrteJjskega pevskega zl>ora, ki ee je nedavno vrnil z zmagovite turneje po CSR. si lahko Liri jaru ip okoličani re-zervinajo pri litijskem učitelju g. Župančiču. Koncert se bo vršil drugo soboto 10. maja v Ljubljani in imajo udeleženci ugodne železniške zveze. — Litijski Športni klub je igral v nedeljo tekmo e SK Amaterjem v Trbovljah. Rezultat igre je bil neodjočen. t : 4. Po izdavi naSih igralcev je bola publika v Trbovljah precej pristranska, pa tudi sodnikovim odločbam bi se dalo v pogledu objektivna osti opoeefcati. Z ozirom na pomanjkanje treninga naših nogometašev, je uspeh nedeljske tekme za naše mlade igralce kolrkor toflfeo zadovoljiv. Iz Celja —e Uničujte hrošče vo zalego! Celjsko mestno načelništvo naroča zemljiškim pose-sknikom in najemnikom: Kjer se na drevju ali grmičevju pokaže majeki hrošč, jja je in to posebno v zgodnjih jutranjih, urah otresati, zbirati in na primeren način uničiti (najbolje s poparjen jem ■ vročo vodo). Poginule hrošče je oddati bodisi v vrečah ali drugih primernih posodah v mastnem parka (pod hribom) zato določenim paznikom dnevno do 10. ure zjutraj, kjer so bodo za-gTebri. Za vsafco oddano ■ množino hrošč,-»v izda prevzemnik potrdilo v litrih, ki jih plačuje mestna blagajna po 50 para. Z nabiranjem in uničevanjem majskega hrošča ee mora pričeti s 25. aprilom in se mori to dek> nadaljevati, dokler s^ hrošči opažajo. Morebitne ogrce (ličinke) morajo posestniki in najemniki pri oranju njiv ali prekopavanju vrtov sproti uničevati. _e Hude soseda. V Gaberju stanujejo ▼ hi&i at. 151 razne stranke, med njimi tudi zakonska Ivan in Ana K. in neka Lucija H. Lucija je pred dnevi dvakrat napadla, baje brez vzroka, omenjena zakonca in ju lahko telesno poškodovala. Ani K. ja poleg bnnk izpulila ie aop las, njenemu možu pa je prizadejala na obrazu kakih 40 ogrebottn. O zadevi bo izreklo končno besedo sodišče. Pri naši Matrici »Dober dan. Mamca! No sedaj se bova pa rnidva kaj pomenila, kaj?« T£c&? Kaj bo novega? AH mi pciriasaSe kakega žecrina, sedao ko začenja -ta dovgi ipredpust«. Bh. to bi bilo zame, dal* ifflff ■■! i, pustite zaenkrat vaše ženisne v nemar, dajva se pojnern*ti kad bolj resnega. Takole n. pr. bš se potnenlla kaj o vaši igri.« Za hip se H je zresnil obraz . • - »4, kaj nekt! Poanontla, pra*rtte — ©H, saj m" treba.« »Pač, pač. Mamica! Danes jo vidimo h50-ič na odru. Krasmo — rekoacfao število. Ako fKJsemo o drugih, čemu bi od vašega deta ne. Le ne tako sajonmo!« *Nb torej, kaj naj vam rxwem gospod urednik?« *l kaj, namej vom rskrouo čes^m k usponu. Ootovo ste vesefc, kaj?* «Mo, vesela sem pac v toSko, bor kram prijetno zavest, da seen s tem fcobkor toMko teoristfla svojemu narodu. Z feranti se ziastJ ipodetSel. lStidstvo šzobraOTrie in potem: dohodki podeželskih odrov gredo vedmo v koristne, dVnbTodefcie namene, na*sa bo ?e potem gaaino, prosvetno, braino. pevsko afi sofcolgfco dvvirvo. Da bi pa jaz s tem delom eapravfia kaj posebno izrednega, — ne, ne, to mi ne pride na rnrisef.« »O pač, zakaj ne*?< Oterte, vso svo^e nasadost ssih nea^h^sfa med narodom« Qadsa» dnao imam v mamn-c«l sam te vetrna v kontmcfo % nahodom. L stomha vsodsr, ssf M Mh sramota, ko bi ms v usnjJBih prskoaH kdo drugi, ki je manj žival z narodom. Gotovo pa je, aeveda da kakor as pri, riajbojjaem lrihrifiuom dote Največja dobrota ki jo moremo nudili zobovju in uslom je, ako jih redno in irajno snažimo z Odolom. najdejo napake, »e tudi na mojem delu da erajati to ali ono, in se bo eden ali spod- takniJ obenj. kar je ze itak siovenska spe-rijalitota ^"t^om tistim pa samo tole: X;5fm jo risali zi kakega posameznika, nego z-i naš narod, ki mi je s številnimi uprizoritvami dal najlepšo kritiko in zadoščenje. »Kaj pa delate sedaj?c Sedaj? Če mj da Bog zdravje, bom najprej ^sklamfala^ epo otroško Igro za *c>Uke odre. Ta je ze v delu. Šolska vodstva, vidite _ in vrgla mi je več pisem — me že priganjajo zanjo. Potem mistim napisati zvezek pravljic. Veste, otroke ljubim. Eb, te otroška, neblazirane duše, kdo bi jih ue imel rad? >Kaj pa na dramskem polju? Se boste l* iide^stvovali?« Tudi na to mislim. In sicer nameravam pisati nekaj bolj enoetavpega, nekaj lažje izvedljivega, z ozirom na podeželske odre. >Prisega< je za male odre precej trd oreh. In sicer mislim na kako burko ali veseloigro, ki bo vsebovala manjši ansambel in bo rudi sled a aeenerij in drugeaa lažje izvedljiva . Vidite, saj to moram! Glejte, kako me priganjajo! (In zopet uri je rasprostirala pisma, v katerih jo razna društva prosijo, naj kmalu zopet kaj napise.) >Da, Manica, ie mnogo dela v** čafca . . .< ZamieKla se je ... Veste, rada bi spravila skupaj todi er»o knjigo >črtic< — ampak — veste, hudo je. časa primanjkuje — no, pa bo Be, bo že, počasi bo prišlo vse na vrsto! Ljudje, ki trpe na otežkočenl tetesol potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenarx>lnenje trebuha, pn-itisk krvi v nsožgane, g-lavobol, močno utripanje srca, daJje. ki trpe na bolezni dančne sluznice, fiširrah, hemoirx>igerijah in špecerijskih trgovinah. Nova ekspedicija v polarne kraja ZaCotikom junija napoti nova sov-.lotsika e!kspedioi>a v arknaarke kraje sovjetske repulblfake. Doseči hoče zeiniio, ki se je (prej naizivaJa ZenrUa Nflcokaja II. Eks^crJcdje se udeleže siavni ruski polarni rafzisikova*ka r>rof. Otto Sohrnidt. ki je land vodil eks^>edficijo na Zemijo Franca Jožeia, profesorja Samo.ilovič in Vieze, ka sta bila poveljnika ledodo-•m^cev »Kratsana.« in »Ma'lagriina^. posla-Jiih predlanskim na ipomoć pone^ečeiri NoW9VJ eGcspexlk2Ji, in končno Ujakov, iki je prrvedel p>r\-o stalno naselhi-no na Viran'glov otdk. Tj možje porabijo s šte vitem spremstvom foMsto po-lairno leto od julija do septembra za raz^skovajnje doslej nerazjsterifm polar-(nih krajev. OdJkar je bida odkrita Zem-ilija [Nikolaja M., kaf se je z®odiiV> tik pred svetovno vojno, n& se nihče poskusil ugotoviti njene zemljepisne V-zc m najravnih bogastev. Lami ie sovjetska vlada zgracUb na Vran^loveni otoku -in na Zemflji Franca Jožefa stalno metec-a-otošlco in radio-postatjo. Vodje ekspedicije so trdno gropn-čani, da najdejo v polarnih krajfih mnogo tu^jnov in polacnoii lšsic. Usakov je preidved tri strašna teta s svojo naselbino na Vrartglovem otoku, kjer je s svvjjinvi tovasrisn pogosto pričakoval smrti, vendar je pa, pripravljen v interesu znanostli in trgovine s koiutiovino nasedat: se se za nekaj tet na severni zomftfL Sovjetska vlada bo izdatno podprta iprizn<|ewajnje razistovajoev. da iztrga pra^1!5ačnenru severu njegovo tajno. Ustanovljen je twl posebni odbor za potlarine krase, kartermai predsedune za— isno^mak ^"ojnesa ikomisanja Sereej Kamene v. Odbor ima nailojzro raziskati rn proudri sovjetski del evropskih rn aw>-skflh potejnrih' krajev. Svet ljudskih ko-TTHsarjev je odobril ekspedicijo na Sever«) zttrntfjo. IPriprave so že končane, na led!oiorrrlIce so naftovorih" živi za celo ireto, če bi rrtoraAa ekspee Boboie končal pripovedovanje. — He preostaja . nego i»pa4i, da se je odpeljala Ipodan. Toda shažkinii bi bila aoto-jjBPjgflak, ka«i je ivarnenjeria. Hodi} le oo sohi s povešeno giavo, _____ Bofcfoie je pa v naslanjaču lajn ztieh&L Kar se je Dick ustaviL — Bobhte, rad bi voctel, če je bfta slede teJeSooa že umakaje«ia. — Da. — je deiai Bobbie, kakor da le oaenJcrat o&vei. — Saj baš to sem 41 kotel *e&. Gftsfcn&i lahko teiefonrra^o. • Bdna morda že vsi. ML vedel, da je bHa prepoved grede Melona umaknjena v trenutku, ko so prispeli v Tower detektivi in da so bih* posrami v centralo trije strokovnjaki, da ta pris+u skoval telefonskim pogovo- — Takoj telefoniram Diani. — je Dick in se pripravil oditi na rav- BatcU&tvo. %— Diani? — je ponovil BobHie za-jfajdeuo. — Ali misliš, da kaj ve? — A če ti pove kaj o Grahamu . . .? Dick je brž odbil njegovo opazko. — Saj sem policiji že sporočil, da se ,mt prav zdi, da je t»l mož, ki je za-t«d moje mesto na straži, moj bratič, («— je dejal minno, — O Diani policiji lin m nioesa-r pravil, ker ne vem, kakšno je njuno razmerje. Če se ne motim, se je Grah a m po onih neprijetnostih poroči] z njo. Zvedel sem pa, da je bila ajesova ljubica tudi v času. ko je bila nročena z menoj. Poklical je Dianino števfiKo tn Kan na se je takoj oglasila. — Tu Drek Hallowell . . . Diana, ali: ▼este. kaj se je zgodilo s Hope Joyner-jevo? Vprašanje jo je menda presenetilo, larjfe Diana ni takoj odgovorila. Ko je Oa spregovorila, se ji je glas od presenečenja močno tresel. — 5 Mape Jovnerjevo? Ne vem. Zakaj vprašujete? Mar se ji je kaj pri-i>etiIo? — Včeraj zvečer je odšla z doma, pa se še ni vrnila. — je dejal Dick. — Diana, kaj res ne veste ničesar o nji? — Cemu to bedasto vprašanje! Seveda ne vem. Saj sploh ne občujem z njo. Zakaj vprašujete baš mene? — Mak> je pomislila in pripomnila: Ali se |e zgodilo kaj ... v Toweru? Pri teh besedah gotovo ni mislila na Hope. o tem je bil Dick trdno prepričan. — Kje je Graham? — jo Je vprašal in oteo odgovor je prišel še prehitro. — Zadnjič sem govorila z njim predvčerajšnjim. Kaj se je zgodilo? Zakaj ste tako zgodaj vstali ? — Tega vam ne morem povedati. Diana. bi mi hoteli storiti uslugo? Ala bi »ogli stopiti v Devonshire House in se prepričati, 6e bi morda vendarle mogli najti Hope? Diana je tremitek razmišljala o tej prošnji, potem je pa odgovorila: — Da. Dick. storim vam to uslugo. Zakaj ste pa prav za prav vprašali, kje •je Graham ? Kaj se mu je pripetila — nesreča? — Ne vem ndč točnega — je odgovoril Dick. — Telefonirajte mi, če zveste kaj f iAutcuj karana*« a^et to avrsoč je b& tod! Dick HmSkpmnM. Vran mndtA vojnega mtni- strsrva. lei je hI takoj pokScsai s po-Sfaiie. ie oregledoTal protofcol. — Ni razloga za aretacijo sira Pi-ohaeda, — je deiai — Jasne je, da ie postal žrtev napadalcev prav tafco, ka-feor vojaki na straži. Dk* je zvedel, da ie W čoln, s katerim so se vzornika pripeljati do To-wera, zadržan na Temzi. Policaj, ki je opazil tako zgodaj zjutraj dva avtomobila m avtotaksi. je obvestil o tem svojega predstojnika in označil kraj, kjer je bil motorni čoln pristal. Potem je bila ocfkrita še ena sled. katero je smatrala policija za zete važno. Na letališču je b8o zvečer naročeno, na! bo pripravljeno crvAno leta4o za poiet na Irsbo. S prvo jatranio zarjo je pridrvel na leteMšče avtomobil, iz katerega ie izstopil mož z veliko torbo. Dejal je. da se piSe Thompson. Letalo se je brž dvignilo in pristalo v Curragnu, kjer je že čakal avtomobil. Najvažnejše je bito, da je zagonetni mož pozabil v aeroplanu zapisnik, nekaj denarja in kopr^o tlorisa Towera z opombami, katerih pa arsfca poricija ni znala prebrati. Kam se je neznanec odpeljal, ni nihče vedel. — Zdi se. da >e bil to naš ptiček, — je izjavil inspektor WiHs, ki se je tudi udeležil posvetovanja pri polkovniku. — Avtomobil, ki je kremi proti Croy-donm. odgovarja opisu enega treh avtomobilov, ki so odpeljali iz pristanišča. Prosili smo irsko policijo, naj nam z aeroplanom pošlje tloris Towera in upam. da ga bomo kmalu imeli. Morda je to samo past, ki naj bi nas speljala na napačno sled. Nasprotno pa ne smemo pozabiti, da je Trska s svojimi iro-matijami zdaj zelo prikladno zavetišče vseh tolovajev. Slučajno je bila Irska ta čas izredno mirna, toda za vsakega povprečnega Angleža je dežela večnih homatii. Policija se je zelo čudila, da so vlomilci odnesli samo eno kraljevsko krono, vse druge dragocenosti so pa pustili pri miru. V zakladnici so biti pied-rnoČjo m-stTumenta, ki je pritrjen tik pred njim. Nedavno je d^egel ameriški letalec Doolittle nov uspeh s tem, da se je na slepo spustil. Pomagal si je s posebnimi radio-komnasi. Eno najvažnejših vprašani v razvoju letalstva so umetni otoki v Oceanu. Ta pristanišča bodo velikega pomena za avijatiko. pa tudi za politiko in vojaške svrhe. Vprašanje redne zTačne zveze med Ameriko In Evropo ni več utopija, kajti Sikorski je prepričan, da >o dobimo v najkrajšem času. _ Skrivnostne prigode Artur Usthal je izdal te drri knjigo »ZagOTve tna doživetja m prigode«, v kateri navaja več zagonetnih pojavov. Ta-ko omenja spis s-lavnega nemŠIkega filozofa Kanta, ki razpravlja o švedskem iKsenjaknj. mist ku m us^tano^te-liu nove cerkve Swedemborgqi. Mož rje *rr'fl v septembru 1766 v Go^ertbufrgni v pOMik Ves preplašen je sikooil nekega dne v sobo m itzjavik da je nastal v 50 krm oddaljenem Stookhohrru veHk požar. Opisal je vse podrobnosti požara. če»z dva dni je prime sel sel vest o požarni v Goteroburg. Poročilo se je po-poftn.oe zabetez.Hl sin slavnega pionirja zadJruž-nt'ištva RObert Owe. Mornar na trgovski la-djti, ki je vozila med AngtJjo m N. Braunsohwciaroon Robert Bruce, je videl 1. 1828 med vožnjo v kaprtainojvi (kalb'ini moža. katerega sploih m poznal. Bruce je hfiteil na krov in obvestil o •tem kapitana. Ko sta prašila oba v kabino, mi ibilo o neznaincu duha ne sJuiha. Na taMtef v kaibini je bflo pa napisano: »Krenite proti severozapadu.« Ker je pomenila vožnja v tej smeri samo nekad or zamude, je kapitam odredil, maj krene parniiik proti severozapadn. Č«oj RaviiatelfctTO m*§tm%& d^fi^arstvenega uradu razpisuje štiri (4) pogodbena službena mesta. Pogoji za sprejem so: 1. ) nase državljanstvo in popolno znance slovenščine; 2. ) dovršena državna dvorazredna frr*>vsKa gola. ali tej si ^ra izobrazn*; 3. ) neomadeževana preteklost; 5. starost ne več kot 35 let; 6. ) dokaz, da je odslužil vojaški rok ali da je vojaške službe popolnoma oproščen. Prošnje za sprejem je vlagati med uradnimi urami pri gori navedenem ravnateljstvu do incl. 6. maja 1930. ur je opazila posadka na ledeni gori osfcmfce razbite ladtie in rešene po-sacfoe. Na ledena gori so M brodolom-gl, katere so vzeUri na krov. Med rrjim. je Bruce spoznal sScrrvno strtega neznanca. Njeg?ova pisava je b*la erta&ca pisavi n«a tablici v kapttanovi Kapitan ponesrečene kadje je pripovedoval da je dotični potmik opoldme trdno mspaff jm leo se je zbudal. je dejai. da se mu je sanjalo, da je bil na krovu tedje, ki jim hiti na pomoč. Lad,K> ;e opisal ta«ko podTObno, kakor da je bil v resnici na m>;. Usrhal dfmemja v svoji krri?iri z-nane samie ^likovaradrnskega šlkofa Lanyi-ja. šikofu se je 26. junija 1°14 ob pol 4 (zjuprra-j sarnialo, da je dohrli črno ortv roHiano pismo nadvojvode Franca Ferdinanda. Zgoraj nad' besedilom so bite nasfikane stroke rn o?ht uf:ce. Po eni u#iQi je vozil avtornotnl. v katerem so sedeli naSpo-ročam Vam. da padem danes zjutraj s srvojo soproigo v Sairajevu, kot žrtev političnega atentata. Prisrčno Vas po-zdravHam. V Sarajeva 2fr. jumja 1^14 Ob pol 4. zjutraj. Vaš nadvojvoda FTanc Ferdr;.rraTid«. £e pred atemtatom. ki je sledil kakor znano istega dme ob 10. dopoldne, je pripovedoval škof svoji ma/teri. njenn prijateljici in sv^errm slkjgi, kaj se rrmi je sanjalo. NOGAVICE z ŽIGOM Ljudožrstvo med Kitajci V Sanghaju izhajajoči list »China Wcekly Kev1ew« prioočuje dva ofici* jclna protokola mednarodne komisije za zatiranie lakote na Kitajskem, o položaju v pokrajinah Šansi. Šensi in Kansu. Poročila iz teh krajev so grpz* na. Najtežji je položaj v pokrajini Kansu, kier so imeli tri leta zaporedo* m a strahovito sušo, pole" tcrti so se pa uprli še mohatnedaru, katerih ie 3 milijone, dočim znaša šte-vnlo vseh prebival ev 10 milijonov. ?>o kraii, kier umre dnevno do 200 ljudi od lakote. Ceate so pokrite z okostnjaki ali trupli katere treajo lačni volkovi in psi. Straaio poglavje je velik porast ljudoŽTStva. Krščanski misijonarji na*» penjajo vse sile, da preprečijo te grozne pojave, toda uoanja na uspeh ni. dokler pritiska lakota. Ljudje se doslovno požirajo med seboj. Te dni so lačni kmetje napadli 30 kitajskih vojakov, katere so ubili m pojedli. Poro* čilo mednarodnega odbora končno omenja, da bo podleglo lakoti, epide* mijam in ljudožrstvu v pokrajini Kan« su do nove letine najmanj en milijon ljudi. Razstavljale! Jubilejnega velesejma! Prevaamem vse aranžerska dela. Cenjene pomrđhc na m>ravo pod »Dober aranžer — 1474.« 1474 Hišo n Gmcifeti U. 6, Št. Vid nad Ljabl>aTK>, z gospodarskim poslop-|em, sadntm vrtom, vodovodom in elektriko prodam. Poirve se v go-etfka pri Grn&ki, Ounclie. H69 Enodružinsko hišo prenovljeno, 5 morat od kolodvora $kofia Loka, z zelen-ja-dokn in saOC.LA< ie mnoga boljSa. Dokazano na|đovr£eneJ*3 Dynamo od »Ifidšan« nwtor}* se je izgmftvl od Vrlnrate do F|»*ize Dorrrg. Preklic Podfpisaini izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih naprava moda hči Marija Janmik iz Potoka Mengeš. 1493 pri Krki. Jamnik Jakob. 1495 Po dolgi mukapolni bolezni je danes preminul naš ljubljeni, predobri oče, tast, gospod IKA\ kl\C posilil poduTschilk ▼ pok* Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 30 aprila ob 16. Iz Zatokarjeve ulice št 14 na pokopališče k Sv Križu. Blag mu spomin! V Ljobffani, dne 28. aprila 1930. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Otvetitveno n€t§namio. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani na Poljanski cesti štev, 15 (v novi mestni hiši) moderno in higijenično urejeno trgovino s speceriisfcim hladom, deKšeutesunti in xajutr>fcovalnico O nizkih cenah, prvovrstnem blagu in solidni postrežbi blagovolite se prepričati. 6826 Priporočam se z odličnim spoštovanjem ^__^% POmLHDHE nouosTi ZA OBLEKE, PLAŠČE, POVRŠNIKE ITD. iTD. PRI NOlfHK-U LJUBLJHI1H KONGRESNI TRG 15 ti Ti — Za opravo in dni k: Oton Corintof. ^ Vsi v