LETO 1932
23. MARCA
STEV. 6
Opozorilo zamudnikom
še par tednov, pa bo tu tako težkot pričakovana pomlad v vsej svoji krasoti. Vesel je more biti pa le tisti sadjar, ki je svoja drevje čez zimo obdelal. Kdor se pa ni /.menil zanj, je zamudil zopet eno leto iu če ima le količkaj srca in smisla za svoje gospodarstvo, bo obžaloval svojo malomarnost, če ne prej, pa na jesen, ko bo pridelek — čeprav morebiti obilen — pa vendar maiovreden. Že dlje časa opozarjamo, da so se razmere v sadjarstvu, zlasti zadnja leta, zelo spremenile. Še ni dolgo' tega, ko se je vse lahko prodalo, najsibo te ali one sorte, debelo ali drobno, rdeče ali rumeno, okusno ali neokusno. Dandanes se lahko prodado samo dobre, namizna sorte v najboljši kakovosti. Drobiža, pi-škavcev in krastaveev nihče ne mara. Veljavo ima samo izbrano, "popolnoma čisto sadje. Če pa hočemo lako sadje pridelati, moramo sadno drevje primerno gojiti: temeljito snežili, zatirati zajc-davce, gnojiti, slabe sorte precepljali. Vsa ta najvažnejša sadjarska opravila moramo pa opraviti po zimi. Sedaj je zime konec, delo v sadovnjaku pa marsikje ni niti začeto, kaj šele opravljeno.
Opozarjamo torej še enkrat vse tiste, ki dela še niso izvršili ali se ga jiiorebiti še celo niso lotili, da pohite in opravijo vsaj najnujnejše, preden drevje odžene. Vsaj suhe, nalomljehe ali kako drugače pokvarjene veje odžagajte! Obenem pa lahko pogledate, če je kakšna sicer zdrava veja na drevesu odveč. Veje, ki vise preveč k tlom, ki se drgnejo druga ob drugo in sploh take, ki delajo goščavo v vrhu, je treba odstraniti. Ko je drevo osnaženo, ga temeljito obrizgajle z 10% iirborinom ali pa vsaj namažite debelejše veje in deblo. Boste le videli,-kako se bo
koža pomladila, koliko bolj zdravo in čvrsto bo drevje rastlo in koliko boljši sad bo rodilo!
Za gnojenje je sicer kasno, pa vendar še ne prekasno. Zadnji čas je" pa vendar, da razvozite po sadovnjaku gnojnico. Mlademu drevju, ki ima obdelan drevesni kolobar, pognojite s predelanim hlevskim gnojem. Brez gnojenja nikdar ne boste pridelali prvovrstnega sadja. Kolobarje okrog dreves pokrite s smrekovimi vejami.
Mladega sadnega drevja tudi morebiti še niste obrezali. Vam se zdi to nepotrebno. Pa kako se motite! Ali ste že katerikrat premišljevali, zakaj treba s kakšnega že odraslega drevesa odžagali kar cele, kot roka debele veje? Zato, ker jih niste odrezali takrat, ko so bile šele za prst debele. Ali ni škoda ogromne snovi, ki jo moramo zavreči, namesto, da bi jo bili iz mlada navajali na prava mesta? Snov, ki joima v sebi debela, zdrava veja. ki smo jo morali odžagati, bi se bila lahko porazdelila po drugih vejah, ki bi bile zaradi tega toliko močnejše in obširnejše. Le torej škarje v roke in pa žagico! Z obrezovanjem mladega sadnega drev ja prvih 5, 6 let vravnavamo pred vsem rast vrha. Tako iz mlada gojenemu drevju pozneje skoraj ni treba več trebiti vrha. Lep vrh zraste malokdaj sam od sebe, zlasti ne pri tistih sortah, ki imajo rogovilaslo rast, kakor so n. pr. kanadka, voščenka, amanliška maslenka itd. Najmanj, kar moramo storiti, je to, da z režemo z vrha vse tiste vejice, ki rastejo navznotraj in preblizu druga pri drugi. Prva leta moramo na vsak način tudi skrajšati bujno rastoče voditeljice (končne poganjke prejšnjega leta). Ako pustimo cele, poženo samo na koncu ne-
kaj brstov, ves spodnji del ostane pa g 'I in iz takega drevja ni nikdar nič prida Ko bi se vsako pomlad pomudili le nekaj minut pri vsakem mladem drevesu in tako rekoč mimogrede s krajšali predolge mladike, iz katerih bodo nastale glavne veje, bi vzgojili brez truda vzorna drevesa, ki bi pozneje, ko bi dorastla, ne dala skoraj nikakega opravka.
Sedaj pa še preeepljanje! Kdorkoli se je lotil tega posla, vsakdo je bil zadovoljen. In kako potrebno je to delo zlasti v naših sadovnjakih, kjer imamo še toliko slabih sort in nerodovitnega drevja! Za preeepljanje ni ugodnejšega časa neg > je marec in april, še celo ves maj je mogoče preeepljati, ako imamo na hladnem shranjene cepiče, da ne odženejo. Sadno irevje požlahtnjevati bi moral znati dan-
Skrb za živino
Bliža se spomlad in živinorejec mora na to misliti, kako bo svojo živino pripravil do spremembe od suhe na zeleno krmo. Najslabše se godi živini sedaj proti spomladi, ko je večina dobre krme že porabljena, korenstva ni več in treba pokladati le slabo seno in slamo. Žai. da naši živinorejci ne ravnajo pravilno, ko jeseni pokrmijo najboljše seno in najtečnejšo slamo v nadi, da bodo z ostalo krmo lahko izhajali do spomlad ne zelene piče. In vendar imajo tedaj toliko tečnih krmil v korenstvu, repi odpadkih od zelja in v raznem drugem, da bi najslabše seno zadostovalo za napolnitev želodca. Za spomlad bi pa ostalo tečno seno, ki bi dalo živini dovolj re-dilnih snovi.
Slaba krma, ki ostane sedaj živini, se da zboljšati s tečnimi krmili in drugimi dodatki. Tako primanjkuje v slabem senu in slami beljakovin, ki so pri prehrani nujno potrebue. Te dajemo v obliki lanenih tropin, lahko pa tudi v ribji moki. Tako bo n. pr. le pol kg lanenih tropin na dan znatno izboljšalo krmo in bodo živali po njih mnogo boljše izgledale. Rjbje moke. zadostuje le četrt kg na dan in kmalu se pokaže uspeh tega tečnega krmila. Beljakovine so nujno
danes vsak kmečki fant in sploh vsak sadjar. Ce pa je vendarle še kdo, ki tega dela ni vajen, naj pa najame izurjenega cepljača. Stroški se obilo povrnejo, ako se delo izvrši pravilno in s preudarkom Tretje, četrto leto po precepljanju že vsako drevo obrodi.
Sadjarstvo je pauoga, ki bi se je morali dandanes prav v živo oprijeti, ker nam obeta najbolj izdaten in zanesljiv vir dohodkov. Kdor pa hoče v sadjaisivu napredovati, se mora učiti, zato naj pristopi v Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Za članarino letnih 25 Din bo razen drugih ugodnosti prejemal tudi strokovni list »Sadjar in vrtnarkaterega 12 številk enega letnika obsega koncem leta debelo knjigo z 210 stranmi.	H.
pred spomladjo
potrebne posebno brejim kravam, ki dobijo zelo slabo krmo. Po njih se tudi tele krepkeje razvije v kravjem telesu.
Nič mauj važno ni klajno apno. ki nadomesti v slabi krmi manjkajoče ios-forno kislo apno. Koliko kostolomnice bi bilo manj v spomladanskih mesecih, če bi živinorejci dodajali krmi po eno žličko na dan kiajnega apna. To ne učinkuje samo na razvoj kosti mlade živine, ampak pomaga tudi starejši živini proti (..šibe! ost i kosti. Še najbolj hvaležna so za to teleta, če se že brejim kravam dodaja tega sredstva. Koliko pa zaleže praši-šičem, ve tisti prašičereje«, ki stalno rabi ta dodatek pri brejih svinjah in pri mladičih.
Če pride živina do kuhinjske soli, opazimo, kako strastno jo liže in kako željno se ogleduje še po njej, če jo ni več. To ni samo sladkosnednost, ampak potreba telesa po soli, ker ta pospešuje prebavo. Koliko temeljitejše se prebavi tudi slabejša krma z dodatkom kuhinjske ali živinske soli, je znano. Brez nje are pa mnogo, zelo mnogo redilnih snovi skozi živinsko telo brez haska. Zato bi morali vsako rezanco nekoliko osoliti, da se redilne snovi v njej dobro izkoristijo.
V novejšem času imamo pa še drug
način preskrbe živali s soljo. To so rudniški slani kamni, ki jih polagamo živini, da jih poljubno ližejo, ko čutijo potrebo. V teh slanih kamnih, ki so iz živinske soli, so pa tudi vitamini, jod in železo, kar vse pospešuje prebavo v živalskem želodcu in ohrani zdravje. Zanimivo je opazovati živino, ko dobi take kamne za lizanje. V začetku izliče skoro vsako govedo že v osmih dneh po en kamen, da « tem nasiti potrebo v svojem telesu po teh snoveh. Pozneje pa traja tak kamen po tri do štiri tedne, ker je potreba manjša.
Tu smo navedli nekaj dodatkov k živinski krmi, ki jo sedaj polagamo. Kmalu pa pride doba, ko bomo morali preiti iz suhe na zeleno krmo. In v teh slučajih se dogaja največ pogreškov. Koliko živine pogine spomladi ravno vsled prenagle menjave krme. Živalski želodec je bil navajen na trdo, težko prebavljivo suho krmo. Želodčne in črevesne žleze so se temu primerno razvile in morajo krepko del-ovati, da izvleeejo iz take krme hranilne snovi. Sedaj pa dobijo naenkrat tako lahko prebavljive snovi kakor je
zelena krma, v Katen so reaune snovi že raztopljene v vegetativni vodi. Posledica je, da se ta krma prehitro prebavi, premalo izmozga in gre hitro po črevesju naprej in se izloči z večino redilnih snovi Žival dobi drisko. Vzlic tečni zeleni krmi hujša, ker jo njeno črevesje ne more izkoristiti.
Kako tu pomagati? Najenostavnejše je, polagoma privaditi živali na zeleno krmo. Najprej začnemo pomalem mešati med suho rezanco nekoliko zelene detelje, grašice ali pa trave, kar imamo pač na razpolago. Polagoma povečamo množino zelene krme tako, da ne opazimo nobene motnje v prebavi. Šele tedaj lahko pošljemo živino tudi na pašo, da se tam nažre zelenja. Toda tudi v tem primeru je bolje, da damo živini, predno jih ženemo na pašnik, nekoliko sena ali rezance, da si ne napolni praznega želodca s zelenjem.
Če bo živinorejec tako ravnal, se mu bo živina spomladi kmalu dobro popravila in mu nudila tudi dovolj koristi bodisi v mleku, ali v krepkem teletu ali pa v mesu.
Žzdr. Hugon Turk:
Kužna lurunhuioza rib
Ta bolezen je zelo nalezljiva in jo povzročajo bakterije (bact. salmonicida). Loti se poglavitno salmonid, v prvi vrsti potočnih postrvi, rdečih potočnih postrvi in lipanov, včasih tudi drugih salmonid in celo rib iz vrste krapov.
Ribe postanejo medle, plavajo k bregu fn se dado lahko ujeti. Prvi znaki so večinoma ti, da se čreva hudo vnamejo, kar se zunaj opazi na tem, da je zadek močno rdeč in gre od bolnih rib krvava sluz. Če se pre-režejo, je črevo posebno na koncu močno rdeče. Potem se pokažejo v mesu rdeča me-
Žzdr, Hugon Turk:
sta, iz katerih postanejo turi (trosi). Koži se vzboči najpreje bulasto in je okoli turo'« pogostokrat rdeče lisasta. Pozneje se ta mesta predrejo na zunaj in iz njih gre krvavi gnoj in na teh mestih se napravi o ugnjide (uljesa). Dostikrat se istočasno pokažejo na poljubnih delih telesa sive lise, na katerih se prav kmalu naselilo glive. Sledn:ič pogine riba po 14dnevni bolezni in hiranju. Ribe le redkokdaj ozdravijo in bolezen zapusti brazgotine. Polezen se pojavlja najraje ob času dresti, v jesenskih in zimskih mesecih.
Nalezljive bolezni čebelnih zmleg
So to obolelosti, združene pod imenom gniloba, gniloba zalege, kužna bolezen zalege, čebelna kuga, kisla zalega, in posebej še trda zalega (apnena gniloba). Vse te bolezni povzročajo odmiranje čebelnih ličink in čebelnih bub z značilnimi znaki obolenja.
Pri boleznih postanejo ličinke in bube ru-
menkaste, se scvrknejo in postanejo polagoma umazanorumene in rjave. Njihova vsebina postane kašnata ali sluzasta, vlačljiva ko nit. Nazadnje se posuše rjave skorje, ki se ali kakor skorja v podobi iezika drže na spodnji podložni strani celic ali nap:» vljajo okroglasto ali srpasto lusko na dnu celice
Ako pokrita zalega odmre, vpadejo navadno pokrovi in pri najnevarnejši obliki gnilobe nastanejo dostikrat kot svila lesketajoče se globoke votline. Pogosto je opaziti v pokrovih majhne luknjice. Z odmiranjem posameznih ličink in bub med zdravo zalego nastane neredna raztresena zalega. Dostikrat se opaža gniloba po zoprnem duhu, po gnilem mizarskem kleju, znoju nog itd. Vendar sc pri hudi obliki pogostokrat čisto pogreša očiten duh. Pri tako zvani kisli zaleg: imajo iz celic potegnjene odmrle ličinke več ali manj oster kisel duh.
Poizkus na gnilobo 6e napravi najbolje s tem, da se predre z vžigalico v odmrle ličinke in v vpadle ali preluknjane pokrovke celic; ako se drži vžigalice sluzasta ali celo močno vlečljiva masa, je to zanesljivo znamenje gnilobe. Pri kisli gnilobi se dado odmrle ličinke vzeti nepoškodovane iz celic in imajo ostri kisli duh. Zastarela gniloba ima vselej škorlup ali krastam podobno skorjo.
Čebelna zalega, ki je še ohranila svojo obliko, toda je posivela ali postala vijoliča-
sta ali črna in le malo po gnilem mesu diši, ni odmrla radi gnilobe. Nastala je navadno s tem, da so zapustile čebele satovje z zalego (prehlajena aK črna zalega).
Povzročitelji čebelne gnilobe 90 razne svojevrstne bakterije in njihovi trosi. Ličinke se okužijo po hrani. Bolezen se razvije najprej v črevesju. Bakterije in trosi sc zanesejo ali razširijo z okuženimi ostanki zalege, s čebelarjevimi rokami, orodjem, z uporabo okuženega satovja itd. Trosi vzdr-že izsušeni več kot 20 let in celo polurno kuhanje. Razkuževanje mora biti zato zelo temeljito. Vosek in med napravimo neškodljiv, če se eno uro kuhata, pa tudi potem naj ®e ne uporabljata pri čebelah.
Trda ali apnena zalega je s tem označena, da se ličinke in bub«, ko se 6cvrknejo, spremene v snov, ki je trda kot kamen in je prevlečena z belo, rumenkasto ali zelenka* Sto plesnijo. Satovje je popolnoma razgledano. Plesen (aspergillus), ki povzroča to bolezen, tudi za človeka ni brez nevarnosti.
R a z n
Denar
g Uradni tečaji. Po pol leta presledka je finančni minister določil za maje naslednje uradne tečaje, po katerih se izvršijo plačila v inozemstvo: 1 egiptovski funt 200 Din, 1 turška lira 249 Din, 1 turška papirnata lira 26.85 Din, 1 pia-ster 0.27 Din, 1 napoleondor 218.60 Din, 1 angleški funt 195 Din, 1 ameriški dolar 56.20 Din, 1 kanadski dolar 55.90 Din, 1 urugvajski pesos '29 Din, 1 holandski goldinar 22.75 Din, 1 nemška marka 13.40 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, 1 švedska krona 10.82 Din, 1 danska krona 10.70 Din, 1 norveška krona 10.60 Dir. i argentinski pezos 14 Din, 1 leton-ski lat 10.82 Din, 1 albanski frank 10.80 Din, 1 madjarski penga 9.80 Din, 1 španska pezeta 4.30 Din, 1 avstrijski šiling 7.80 Din, 1 brazil jski milreis 5.20 Din, 1 poljski zlatnik 6.30 Din, 1 finska marka 9.89 Din, 1 grška drahma 0.72 Din, 1 bolgarski lev 0.41 Din, 1 romunski lej 0.36 Din. — Navajamo tu vrednosti tujega denarja, da se vedo čitatelji Domoljuba : ravnati pri morebitnem razpolaganju z inozemskimi valutami.
g Novčanice po 5 Din vzete iz prometa. Finančni minister je v sporazumu
7. Narodno banko sklenil vzeti iz prometa novčanice po 5 Din. Zamenjale se bodo s polno protivrednostjo z drugimi nov-canicami Narodne banke. Zamenjava bo dovoljena v treh letih tako pri Narodni banki v Belgradu kakor tudi pri njenih podružnicah v tuzemstvu. Po preteku treh let prenehajo veljati za zakonito plačilno sredstvo in jih Narodna banka ne bo več zamenjala.
g Noše bankovce po 1000 Din in po jO Din bo začel v tekočem mesecu tiskati zavod za tiskanje bankovcev na Topčideru pri Belgradu. Novčanice po 50 Din bodo zamenjale sedanje bankovce po 10 Din, namesto katerih bodo izdani srebrni kovani novci po 10 in 20 Din. Ti se že kujejo v Belgradu in Londonu in pridejo v promet v drugi polovici tega leta.
Živina
g Mariborski živinski sejem. Dne 8. marca je bilo pripeljanih na sejm 14 konj, 13 bikov, 240 volov, 313 krav, 9 telet, skupaj 589 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli 4.25—o Din, pol-debeli 3—3.75 Din, vprežni voli 2.50 do 3.50 Din, biki za klanje 2.50—4 Din,
klavne krave debele 2.25—3.50 Din, plemenske krave 2.75—3.75 Din, krave klo-basarice 1.25—2 Din, molzne "in breje krave 2.50— 3 Din, mlada živina 3.25 do 4.50 Din, teleta 4—5 Din. Prodanih je bilo 237 glav. — Mesne cene so sledeče: vdovsko I. vrste 10—12 Din, II. vrste g—10 Din, meso od krav, bikov in telio 4—6 Din, telečje meso I. vrste 12—14 Din, II. vrtte 6—8 Din, svinjsko meso 8-14 Din.
g Ljubljanski živinski sejem. Dne 16. niarca so pripeljali prodajalci na ljubljanski živinski sejem naslednje število glav živine: 149 konj, 85 volov, 33 krav, 10 telet in 85 prašičkov za rejo. Od teh so prodali: 16 konj, 25 volov 10 krav, 5 telet in 39 prašičkov. Sejem ni bil posebno živahen, le prašičkov se je prodalo nekaj več. Cene so ostale neizpreme-njene. Za 1 kg žive teže so bili: voli prvovrstni 5—5.50 Dni, drugovrstni 4 do 4.50 Din, tretje vrste 3—4 Din, krave debele 4—4.50 Din, klobasarice 2—3 Din, teleta 6—7 Din. — Prašički za rejo po teži in starosti od 80—200 Din za komad.
g Dunajski prašičji sejem. Na prošli tržni dan je bilo na Dunaju pripeljanih 8097 pršutarjev in 4688 špeharjev, iz Jugoslavije obeh skupaj 2464. Za nje so se dosegle naslednje cene v šilingih (po okroglo 8 Din): špeharji najboljši 1.36 (10.88 Din), I. vrste 1.32-1.35 š, II. vrste 1.30—132 š, kmetski 1.30—1.40 š, pršu-tarji 1.30—1.70 š, najboljši 1.75 š (Din 14). Položaj je bil tak, da so se špeharji pocenili za 2—5 grošev, pršutarji pa do 5 grošev.
g Mariborski prašičji sejem. Cene za komad 7—9 tednov starih prašičev so bile 90—120 Din, 3—4 mesece 130—250 Din, 5—7 mesecev 300—380 Din, 8—10 mesecev 400—500 Din, 1 leto 700—800 Din, Za 1 kg žive teže 5—6.50 Din, mrtve teže 7—8 Din.
Cene
g Cene na trgu v Ljubljani. Cene ras flim živilom so se v Ljubljani nekako ustalile, le svinjsko prekajeno meso kaže, da se bo še znižalo. Goveje meso je I. vrste prednji del po 10 Din, zadnji
del 12 Din kg; II. vrste prednji del 8 Din, zadnji 10 Din; III. vrste prednji del 6 Din, zadnji del 8 Din kg. — Prašiči imajo za kg žive teže 7—8 Din, pršutarji 5.50—6.50 Din. Svinjina sveža po 9—16 Din, prekajena svinjina 12—18 Din kg. Prekajeno svinjsko meso se je pocenilo za 2 Din in stane najboljše vrste zadnji del po 18 Din. — Goveje kože so po 6—8 Din, telečje 8—10 Din, svinjske 2—3 Din kg. — Mleko je po 2.50—3 Din.
g Lesno tržišče. Položaj na lesnem tržišču se ne gane iz mrtve točke. Vsled dolgotrajne zime se je pričetek pomladanske stavbene sezone zakasnil. Pa tudi ob začetku iste ni pričakovati velikega stavbenega gibanja v tej sezoni, ker je gospodarska kriza vsesplošna. Zaradi tega se bo stavbnega lesa manj oddalo kot v prejšnjih letih na domačem trgu. O kakem znatnem izvozu pa ni govora m je tudi malo upanja na zboljšanje kupčij z inozemstvom, domačem trgu gredo v 'promet edinole drva za kurjavo, ker je zima tako ostra in dolgotrajna. V drugem lesu pa skoro ni prometa.
g Hmeljsko tržišče. Iz Savinjske doline poročajo, da je bilo v zadnji dobi prodanih nekaj partij lanskega hmelja po 3—4 Din kg. Gre pa tu le za starejši zaključek nekega domačega trgovca. Drugače ni zanimanja. Tudi vojvodinsko tržišče je popolnoma brez kupčij.
g Žitni trg. Ker bo zakon o likvidaciji notranjega žitnega režima kmalu izglasovan, je pričakovati, da bo promet s pšenico kmalu svoboden in seveda bo cena tudi moki znatno padla. — Koruza je v ceni razmeroma čvrsta, ker se vrši precejšen izvoz, na drugi strani so pa dovozi radi slabega vremena neznatni. Danes stane koruza na nakladalni postaji 95—97.50 Din za 100 kg, na bližnjih postajah celo 100 Din, olg-oglasta 102.50 Din in okrogla 107 Din. — Cene ječmenu, rži in ovsu na novosadski borzi so ostale neizpreme-njene. Prometa v teh žitih ni mnogo.
g Izvoz naše pšenee v Avstrijo. — Avstrijski finančni minister je odobril, da se naši državi dovoljenega kontingenta 5000 vagonov pšenice lahko uvozi
po železnici v Avstrijo 1000 vagonov, ki se naj zacarinijo na avstrijskih carinarnicah v Pliberku, Podrožici in v Špilju.
g Znižanje zemljiškega davka. Narodna skupščina je sprejela zakon o davčnih olajšavah, v katerih je predvideno, da se zemljiški davek zniža za 20 odstotkov ali eno petino. Po vladnem načrtu bi to znižanje zemljiškega davka imelo ta uspeh, da bi odpadlo 943 milijonov Din. To pomeni precejšnjo pomoč našemu kmetijstvu. Vendar je obljubil finančni minister, da bodo sledili še nekateri drugi ukrepi za omi-ljenje obdavčenja kmetijstva, zaenkrat pa ni mogoče več storiti, drugače ni proračun v ravnotežju.
7T10
g Žilni monopol odpravljen. Narodna skupščina je sprejela zakon, s katerim se odpravi žitni monopol vsled katerega so največ trpele pasivne pokrajine naše države. Trgovina s pšenico v tuzemstvo bo prosta, le za izvoz obdrži monopol še nadalje država. Predvideti je torej znaten padec cen pšenice in tudi kruha.
g Vinska razstava v Ptuju. Vinarsko društvo priredi letos v Ptuju od 7. do 10. maja VI. redni občni zbor, IV. vinarski kongres in II. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom. Ob tej priliki bodo poučni izleti v bližnjo in daljno okolico Ptuja, predvsem v Haloze. — V vinski kupčiji je velik zastoj. Kleti so polne, kupcev ni. Zato prireja Vinarsko društvo to razstavo, da poživi vinsko kupčijo in konzum vina. Na ta vinski sejem treba privabiti vinske trgovce in gostilničarje, da pojde vino v promet. Toda najprej treba vzbuditi zanimanje med vinogradniki, da se bodo v čim večjem številu udeležili te razstave in poslali na njo vzorce vina, ki ga imajo naprodaj. — Razstavljala morajo poslati od vsake sorte vina po 5 steklenic po 7 desetink litra, belo vino v renskih, rdeče pa v bordo-steklenicah. Kdor teh nima, naj pošlje vino v treh slatinskih steklenicah. — Razstavljena bodo tudi peneča, desertna in medicinalna vina,
vinski destilat (konjak), tropinovka, dro-ženka itd. Nadalje se dopustijo na razstavo tudi stroji in orodje vinarske in kletarske tehnike kakor tudi sredstva za pokončavanje trtnih škodljivcev, umetna gnojila in sodarski izdelki. — Vinogradniki se vabijo, da se te razstave udeležijo v čim večjem številu, kei je to v njih lastnem interesu.
g Naš izvoz vina v Švico enemogo-čen. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine objavlja, da je švicarska vlada z odredbo od 8. januarja t. 1. predpisala, da se pri uvozu jugoslovanskih vin iz tarifnih postavk 117 švicarske carinske tarife pobira razen uvozne carine še carinski dodatek od 6.30 frankov 100 kg.
g Kubična rafiunica za remeljne, žaganice (deske), plohe, polmorale, morale, madrierje, tavolete in testone. Sestavil Mirko Logar. 312 'rani, cena Din 45.—. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Krko velikega pomena za naše kmetljsivo iu lesno gospodarstvo je *e vrsie pripomoček, pričajo vsakdanja povpraševanja po te vrste računici. Vsi trgovci, posebno pa kmetijski gospodarji, bodo z veseljem segli po njej, saj si bodo prihranili na podlagi izračunanih tabel tako na času kakor na sigurnosti računa. Tabele vseh lesnih izdelkov so tako enostavno in pregledno sestavljene, da so vsa nadaljna navodila odveč, prodajalcu ali kupcu je le treba, da pomnoži za določeno mero izkazano kubično vsebino s številom desk in plohov, ki jih prodaja ali kupuje, pa že ima kubično množino vsega blaga. Ker je knjižica res praktično sestavljena, jo toplo priporočamo
Popravek. V zadnji številki »Gospodarja« na strani 34 v levem stolpcu, predzadnja vrsta spodaj, naj se glasi namesto »prej dozori« prej zarodi. — Na isti strani v desnem stolpcu v tretjem odstavku v načrtu za mešan nasad bi morali biti obe vrsti, ki značita jablane in breskve (* in X) razmaknjeni toliko vsaksebi, kolikor znaša razdalja od ene jablane do druge (od zvezdice do zvezdice). — Na str. 35 v levem stolpcu značijo zvezdice zopet jablane, križi pa breskve, ne pa hrušek.
Pravni ttasveli
Izterjanje dolga v Srbiji. I. P. M. Posodili ste prijatelju denar, ki ga pa ni vrnil. Tožili ste ga, bil je obsojen na plačilo iv: prvostepeni sud je odredil, da se je toženci: odtegoval zaslužek od službodajalca. Službo-dajaiec pa vam kljub opominom noče plačati tožencu odiegnjenega zaslužka.. — Svetujemo vam, da zaprosite pri prvostepenem sudu, da pismeno vpraša delodajalca toženca, koliko je bilo tožencu odtegnjenega zaslužka na račun vaše terjatve. Mogoče je, da je bil tudi od drugih upnikov zapljenjen toženčev zaslužek. Če se boste uverili, da je delodajalec odtegnil tožencu zalužek sum o za vašo terjatev, vam pa lega denarja ne plača, boste morali delodajalca posebej tožiti na izplačilo tega denarja.
Nagrada notarja. I. Z. D. B. Nagrada za nolarja je določena po tarifi, ki jo je izdalo ininisterstvo pravde. Če je stranka mnenja, da je zaračunjena nagrada previsoka, potem sme zalitevati, da sodišče odmeri nagrado. V vašem primeru pa je po vaših navedbah od notarja zaračunjeni honorar pod tarifo. 'Če bi vi v vašem primeru zahtevali od notarja, da predloži sodišču svoj stroškovnik v odmero, potem bi notar svoj stroškovnik nastavil po tarifi, po kateri mu mora so dišče odmeriti nagrado, ki bi več znašala, kakor sedaj zahtevana vsoto.
Pripos»gtvovanje gozda. S. F. Č. Imate gor.rl. ki ga vživate že 48 let. Gozd pa je zeml jeknjižno prepisan na parcelnega soseda, ki je to parcelo leta 1930 po obstoječi meji kupil. Ker je dal sedaj meje preurediti, zahteva to parcelo, ki jo vi vživate, za sebe, ker je tudi zemljeknjižni lastnik. — Če morete dokazati, da ste vaš gozd sami s svojimi posestnimi predniki vživnli neovirano skozi najmanj 40 let, potem je ta parcela vsled priposesivovanja postala vaša last. — Da uredite zemlieknjižro stanje, smete zahtevati od soseda od pisno izjavo za to parcelo.
Oporoka, j. M. Vaš oče je napravil oporoko in umrl. Ker ie po očetovi smrti preteklo že več mesecev in niste še bili poklicani na sodišče, ste vprašali oporočno pričo, kaj je 7. oporoko in vam je odvrnil, da je na sodišču. — Če je oče zapustil še maioletne otroke, potem bo zapuščinsko razpravo vršilo sodišče, če so pa vsi oiroci polnoletni, potem pa notar. Kot hčerka umrlega očeta imate pravico, da na sodišču prosite za vpogled zapuščinskega pisma, v katerem se nahaja tudi oporoka. Če pa spisa ni na sodišču, ga smete vpogledati tudi pri not-rju.
Služnostna pravica stanovanja. S. S. R
Na vašem vrtu stoji bajta, v kateri imajo prr-vico stanovanja bratje in sestre vašega pok. moža. dokler ne spremenijo stan. Pred osmimi leti pa so ti brntie in sestre zapustili bajto, šli v službo in jo dali v najem nekemu
najemniku, kar ste vi takrat aovolili. Ker nameravate sedaj lastno hišo prezidati, bi hoteli začasno stanovati v bajti in vprašate, če lahko najemniku odpoveste — Važno je ugotoviti, ali imajo bratje in sestre vžitek bajte ali le pravico stanovanja v bajti, dokler ■tan ne spremene. To bo zapisano v oporoki uziroma v izročilni pogodbi, s katero je pok. mož prevzel posestvo. Če imajo zapisan vžitek bajte, potem so upravičeni dati bajto !udi v najem; če pa imajo le služnost stanovanja, potem smejo pa le sami, osebno prebivati v bajti in je ne smejo dati v najem. — Ker so oddali bajto z vašem privoljenjem v najem, kaže to na to, da imajo vžitek bajte. Najemniku toraj vi ne morete odpovedati. Svetujemo vam, da se vžitkarji bajte dogovorite, da oni odpovedo najemniku. — Najemnik bajte je odgovoren za vso škodo, ki jo njegova živina dela na vašem posestvu.
Odtrganje zaslužka za napravo drv. A. B.
Sv. K. S tovarišem ste prevzeli izdelavo meterskih polen v gozdu za pogojeno ceno za meter3. Drva sta zgolovili in zložili že v jeseni 1930 in sporočili lastniku, naj jih še 011 premeri. Ta pa je šele čez pol leta pregledal drva in trdil, da jih je za 8 m3 manj, kakor ste vi namerili. Vprašate, če je pes stnik opravičen odtrgati vam zaslužek za 8 m3 drv. — Če imate priče ali dokaze, da je bilo v jeseni res napravljenih 118 m3 drv in da ste tedaj posestnika obvestili, da ima prevzeti že napravljena drva, potem je moral takrat drva premeriti in prevzeti. Če so toraj drva tekom pol leta zginila iz gozda, gre to na škodo posestnika, ne more pa vam radi tega odtrgati zaslužka.
Poravnava glede množine drv. B. A. Sv. K. Za nekega posestnika ste napravili v gozdu drva, ki bi jih moral posestnik izpeljati iz gozda do ceste, kjer bi se morala premeriti. Ker kljub vašem opozorilu ni po-spstnik hotel izpeljati drva in ste ga prosili za plačilo za delo, sta se oba zedinila, da prevzame posestnik drva na kupu za 90 sežnjev in vam je plačal po 50 dinarjev od režnja. Koj nato pa je začel posestnik voziti drva iz gozda naravnost raznim strankam in sedaj trdi. da je bilo le 80 in ne 90 sežnjev ter terja od vas povračilo 500 Din za ielo za 10 sežnjev. — Če sta se s posestnikom domenila, da prevzame napravljena drva počez za 90 sežnjev, potem sta se pač ?lede sporne količine poravnala na 90 sežnjev; sedaj ne morete niti vi zahtevati plačilo za večjo količino drv, niti posestnik povračilo razlike na manjšo količino, ker je poravnava za oba obvezna.
Pn nesreči razbita šipa. M. J. Lj. Vaš sin, 'tar 15 let, je šel v trgovino in je tam slučajno pomagal držati šipo vajencu, ki je odprl izložbo na mizi. Pri tem se je po nesreči razbila šipa. Trgovec zahteva od vas plačilo cele šipe, dočim ste vi ponudili polovico plačila, kar pa noče sprejeti. — Ker
je sin že dopolnil 14. leto, vsled tega vi kot "oSe liiste plačnik za morebitno škodo, ki jo je sin povzročil. Po našem mnenju imata škodo poravnati Vaš sin In vajenec vsak do polovice.
Služnost stanovanja, I. E. T, Vaš stari oče je izročil leta 1893 svoje posestvo najstarejšemu sinu, drugim otrokom pa spoznal doto in dosmrtno pravico V posebni hiši, dokler so samskega stanu, 2 zraven spada-j očita svinjakom in nekaj zemlje pred hišo, kjer je rasel oreh ia nekaj češpljevih dreves. Leta 1912 pa je ta posebna hiša pogorela in jo ni nobeden obnovil. Drevje pred hišo je bilo vsled požara ožgano, tako da ga je gospodar posekal in novo zasadil. Leta 1931 je gospodar izročil poSesivo sinu in ktttalu nato umrl. Živi pa še sestra pokojnega gospodarja, ki je še vedno samska. Kakšne pravice ima ta sedaj? — Stanovanjske pravice v hiši nima več, ker je pač hiša vsled požara bila uničena. Tudi ne more zahtevati, da se ji odkaže drug prostor za stanovanje. Glede sadnega drevja pred bivšo hišo pa je potrebno, da pogledate, kaj je v prvotni izročilni pogodbi zapisano. Če jc bila prepuščena užitkarjeni zemlja pred hilo s sadnim drevjem, potem ima šc živeča samska hči pravico tudi do drevja, ki ga je pok. brat zasadil mesto požganega prvotnega drevja. Če pa je zapisan le užitek oreha in češpelj, potem je ta prevžitek prest«!, čim se je drevje posušilo. — Izročilno pogodbo lahko vpogledate na sodišču, kjer je hranjena v zbirki listin.
Spor radi prevžitka. A, T. Siru ste izročili posestvo in sebi pustili del gozda za vžitek do smrti. Vprašate, če smete posekati les v gozdu ter ž njim razpolagati. — Kot vžitkar imate Vi pravico do popolnega, tako navadnega kakor tudi izvanrednega donosa. Z lesom, ki je posekan po gozdarskih pravilih, smete povsem po svoji volji razpolagati.
Kam spada kuhinjska posoda? Izročili
ste sinu posestvo z vsemi gospodarskimi premičninami. Sin trdi, da spada k tem premičninam tudi kuhinjska posoda, a Vaša žena pravi, da je to njeno. — Pod besedilom »gospodarske premičnine« se običajno ne more smatrati tudi kuhinjske posode. Pri morebitni pravdi bo odločilna ugotovitev, kaj sta pod navedenim izrazom imela v mislih izročevalec in prevzemnik. Če pa j« kuhinjska posoda od Vaše žene, potem je sploh niste mogli Vi sinu izročiti. — Kakor vidite, je potrebno, da se pri izročilnih pogodbah vse natančno navede.
Kupčija brzoparilnika. M. T, Kupili ste bržoparilnik od nekega kleparja. Par mesecev po kupčiji pa Vas je firma, ki je kleparju dobavila kotel, obvestila, da dotični kotel še ni plačan, da je firma kleparja tožila, da pa kupnine ne more iztirjati, ker on ničesar nima ter zahteva od Vas, da Vi
kotel plačate, čeprav ste ga že do Učnemu kleparju plačali! Vprašate, če ste dolžni kotel še enkrat plačati, — Ugotoviti je, ali je klepar upravičen kotle prodajati. Če se je on upravičeno pečal s prodajanjem kotlov, tedaj ste vi postali lastnik kotla, ki ste ga kupili od kleparja, čeprav on ni bil lastnik istega. V tem slučaju Vam ne bo treba kotla še enkrat plaiati.
Skrajšani rok. M. M, G. Mož je služil tri leta pri vojakih, prvi sin ima polni rok in sedaj služi, drugi sin je potrjen na polni rok in bo letošnjo pomlad vpoklican, tretji »in pa pride letos na nabor, Kdo ima pravico do skrajšanega roka ali drugi ali tretji »in? — Da bi vam mogli točno odgovoriti, bi bili morali navesti še starost moža in sinov. Če je bil oče navedenih sinov ob času nabora prvega sina pod 60 let star in je bil drugi sin tedaj star najmanj 17 let, tedaj morata prva dva sina odslužiti polni rok, tretji za njima pa bo služil skrajšani rok devet mesecev, To pravico pa tretji šele dobi, ko prva dva dejansko odslužita polni rok.
Jamstvo za pohištvo. J. K. Pri mizarju sta naročili pohištvo iz črešnjevega lesa, ki ste mu ga sami dobavili. Ko sie pohištvo pripeljali, domov ste pa opazili, da ni napravljeno iz črešnjevega lesa, ampak iz razne mešanice. Vprašate, če morete proii mi« zarju nastopiti in kako. *— Če je mizar napravil pohištvo proti izrecnemu dogovoru iz drugačnega lesa, bi bili vi lahko odstopili od naroČila in zahtevali vrnitev svojega lesa, odnosno odškodnine, Ako pa tega nočete in če ste pohištvo že prevzeli, lahko zahtevate primerno zmanjšanje plačila. Če je niorda samo nekaj pohištva iz drugega lesa in se da isto popraviti, morete zahtevati popravo v primernem roku z izjavo, da po preteku tega roka odklanjate popravo. Svoje zahtevke, pa morate uveljaviti v šestih mesecih. V vsakem slučaju pa lahko zahtevate odškodnino za vso škodo, ki jo imate, ker je morda pohištvo iz manjvrednega lesa.
Zadoižnica. L. B. Radi bi vedeli, kako se napravi zadoižnica. — Vzorcev zadolžnic nc moremo na tem mestu objavljati, ker so lahko različni. V glavnem mora zadoižnica vsebovati točno ime upnika in dolžnika, predmet ali znesek posojila in vrsto denarja ter vse pogoje, ki se tičejo plačevanja glavnice in obresti.
Zdravniški Študij. B. L. P. Po dokončanih študijah in izpitih morajo mladi zdravniki najmanj eno leto prakticirati v bolnišnicah. Skušnje jim po tej praksi ni treba delati. Državno plačo in pokojnino dobijo tisti zdravniki, ki vstopijo v državno službo,
Žrebanje srečk. D. B. L. Vam in drugim vpraševaicem sporočamo, da ima vsaka banka v mestu sezname žrebanj vseh v tuzem-stvu dovoljenih srečk. Ob priliki pokažite Vaše srečke kaki banki in boste brezplačno zvedeli, če ste kaj zadeli ali ne..