Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto III. Izhaja vsako soboto Letna naročnina znaša Din 25—, za Inozemstvo 40 Din NA Štev. 25. ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice. Krekovdom Jesenice, 26. novembra 1938 Vsi za zmago slovenskega katoliškega naroda, strnjeni krog voditelja dr. Korošca! Vladi, v kateri soodločuje naš voditelj dr. Korošec, dolgujemo hvalo, da je slovenska zemlja zavarovana na tej strani in da ne preži na naš narod smrt z Julijskih alp. To je dejanje, ki govori več kakor vse vpitje slovenske opozicije. In temu dejanju bo sleherni Slovenec, kmet, delavec ali razumnik, ki ljubi svojo zemljo, mir in bodočnost svojega ljudstva, izrekel 11. decembra priznanje vsem s tem, da ho glasoval za listo stranke in vlade, ki ie s svojo modro zunanjo politiko obvarovala našo slovensko zemljo — naš ljubi gorenjski kot. Prvič v zgodovini Jugoslavije se dogaja, da gre kaka vlada in kaka politična skupina na volitve z dokazi o svojem delu, s tremi leti naporov in uspehov v 'unanji in notranji politiki in v gospodarstvu. Ljudstvo v Jugoslaviji, zlasti slovenski narod, bo verjel dejanjem s takim prepričanjem, s kakršnim ne verjame besedam svojih bivših rabljev sedaj in dejanjem prej. Dejanja govore za vlaovedujejo, kako se poleg telovadnih organizacij, ki jim prednjafi fantovski odsek. izpo]X)lnjujejo močne igralsko skupine. Ne smem prezreti niti dobrega cerkvenega petja, (lasi smo mogli svoj čas brati v vašem cenj liistu. mimogrede b(xli povedano. da ga poznajo širo^m Slovenije, o nekaki krizi, iki jo je pa, upam. /.1к>г že prebolel. Kadar koli sem prišel na Jesenice — sem namreč poslovni človek —. sem mogel z zadovoljstvom ugotoviti, da je petje pri g'avni deseti maši nu dostojni višini, orgelska s|)reniljava pa zelo posrečena. i-Neprijetno sem bil iz-neiiaden. ko sem ргм1 14 dnevi bil pri sv. maši ob 8. uri. pri kateri |)o-jejo otroci. Nič ne rečem: pesmice so bile dobro izbrane, zbor enoten, podajanje glede na zaledje zadovoljivo. Pri tem sem oipazil, da je bila cerkev )М)1па. verniki polmžni, torej naj-;lep.še nastrojenje za pobožno molitev. V trenutku, ko so zapele orgle. so nii zdi, oloženje razbito. Ne vem. kdo je sedel za »kraljevskim instrumentom«, vem le, da se do-tični ne zavoda, da prvič orgle nLso harmonij ali celo klavir in svetu maša ne prilika za vajo na orglah; drugič pa niso 1јш1је prišli preživljat polKJŽnih ur pri I logu zato, da bi jih v njih goreči molitvi motilo igranje nekoga, ki se ne zavwla, da je petje ter igranje molitev in samo molitev, in da mora biti Kliče nas naš voditelj dr. Anton Korošec! Vsa visoka Gorenjska gor do Rateč in Bohinja pojde v nedeljo 27. nov. na VELIKI SHOD JRZ na Jesenicah ob 'IzS pop. v Krekovem domu Govorili bodo: DR.DRAGIŠ/\ CVETKOV1Ć minister za socialno politiko DR. ALBIN ŠMAJD kandidat JRZ za radovljiški okraj VALENTIN MARKEŽ namestnik kandidata in župan ф Jeseniški shod je pričetek velike bitke za sijajno zmagoll. dec. Vsi borci na okope! Ne pozabimo Izdajalcev! \ (-usu šenčurskfg^i procesa, ko so l)ili obtoženi ill pred sodiščem za zaščito države v liel-^ratlii oi).sojeni zavedni slovenski možje in fantje. obsojeni zato. ker iijiliova slovenska miselnost ni prijala takratnim mogotcem K.ramer-Pii-celj-Mariišieeve diktature, ki ji s svojimi današnjimi \()livninii pakti dajejo vse jasnejši izraz izdajstva nad slovenskim narodom, takrat so \ naši slovenski pre.stolnici padle za Slovence globoko ponižujoče besede: »To so zadnji ostanki pasjega plemena!« Ker so paouos. Vse to so postavili na najnižjo stopnjo golega živalskega plemena. In danes prihajajo prav ti izdajavei med to po njih opljuvano in izdano Ijudstso s svetohlin- ikimi obrazi moledovat za zaupanje. Ni besed, s katerimi hi mogli dosti določno povedati vse na- ZHni<*ev«riido teh-irt iiikoN. Dovolj naj bo. ee glasno izpo\emo. da je prišel čas obračunavanja s temi hlapci in trgo>-(i. Ali mar hočete, da bi se spričo komaj zacelje-nih ran na našem narodnem telesu, katere ste mu zadali vi. odrekli pravici do obsodbe? Ne! Prišel je čas, da si poiščemo svoje častno zadoščenje. Dobili ga bomo, ker stojimo strnjeno krog našega edinega voditelja dr. Antona Korošca. 11. december je dan sodbe. Sodili bomo po zdravi logiki in pravičnosti naroda, ker bomo glasovali kakor en mož za svojega pravega voditelja dr. Korošca na listi dr. Milana Stojadinovi-ća. Med nami ne sme bili nikogar, ki bi ne hotel biti kulturni sixlnik. zakaj sodnik bo \ sak naš volivec in vsi naši skupni glasovi se bodo spleli \ bič. s katerim bomo pognali vse narodne iznost. Ves Hud in žrtve posameznikov so bile poplačane z uspehom, ki uimi je v bodrilo še danes. Tudi v predstoječih volitvah skušajo nasprotniki. ki so se še bolj tesno povezali med seboj proti nam. katerih v rs te pa so ,se številčno silno razredčile — mnogi naši. ki so se ob občinskih Volitvah dali za pel j a t i. so danes v tiaših vrstah •— svoje privržence navduševali s svojo gotovo ita Jeseuice; zidal: Belci j aa Boštjan. Komenda; načrti arh. Platuar Jože, Ljubljana.« Slede podpisi. C. g. duhovni svetnik Anton Kastelic je pred blagoslovom z jasuimi in globokimi besedami orisal pomen in potrebo začete socialne ustanove in prosil božjega blagoslova in varstva zanj: »Brez Boga ne zidaj in brez vere ne upaj!« Moški cer-kveui zbor je zapel pomeud^uo »Če Gospod ue zida hiše—« Blagoslovitveni del je zaključila godba Krekovega prosvetnega društva s himno »Povsod Boga«. Ob prizorih, ki so z udarci kladiva na temelj izrekali katoliški možje želje komaj rojeni ustanovi, je tudi prenekatera solza padla nanj — solza hvaležnosti in usmiljenja. Saj je poleg vseh besed in teženj krščanske ljubezni do bližnjega tudi dejansko vznikuil njen trajen spomenik, ki bo pribežališče iu mir, kruh in postelja siromakov. Naj spremlja nadaljnje delo blagoslov božji. Naj zraste ta hiša dobrote hitro, zakaj mnogo jih čaka. da jih sprejme v svoje zavetje, mnogo, katerim je treba otreti solze v imenu krščanske pravičnosti in človečanske ljubezni. Mi pa storimo svoje po svoji najboljši vesti in dolžnosti. na delo! zmago. Res pa je, da niti prvaki ue verujejo v svojo zmago, katero tudi dosegli ne bodo. Pri zadnjih občinskih volitvah je Slo samo za našo občinsko gospodarstvo. V predstoječi borbi gre za mnogo več. Mi vemo. da so te parlamentarne v olitve za naš slovenski narod velik kulturni plebiscit. Tega se zavedajo tudi naši nasprotniki, ker drugače ue moremo razumeti te politične godle. ki je nastala z namenom, da poneumlja ljudstvo iu se preko njegove zbeganosti vzpne do oblasti. Za nas vse. ki hočemo ostati v vrsti večine slovenskega naroda zvesti pristaši .edinega voditelja dr. Antona Korošca, velja v predstoječi volilni borbi geslo, s katerim smo zmagali pri občinskih volitvah: Delo in disciplina. Borba sicer ne bo tako ostra kakor za občino, vendar nas to ne sme motiti, da ue bi posvetili in stavili na razpolago vseh svojih moči in zmožnosti za zmago. Mi smo trdno j)repričani. da bo 11. decembra slovenski narod tudi brez Jesenic slavil zmago. \ nas mora biti ponos, da brez ozira na volilni položaj drugje tudi Jesenice enkrat za vselej napravijo radikalen obračun z vsemi, ki so proti narodu. Jesenice so bile. so iu morajo ostati slovenske in katoliške tudi л tej volilni borbi. Jesenice morajo zmagati. Če bomo s to zavestjo šli v volilni boj, tedaj bo zmaga gotova. Zato vsak naš volivec zdaj v teh resnih dneh na okope. Vsak naj vestno in točno vrši delo. ki mu je in bo naročeno. Vsaka osebnost se mora л- tem boju ukloniti skupni koristi. Živela zmaga slovenskega katoliškega naroda! Iz boljševiške klavnice (Dalje.) »Nici'i' NO lamkajšnji sovji-tski komisarji tudi '^ttjali prednost kijevskcimi sistemu, namreč tre-fflavc s težkim hutom, a le s to razliko, da trupla položili iia tla, klado pa po vrvi spu-^ttli nad njegovo glavo, tako da je nesrečnež do-J>(Všedjt<> gledal smrti v oči. Vendar pa so imele ondotne pošasti posebno strast /a kamenjanje in križanje. Streljanje »antirevohicionarjev«. na katere so slučajno naleteli na ulici, je bilo prepuščeno rdečim gardistom in komunistom na svobodno razpolaganje. Teh pravic so se v toliki meri posluževali, da je na primer po samostanskem zato ziunanji učinek v iskladu z organisiovo notranjostjo. Kdor ,ni dorasel glasbilu, naj se ga ne loteva, da ne bodo verniki moteni pri svoji molitvi. To vam (pišem, gospod izato, ker hočem s tem opozoriti na pomanjkljivosti, ki je domaičini anorda ne opazijo, a naredi na tujca vsekakor porazen vtisk. ZZD članski sestanek se je vršil v nedeljo 20. novembra ob pol 10 dopoldne. Udeležilo se ga je blizu 100 članov. Poročali so tov. Gaser in tov. Luzar kot zastopnik centrale. Na sestanku je bilo tudi poročano o zadnjih intervencijah pri K. I. D. Poročevalec je omenit, da so intervencije uspele in da se v bodoče našim članom ne bo treba bati krivic, ki so jih bili deležni Uii)or Bohini-cev«. ki se bo na .splošno željo ponovila v nedeljo 27. novembra ob pol 8 zvečer. Naj ne lxi nikogar, ki bo to lepo igro zamudili. I udi fantovski odsek, katerega tlelo v preteklem letu je bilo u.spešno. je zopet pričeli z novo sezono. Vsak četrtek ob 8 zvečer imamo v cerkveni dvorani sestanek, kar je zelo koristna šo-'a za naše fante in zato naj ne bo nobenega na-■špiga člana, ki i|)i brez vzroka te sestanke 0)i)u. šfal. Tudi druge dobro misleče fante, ki še niso v naših vrst ali. jjrijazno valiimo. V nedeljo, dne 27. t. m. 'pojdcnio vsi na shod JRZ, ki se ho vršil na Jesenicah v »Krekovem domu« in se Јк) pričel oh }>ol 3, uri popoldne. -Na shodil bo govoril med drugimi tudi delavski •minister g. dr. Dragiša Cvetkovič. Zavedajmo se. da homo s tem dnem začeli soditi izdajalce slovenskega naroda in iprekup-čevailce delavskih interesov. Zato vsi na shod — vsi na branik! Dovje V soboto 26. t. m. ob 20. uri se iIk) vršil v hotelu »Triglav* v Mojstrani volivni shod JllŽ. Na shodu bo poročal kaudi-dat g. dr. šmajd. Naša dolžnost je, da se pol-uoštevilno udeležimo tega shoda. (Prosvetno druištvo bo I. dec. priredilo proslavo. Pri .proslavi bo zastopan tudi fantovski odsek in dekliški krožek. Na -sporedu je tudi nekaj pevskih točk iii Reklamacij. Proslava Ih) združena z 20 letnico Jugoslavije V nedeljo 27. t. m. ob 20. uri bo prireŽupnik iz cvetočega vinograda«, ki jo režira znani Kotičkov striček, ki se nahaja na Dovjem na dopustu. Vsi iskreno vabljeni! Esperanto v fimu Metro Goldwyn Mayer Slavni filmski icžiNcr ('luronce Brown režira film »lrantii. V imenovanem filmu igrajo Norma Scliearer, Clare (ia-l)le in še ni.nojio slavnih ijjraleev. (!. Seherer, ki je tudi v Sloveniji predaval leta I'Al., pu je tehnični svetovalec za esperantske zadeve. Ivrilka Metro (!ol(i-wyn Mayer, ki je eno najvišjih filmskih podjetij v Združenih državah, iSče sedaj igralcev, ki obvladajo esperanto. Nam Slovencem J)i pa (\sperantski filmi vsekakor l)ili l)olj razumljivi kakor angleški ali francoski. Urez dvoma pa l)o film zelo ipriipomogeil k razši r j an j u esperan ta, če že ne k njegovi končni /.magi. .Ameriškim e*pe-rantistoiu iskreno čestitamo k njihovemu leipe-mH uspehu. (Гу, >Иег(>1<1о de Кчрег.«) \ rtu ležalo polno trupel, katerih so se lotili tropi psov ill jih žrli. Oficielni vladni list »Pot k svobodi« je k temu pisal: »Čas bi že bil. da se trupla z javnih cestišč pospravijo, kajti psi, ki okusijo človeško meso, postanejo stekli in so nevarni Ij lulem.« Pod vodstvom krvoločnega Afelbaum »Sinov-jeva«, predsednika secenie komune in poznejšega predsednika eksekutivne tretje internacionale, so bili leta 1918. bivši ruski oficirji v masah po-klani ali ])a na živinski način utopljeni. Na ukaz omenjenega židovskega morilca, kateri se je poleg vsega še slastno zabaval, so skupaj zvezane oficirje pognali na neki splav, ga spustili po reki iVevi ter ga nato torpedirali. Tisoče čisto nedolžnih ljudi je našlo na tako grozen način svoj grob v valovih. \ kijevu sem videl neko nesrečno mater, katere edini sin je bil v klavnici na Sadojevi 5 umorjen. Nekaj dni po umoru sta se dva mornarja pripeljala z avtom pred stanovanje obupane matere, da vzameta s seboj tudi še edino 19 letno hčerko, sestro umorjenega oficirja. Tu so ji rabi ji, isti, kateri so ji pred nekaj dnevi zaklali brata, naročili, da mora plesati pred njimi. Ker ji je bilo to nemogoče, je pričela omahovati, so ji ponudili kozarec šampanjca, ki bi ga morala izprazniti. V ireniitku, ko je nesla kozarec k ustom, je vsebino izlila, udarila s kozarcem po mizi in si z drobci poskusila prerezati v ratno žilo. Židovske ženske so planile po nji, jo jele na razne načine mučiti, ji s steklenimi drobci razreza le obraz, jo teptale z nogami, vlačile za lase, dokler se ni onesvestila, nakar so jo prenesli \ klavnico, kjer je ležala toliko časa, da se je pijani morilski tolpi zijubilo, da pride na vrsto klanje in nesrečno mladenko ])oSlje k njenemu »protirevolucionarnemu« bratu. I a tragični dogodek sta nam poleg nesrečne matere umorjenke potrdili še dve dami visoke družbe, kateri sta oni večer tudi morali |)lesati pred čekisti, celemu dogodku prisostvovati ter srečno odnesli samo nekaj udarcev, katerih sta bili deležni zato, ker sta si v tragičnem trenutku z rokami zakrili obraz in se onesvestili. Sergij Cliessin pripoveduje v svojem velikem delu »L'.\pocalypse llnssec med drugim: »\ Pe-trogradu niso morili na tako strahoten način, kol v pokrajinskih mestih, zato pa toliko hitreje. Trije Letonci so v teku treh ur ustrelili "•> oseb., l e toliko odmora so si privoščili, da so si lahko j)rižgali cigareto. V kronštatu so čekisti v nekaj lirah pometali v vodo 2.W)0 ljudi. Od teh so ribiči rešili 47 oseb, od katerih pa je 27 umrlo. 17 pa znorelo. V Odesi so se eksekucije vršile kot v gledališču. krvniki so sedeli za mizami, jedli in pili ter peli umazane popevke. Od časa do časa pa so vlačili jetnike popolnoma gole in pohabljene in jih med rjovenjem pijane tolpe na razne načine pomorili. V Stavropolii so čekisti nazivali dvorano, v kateri so se vršile usmrtitve, »kitajsko brivnico«. Aef čekistov Ahickin je potegnil sabljo ter jetniku, ki je stal pred njim, oiLsekal uho. Nato je |)rižgal cigareto in jo ponudil pohabljeni žrtvi. Čez nekaj hipov je nesrečnežu odsekal še roko. nato še drugo uho. \ sled bolečin vzdihujoči je prosil odrešilne smrti. .Ahickin se je zakrohotal in mu odsekal še drugo roko. Umirajoči se je valjal po ileh v ndaki krvi in s silo so ga postavili pokonci. Ahickin mu je zdaj še svojo gorečo cigareto vtaknil v oči. ( elo navzoči čekisti so se zgražali nad takim zverinstvom. Jeli Se kje drugje na svetil mogoče tolikšno barbarstvo!' Slavko Savinšek: Шed ih. 1fUtc6- (Dalje) »kajne, gosjjod 1)геја!< se jjoljaha l)iž Milka. »Lepa dekleta, lepe rože. gospodična! kajne gospa?« »E. samo lepota tudi ni \ se. prehitro o\ ene. potem jia nič ne ostane!« Dre j a gledči rdeče cvete, ki so bili posuti po zelenju kakor velike kaplje rdeče krvi. a čuti ob tem tudi pogled Milkinih rjavih oči, ki so toplo .segale kakor z mehko roko vanj. »Ej, gospod Dreja. kajne, da se mlada dekleta zdaj kar nič ne zmislijo. kaj takile ndadi gospodje hočejo, kadar hvalijo rože?« »kako mislite, gospa?« »1. kako neki! Čakajte, ker se Milka kar nič ne domisli, vam pa jaz dam šopek. Da boste \ i-deli, da imam še vedno mlado srce. čeprav sem že stara. In dobra, šegava Befčeva mati utrgajo lep živordeč nageljnov e\et ter ga smeje se jk)-midijo Dreji. »Preveč ste dobri. gos])a! Prav lepa hvala!« Hoče vtakniti nagelj \ gumbnieo. pa \idi. da je nima. »Nič. pa ne vidiš. Milka! Daj no biieiko! h. čaj. saj jo imam tule!« »Bucika pomeni prepir,« meni Dreja. »Ej, midva če se ])га\. ko sem jaz že stara. Od mene jo lahko vzamete!« »I'a vseeno!« Prime buciko in zbode v prst lielčevo mater. »Av! Vi ste mi pa pra\ i. gospod Dreja!« »Da ne bo j)repira in zdrahe, gospa! Stara na-\ada, stara resnica!« l'a se. obrne, da bi šel dalje. »Л ztla.i pa kur iiapri-j. ронрси! Dr« јиУ« »Pozno je že. gospodična, in če h oče \ a še iia-okoli domov, se morava kar požnriti!« »Ali gresta jntri kaj pogledat birmo?« \ pra-šajo mati. »I.ejte. jnlri je res birma! Škoda, da ne griMu še jaz. bi mi bili vi botra, gospa!« )l)om raje za krstno pri vaših otrocih!« »Kj, to pa ne bo še kmalu!« Dreji se je za-mračil glas ob tem stavku. kaj se ve, gospod Dreja!« »Lahko noč. gospa, lahko noč, gospodična!\ »Lahko noč obema skupaj!« odzdravijo mati. Milka pa samo glavo skloni v pozdrav in vnovič gre toj)el pogled Dreji v dušo. In ko gresta z Marjanico molče dalje, gredo pred njim rjave oči liste z\este in v