r VESTI i TL SLOVEIIIIJE PREGANJANJE DUHOV- skimi Slovenci. Komunistična, J NIKOV. — Z jugoslovanske strani smo nedavno zvedeli, da so oblasti pregnale iz župnišča župnika šibernika na Ržani pri Kopru, župnišče je v vasi Bertoki. župnik se je v prvi sili preselil v zakristijo Župnišče je zasedlo vojaštvo. V leto faro je bil pred par meseci imenovan za kaplana novomašnik Rogatec iz Sy. Križa pri Trstu. Nastopil je službo in se lepo perd3tavil službenim uradom v Kopru, čiez nekaj časa pa je dobil službeni odlok, da mu ne dovolijo izvrševati službe in da se mora odstraniti. Gospod je odšel v Trst. i DEKANI. — župnik Rozman je vsled bolezni in vsled nevarnosti za življenje, ker so mu komunisti vedno grozili, zapustil faro in šel y Trst, da tam počaka, se pozdravi in da se med tem pomiri komunistična gonja, župnikova sestra je ostala še v Dekanih in tudi vse župnikove premičnine so bile tam. Sedaj pa je vojaštvo zasedlo župnišče in se poalstilo tudr vseh župnikovih reči. V Dekanih je vojaštvo pregnalo tudi še šest drugih družin iz njihovih hiš. Boljševiki namreč na nastanjujejo vojaštva ta-kot kot so ga svoj čas kapitalistični režimi. Oni kar zapode ljudi iz njihovih zasebnih stani mladina se pogovarja med seboj samo po laško in vedno hodijo po slovenskiV vaseh laški komunistični vovorniki, da navdušujejo za kominformo. Zapeljano ljudstvo bere dnevno II Lavora-tore. Komunizem je postal orodje potalijančevanja. ------------------ muiu'uj.'tvj, J Ali U An i a, 1949 Grdinovo poslopje je pogorelo NOVI GROBOVI ZA PSE MORATE DOBITI LICENCE DO 10. JAN. Postava države Ohio zahteva, da ima vsak pes licenco pred 1. p°8reb bo v sredo zjutraj ob John Rus V nedeljo zjutraj je preminul po dolgi in mučni bolezni John Rus, star 72 let, stanujoč na 1208 E. 176 St. Tukaj zapušča soprogo Julijo, rojena Vončina, hčeri Mrs. Anna Bauer in M s. Ida Pekol, vnukinjo Diane, brata Louis, sestri Mrs. Frances Zupančič-, Mrs. Johana Leskovec in več sorodnikov. Rojen je bil Loški Polok. Tukaj je bival 46 let in je bil član društva Jugoslav Camp št. 293 WOW. Men polar uniiil poslopje Grdina ga zavoda na St. Clair v cerkev FUmHlire IM Sl. (1^ AVC. St. Philips m na pokopališča Kalvarija. januarjem. Toda postava tudi lovoljuje podaljšati to dobo do 20. januarja. V Clevelandu morete kupiti pasjo licenco za leto 1949 v sodnem poslopju na Lakeside Ave., ali pa v raznih krajih v Greater Clevelandu, kot: na zapadni strani mesta 15509 Lorain Ave., 11607 Detroit Ave., 4138 Pearl Rd. Na vzhodni strani mesta: 10638 St. Clair Ave., na južni strani: 8815 Broadway. Licenca je: za pse $1. za psice ?3. Vsak pes, ki je star več kot 3 mesece mora imeti licenco, drugače ga lahko vzame warden. Vojafka moč 0. S A. i 1 _ - 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Kalvarija. Agnes Hafner V nedeljo zjutraj je preminula na 14713 Thames Ave., Agnes Hafner, stara 74 let. Tukaj nima sorodnikov, živela je pri družini Papp. Po-greb bo v torek popoldne ob 1:30 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. in naito napokopališče Whitehaven. Jerica Avsec Po šest mesečn bolezni je preminula na svojem domu na 706 E. 16o St. Jerica (Ger- A Frank •Grebenc Po kratki .bolezni je preminul Frank Grebenc, po domače Ca-darjev. Umrl je na svojem domu 1127 Norwood Rd. Bil je rojen na Rašici pri Velikih Laščah odkoder je prišel pred 36 leti. Bilje znan trgovec y svoji okolici več leit. Tukaj zapušča soprogo Agnes, rojena Koller, sina Frank, hčer Agnes Wilks in tri vnuke. Poleg tega je imel liu v Argentini ji ima brata Antona, na Dunaju sestro Pavlino, v Jugoslaviji pa sestri Frances in Marija. Bil je član dr. Franc Prešeren št. 17 SDZ in Lunder Adamič št. 28 SNPJ. Pogreb bo v torek ob 9:15 zjutraj iz Za-krajiškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na (pokopališče Kalvarija, kjer bodo pokojnika položili v družinsko grobnico. " Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice mm M ,n vnu e. Poleg tega je imel Sinoči ob enajstih 55 minut je grajena komaj pred tremi leti se sestro Angelo Polzeimk, zaMo goreti po3iopje Grdina takoj po veliki nlinski eksnWm vanj na cestaI Družine in posamezni pa si naj poiščejo streho kjer morejo ali pa naj bodo na cesti. To je komunistično spoštovanje zasebne lastnine, ki jo je Tito tako svečano obljubljal. KOMUNISTIČNA TISKARNA. — Pisali smo že večkrat, da se komunisti v Trstu grizejo kot psi in mački. Razdelili so se med kominformiste in Titovce. Prve vodi Italijan Vidali, druge pa poturčeni Slovenec Babič. Ta dva voditelja tržaškega komunizma sta se zadnji čas prepirala za lastnino komunistične tiskarne v Trstu. Babič trdi, da je ves denar za tiskarno dala jugoslovanska komunistična vlada in da zato spada tiskarna njegovi skupini, ki drži s Titom. Vidali pa trdi, da je Babič izdajalec komunizma in da je edino njegova skupina pravi predstavnik komunizma v Trstu. Zato zahteva tiskarno za njegovo skupino. Vidali je šel tako daleč, da je spor prijavil oblastem, kj so ves inventar tiskarne popisale. Tako bo ogromno premoženje, ki ga je Jugoslavija investirala v Trst-prišlo počasi v laške roke, če ga ne bo Tito zopet odkupil v novih trgovskih pogajajih, ki jih je začel z Italijo in zapadnimi silami. se panoge državne brambe so močne — Prednost USA v vseh vrstah orožja — Načrt o “satelitu zemlje” Washington. — Tajnik za državno brambo Forrestal je V svojem poročilu predsedniku USA priporočil naj se izpolni organizacija državne brambe, da bo možna boljša skupna akcija vseh oddelkov vojnega ministrstva. Tajnik ugotavlja, da je sedanje stanje narodne brambe zelo dobro, da so sedaj Združene države zopet toliko oborožene in na vse slučaje pripravljene, da so mnogo manj ranljive kot so bile v septembru leta 1947. Vojska, mornarica in zrakoplovstvo imajo selaj več moštva in st- , sodnija obsodila največ političnih zločincev, da * , o --Stopjv' -pe zatrla vsako opozicijo in najhuje izvedla dfkraturo v -a j® njegova uprava konfiscirala največ zv -ja, najtemeljiteje uničila svobodo cerkve in verč> titovska Jugoslavija dala največ za rdečo skupnost izirted vseh satelitov Moskve, da sedaj zato jugoslovansko ljudstvo strada in več dati ne more; vse to je Tito dokazoval in res tudi dokazal, da je njegova državna uprava vzorno komunistično — boljševi-ška družba, a mu vse to ni prav nič pomagalo. Tito je iskal tudi srednje poti. Poslal je Kidriča v Mos kvo naj sklene kompromis. Jugoslavija, bi še nadalje pod' pirala sovjetski blok, bi ostala komunistična država in zaveznica, imela popolen komunistični režim, čeprav bi njejii odnosi s sovjetskim blokom bili samo odnosi samo dobrega sosedstva in bi zk svojo pomoč, ki bi jo dajala, ne prejemala protivrednosti in pomoči kot drugi sovjetski sateliti. Moskva je enostavno odgovorila, da naj Tito in njegova vlada odstopi in naj se postavi vlada drugih, ki bodo takoj ‘ ob nastopu obsodili Tita in dosedanjo politiko komunistične stranke Jugoslavije napram Kominformi. Tito lega ni storil. Namesto sporazuma je dobil drugi pečat izdajalca komunistične skupnosti. Po nalogu iz Moskve so ga obsodili vsi sateliti in vsak komunist, ki se je upal izreči besedo v njegov zagovor, je bil “očiščen.” Tito se je branil. Streljal je svoje nasprotnike in pozaprl nezanesljive. Sateliti so mu odpovedali trgovske pogodbe in ga pustili brez osnovnih gospodarskih sredstev. Tito je bil prisiljen, da išče nadomestila kjerkoli. S tem se je pa zopet* oddaljeval od svojih komunističnih bra-tov in postajal v njihovih očeh vse večji in večji grešnik. Tito ima nekaj zanesljivih policistov. Ti so ga obvarovali, da doslej ni dobil najsvečanejšega pogreba na državne stroške, pri katerem bi mu sovjetski visoki dostojanstveniki govorili nagrobne govore in ga slavili kot največjega borca za napredek komunistične družbe. Ohranil si je življenje, pred najnovejšimi in najhujšimi sovražniki. Ali ker se zaveda, da je zločinec, da ga sovraži ogromna večina njegovega lastnega naroda in da bo mogel živeti smo tako dolgo, dokler razpolaga s policijo in vojaštvom, se obupno bori za življenje svojega režima. Zapadni svet ima interes, da se ta spor vzdržuje. Smar tra, da bi bilo še slabše, če bi se boljševikom posrečilo Tita likvidirata Zato daje Titu toliko, kolikor je treba, da se Titov režim drži pri življenju do nadaljnega. Ali je to prav ali ne je drugo vprašanje, tako je. Sedaj je Tito napravil nadaljni korak, da se reši. Za-padnemu svetu je povedal razloge svojega zadržanja, ki .se zde razumljivi in logični. Skuša dobiti simpatije na zapadu. gospodarsko pomoč in oporo ne da bi pri tem kaj popustil v svojih osnovnih komunističnih načelih. On hoče ostati komunistični diktator, ki ga vzdržujejo zapadne demokracije. Vrnil se je torej k svoji prvi ljubezni. Vsi vemo, da je Tito nastopil med vojno kot nekak narodni junak, ki se je boril samo za osvobojenje svojega naroda in mu je uspelo, da je s to lažjo dobil pomoč najprej od Angležev, potem pa še Amerike in drugih zapadnih držav. Takrat je imel z Angleži točen dogovor kako se bo Jugoslavija osvobodila in demokratično organizirala. Preko Angležev je zlomil odpor kralja Petra, njegove vlade v Londonu, osleparil Šubašiča in Grola in dal pobiti vse, ki so mu '•***—-*■- ' Madison, O. — Božične praznike sem srečno predihal, hvala Bogu. Koliko jih bom še, se pa »e ve — danes meni, jutri tebi ... Ta navada je v modi že od početka človeškega rodu na zemlji, kako bo na onem svetu, pojdemo pa pogledat, ko pride vrsta na nas. Tako se bomo najbolje prepričali. Božične praznike sem imel praiv prijetne, za kar so poskrbeli naša dobri ljudje. Naši iz Clevelanda so' pripeljali velikega purana in drugih dobrot, kajti časi so se spremenili. Do-' kler sem imel cvenk v žepu j»z, je taka pojedna bila hiš-ija zadava, sedaj, ko sem pa jaz “opleT” domalega, skrbijo za take pojedine drugi in jaz samo prisedem k mizi, pa mirna Bosna. — Za druga telesna okrepčila pa je priskočil ria pprpoč nek usmiljen čitatelj Ameriške D jam,eriper letečega imena pa na vem, samo toliko ven}, da se zanima za Hub-bardske novice, ki jih čita v Ameriški Domovini. Ta usmiljeni človek mi ni poslal sa mo božična voščila, ampak tudi nekaj v denarju in mi svetoval, da naj se za božični večer s -tistim denarjem, ki mi ga je poslal, malo razveselim, oziroma, naj si privoščim ka. dobrega za telo. Rečem vam, da sem tudi sfi. O, redki so taki, ki nosijo v sebi blago in usmiljeno srce, a vendar se dobe, da človeku pripoznajo in so mu hvaležni za naporno in vztrajno delo, katerega vršim kot poročevalec novic v Ameriški Domovini. Ta list je v resnici za svoj narod in zvest naši lepi novi domovini ter nas vedno vzpodbuja in uči, kako naj bomo, da bomo zvesti člani naše nove domovine, kjer svoj vsakdanji beli kruh služimo na boljši način, kot kjer koli drugje na svetu; ne sili in ne hvali tistega protiameriškega ko- nasproto- WMM domov na ukance, vselej tudi zaigra nekaj lepih melodij in nas tako spravi v dobro voljo, ali vsaj v -boljšo, kot sem navadno v teh dolgočasnih zimskih dneh. Pa ti mladi učenci imajo tudi vse drugačne navade in so bolj gosposki. Ko gredo k obedu, se lepo oblečejo -kot bi šli v cerkev, a jaz pa ravno narobe naredim in zmečem raz sebe vse razen ta pametnih hlač in kar sam sebi pripoznam ob takih prilikah, da sem precej za luno; zato se pa v takih slučajih tudi' bolj modro držim in imam usta kolikor mogoče zaprta, da mi ne uide kaka .nepravdanska na dan. Torej za lepi in pomenljivi Božič, ko smo obhajali bi rekel najpomembnejši dan v letu — dan Kristusovega rojstva, so me naši iz Clevelanda in Columbusa obdarili z vsem potrebnim za želodec (z gostim in redkim) do ta pametnih hlač, brez,katerih moj revni stan sploh ne more shajati, ker gotovih naravnih zakonih, v svojem tempu; svetovne države temeljijo na vrsti raznih civilnih postav, ki jih piše ljnd-stvo po svoje v raznih državah, kot komu odgovarja; tudi naše bratske podporne organizacije imajo svoje konvencije, kjer si izdelajo‘pravila, ki so veljavna za članstvo in glavne odbornike v medkonvenčni dobi in po katerih se precej strogo ravnajo. Tako ima tudi naš Slovenki narodni doti), ki se je zadnji čas re-inkorpbriral pod imenom The SloVen-ian National Home Company, svoja pravila in resolucije, ki so bile sprejete na raznih letnih delničarskih konferencah in nikdar preklicane. Ta pravila in resolucije so v veljavi za delničarje in za direktorje S. N. Doma tudi danes prav tako, kot Ob času sprejetja istih. Toda sedanji direktorij enostavno ignorira pravila in resolucije in drvi brezumno v svoje lastne zaključke, ki niso ne -veljavni in ne v korist delničarjev in ne v ponos ameriškim Slovencem. li je znano, da je bila sem v njih dan na dan, kot sv. Jurij na konju in se v njih v potu obraza ubijam za svoj življenski obstanek. In ko so se po teh lepih praznikih naši zopet razšli vsak pod svojo streho, sva kar sama ostala z našo mamico in vsak v svojem kotu dolgčas prodajava po stari navadi. K sreči, da imamo veliko hišo in dve kleti, da se lahko sprehajam iz enega prostora v drugega in si tako krajšam čas. Polnočnico smo imeli tudi v naši cerkvi, kjer je bilo sijajno in cerkev nabito polna vernikov, ki so prihiteli z vseh strani, da so počastili spomin Kristusovega rojstva. Prav zanimivo je bilo poslušati orgije, ko so se o-glasile in za njimi pa lepe božične pesmi in med njimi prelepa slovenska “Sveta noč, blažena noč. .. ” Ob taki priliki se človeku nehote orose oči, ko se spomni svojih mladih let in obenem pa si tudi mUli, da bo kmalu treba umret. Take domišljije U urnega jiiwvwuuvrioACfto - - munizma, katerega preganja sicer žalostne, vendar ni no-naša vlada v Washingtonu in belle Poni»« ne zdravil zallie- ki se je pričel gnusiti celo našemu zavednemu delavstvu. Saj, kateremu tukajšnje razmere niso po volji in si misli, da so onstran morja boljše in lepše, si lahko pomaga in naj mirne in lojalne ameriške državljane pusti v miru, namesto, da jih kar naprej podpihuje proti naši vladi in vleče na levico, kar jim več škoduje kakor pa koristi. Božični prazniki so potekli v lepem redu. Zbrali so se bi- Vselej, kadar prideta Eddie in Benty na kratek obisk iz Co-lumbusa, je njiju prva naloga, da gresta v cerkev. Vse tako Izgleda, da se bo mlajša generacija bolj zanimala za cerkev, kot se pa starejši. To je res lepo za mlade ljudi, bi rekel. Kar nas je pa starejših grešnikov, pa menda vsa “žavba” nič ne pomaga in se bomo poboljšali nesejo prazniki. Naši so sini in vijejo roke, češ da jih bo konec od prevelikih skrbi, me moramo pa delati in znesti vse skupaj. Zadnjič sem v svojem rapor-tu ostala tam, ko je naš brazdal po skledi in na uro gledal, kot da biTnoral čez pol ure na vlak ali pa v ofic. “Fr gudnes šejk,” sem rekla, ko nisem mogla več prestajati, “kaj pa zijaš v uro, kot bi bila kakšen koledar in jed ti ne gre, kot bi bile iv skledi same poha-ne krtače ali kaj takega. Je vse zastonj, danes -bomo postno, if® je amen.” On ni rekel nič, samo na uro je gledal in nekaj na prste računal. Končno je pa sam pri sebi vzdihnil: “Še šest ur, pa jih bomo.” “Koga bomo, bi rada vedela,” sem silila vanj po zapovedi, da kar je žena, to je mož. “Nič,” je bilo vse, kar je rekel, vstal od mize in šel v svojo sobico v zadnjem koncu naše sobico v zadnjem koncu nase ne go3podarja. Kakopak! hiše, kjer ima nekakšno pisar- K&. vam niaem povedala, de- Tako mi. dne 12. jUuarja 1939 leta apre- m VSO' prosveto. Ukinili so že pa kaj narobej lpa take po-Prosvetni fctob SND, Slovensko da nt nikamor. Ho- šolo jr sedaj so napovedali ^ ^ se mu zahvaliti M „je- delndčarski konferenci, katero sem spisal in predložil jaz, tukaj podpisani, za ustanovitev Slovenskega narodnega muzeja, in zato vem tudi sedaj, kaj pišem in mislim o tem. Tista, prva resolucija se glasi: “Mi, zbrani zastopniki društev delničarjev in posamezni delničarji S. N. Doma na St. Clair Ave., v Clevelandu, O., pričujoči na letni delniški seji dne 12. januarja 1939, uvide-vamo koristnim pričeti z zbira-jem, hranjenjem in razkazovanjem raznih predmetov, spisov itd. iz našega ameriško-slo-venskega društvenega in privatnega življenja za Slovenski narodni muzej v Ameriki, kdt rekord našega d'eia in prizadevanja, skupin in posameznikov, v svrho študije in- razkazavanja ter ohranitve raznih dragocenosti našim potomcem. “Vsled tega pooblaščamo direktorij S. N. Doma, da ipO svoji najboljši uvidevnosti podvza-me potrebna 'Korake, 'da iz zbiranjem v muzej spadajočih predmetov takoj prične in da stopi v zvezo z organizacijami in posamezniki, da prepuste zanimive predmete, ki jih je vredno ohraniti za bodočnost, S. N. Domu, ki s tem prične razvijati Slovenski narodni muzej v Ameriki. “Slovenski narodni -dom na St. Clair Ave. se zavezuje sprejete predmete za v muzej skrbno hraniti ter v dogledni dobi razkazavati, ko se Zbere dovolj no in ‘kjer prečepi v»e večere, da me včasih kar grize, da bi prijela tiste čečkarije in mu jih *imet»la v glavo. Včasih se vsedem zraven in skušam dobiti iz njega kakšno besedo, pa je ne. Po desetkrat ga vprašam to ali ono, pa me nazadnje debelo pogleda in vpraša: “Kaj si rekla, Micka?” Pokgra, oči bi mu izpraskala, kf vedno tišči v tajprajtar, zraven pa kadi cigarete, da je zares čudno, da ne priletijo včasih s požarno brambo, tak dim je pri nas. Včasih me kar davi in ne morem do sape. On me pa sočutno pogleda in mi svetuje: “Micka, čaja si skuhaj, pa malo tistega dobrega Srpanovega medu prideni notri, ki si prehlajena.” Šur, prehlajena — od tistega dima iz njegovih smrdljivih cigaret! Včasih si mislim, da bi se tudii jaz navadila kaditi, pa bi jih oha vlekla, me vsaj dim ne ‘bo dušil. Njega sem gledala, kako potegne iz cigarete vase, požre, malo počaka, potem ipa puhne skozi nos dim po hiši. Zdelo se mi je, da je to prav lahko. Skrivaj sem mu vzela eno cigareto, se ivstopila pred naše veliko zrcalo v veži in jo prižgala. Ko je cigareta dobro zagorela, sem z vso silo potegnila dim vase, pa je ilo •konec mojega kajenja. Din) me je hotel zadušiti in komaj, da sem ostala živa. Naj kar sam kadi za našo družino, bo že kako. Ko sem pomila črepinje, sem prišla k njemu in skušala spraviti iz njega kakšno -besedo, da bi se kaj pogovorila zastran praznikov. Vse, kar sem dobila od njega, je bilo to, da mi je rekel, da vso skrb kar meni prepusti, ker to je skrb gbspodi- 2 kliči, da vse zmečejo na nas, če “fifl razKazavaii, ko sc -»uere uuvoij šele, ko bomo odšli v krtovo de- - zanimivega gradiva, po načinu želo. ” stnadard muzejev. Ta dopis sem namenit le bo- j “Sprejeto na redni delničar- li vsi naši in med njimi sta bi- žičnim praznikom in spominom j ski konferenci dne 12. januarja ioni nrllrvžil , 1Q9.CI l n vos smo s iti juvm *•,(***“ ~ tiuiuil jmuussivvin asi j oni ft' la tudi naš Eddie ih njegova so- nanje in vse drugo sem odložil j 1939. proga Betty ter njiju prijatelj, za drugič Najlepša hvala vsem ! Erazem Gorshe, mojim dobrotnikom, ki ste mi l predlagatelj, pripomogli do tako sijajnih bo- J Ta resolucija je danes še žičnih praznikov. Bog vas ži- j prav tako v veljavi, kot je bila' vi in vam daj boljšega hlagoslo- 'vsa leta, odkar je bila spreje-va za prihod lije leto 1949. - ta. Tedaj je glasoval samo ^ j F ra rtk Leskovic, eden proti njej, vsi drugi na- ■n.--— vaoči so brli zanjo. —Prvi železni plug za splo*, Polagoma pa so prišli v di- ki je prišel z njima iz Columbusa, kjer skupaj študirajo. Ti učenci so jtiko prijazni in talentirani, ko se podajo v svoje-pogovore. jih ni mogoče razumet, posebno jaz jih ne, ker nisem nikdar pohajal v tako visoke šole, ker sem bolj hribovske sorte, kot pravi Mus. Modic. Kadar pride Eddie šali so Matiji Pogorelcu pismo da naj imenuje .pooblaščenca, ki bo 'prevzel njegovo zbirko. Ampak, predno pojasnim javnosti zaključke našega direktorica, naj tukaj priobčim še drugo resolucijo o muzeju, ki sem jo predložil redni letni delničarski konferenci 11. jan-uai-1940. leta. To vsled tega, ker že takrat direktorij S. N. Doma ni hotel financirati Slovenskega narodnega muzeja in sem moral iskati tudi finančno pomoč povsod, pri vseh slovenskih bratskih organizacijah, društvih in posameznikih po vsej Ameriki. Ta druga resolucija, ki predvideva, 'kako se bo muzej financiralo, se dobesedno glasi tako: Resolucija “Ker je Slovenski narodni -muzej, ustanovljen 12. januarja 1939 leta, potom sprejetja tozadevne resolucije n« redni delničarski seji Slovenskega narodnega doma na Sit. Clair Ave., smatran kot splošna narodna Ustanova, tikajoča se vseh Slovencev v Ameriki, in “ker Slovenski narodni muzej do sedaj še nima finančne podlage, katera je nujno potrebna za uspešno izvedbo, razvoj, ureditev in vzdrževanje istega, in “ker bi bilo celotno financiranje -Slovenskega narodnega muzeja preobtežilno samo za družbo Slovenski narodni dom na .St. Clair Ave., pod čigar streho se je Muzej osnoval in kjer se že eno leto izvaja in izpopolnjuje, in “ker je nujno potrebno, da se v to Ustanovo zainteresira vse Slovence v Ameriki in vse slovenske organizacije, društva in domove, brez razlike na versko ali politično roisel-nost, na sodelovanje, -tako v moralnem kot v finančnem oziru, in jjio vporabo je iznašel Joku - rektojij 8. N. Doma ljudje, ka-Deeie okrog leta 1837. J -torih cilj je iztrebiti iz doma 7 govoTel5o^aui»nje!T!?gama vame, da mi prepusti vse delo in skrbi za praznike, pa sem se premislila. Saj bi navsezadnje res mislil, da mi je s tem napravil kakšno posebno do-pa-denje ali milost'. Hotela sem se obrniti in ga pustiti samega pri njegovi)} čečkarijah, ko me pokliče in Vpraša: “Micka,” je rekel na vso moč prijazno, da sem ob njegovih milih -besedah kar skupaj lezla, ki jih nisem navajena, “koliko časa se pa mesene klobase kuhajo?” “Toliko časa, dokler ne ugasneš -pod njimi,” sem mu povedala. Aha, torej je vendar nekaj na svetu, ki ti ne veš, sem si mislila. Drugače ste pa samo vi moški, ki vse .veste, vse znate. Pa da ne bo rekel, kakšna da sem in mu niti tega močem povedati, kako dolgo je treba siliti mesene klobase, da so voljne in pridne, sem mu vseeno zaupala, da jih jaz mar-tra-m nekako pol u-re v kropu. Morda je -potreboval ta recept pri svojem pisanju, sem si mislila, ko ni -rekel na moje pojasnilo nobene. Tisti večer je šel dosti prej spat kot jaz. Navadno sem jaz že davno v postelji, ko ga še slišim stikati po ajsbaksi v kuhinji. Tisti večer jo je pa kar naglo pobral. Pa še celo ve-karco je navijal, sem slišala. Morda se ne počuti dobro, me je zaskrbelo. No, bo že rekel, saj ima jezik, sem rekla in začela pripravljati za malega (ki bo doma imel) sendviče za v šolo. Vidite, -pa sem se »pet zaklepetala. Ne gre drugače, da bom drug pondeljek nadaljevala. Je še dosti in zelo lepo se bo bralo, boste videli, da se bo, če bom iznala prav povedati. Tista, ki ga lansko leto ni u-raj-mala, ko je ‘bil čas za to, bo “ker bo Slovenski’ narodni raoraia “iaj 4akati *tiri .letf; muzej /služil kot zgodovinska Kakor J e oni zapel o svoji, ki ilmol o Loma i II k lz*f mo mi' podlaga raziekuvan^m vsem 2 je mso hoteli dati, dokler bo Slovencem v Ameriki enako, , ■.----- . “dii, Zbrani zastopniki dru-'20 let: Še 8tlr leta J0 bom ca-(Oslis os 8. strsai) j kal, jo bom. I WM::- JANUS GOLEC: KROCI Ljudska povest po ifodovkukik virih m bili vsi, le temu bo ae upr-jnih zakupov in vsebovali bog- opasnega podjetja. Pri teh po- bil radoveden vsak Bruc. Oble-jgislekih se je iprijela Vida za'govalci bi se bili lotili oni ve- JANUAR TOk z levioo, z-desnkd pokaza-1 čer naskoka po tako temeljiti 15,—Lake Shore Post No. 273 la na svoja ,prsa in rekla: ‘‘Za- artilerijski pripravi, da jih niso(Ameriške^ legije priredi ^2nd u pani načrt za doklicanje po- moči se ni rodil v moji glavi, ampak ga je »tuhtala braniteljica ogrske trdnjave Munkač Commander’s Ball" v begale jn plašile one okrogle'AnnuaJ bombe s hriba, svareč molče: dvorani Ameriške legije, Čuvajte se nas! Miklavčani so skotali sode v — Helena Zrinjska — prva zakope, da so grozili na vse šti- kraljica Krncev, če se je obneslo njej, zakaj bi se meni ne, ki se bom podala v nevarnost z zaupanjem v pomoč žalostne Matere. Sina sem že žrtvovala in darujem že sebe, če 'bo taka ri vetrove. Oba štrtinjaka sta prežala na gozdič pod hribom, v katerem je tabori!glavni stan Brucev. Tretji štrtinjak je bil usmerjen v šumo proti Ljutomeru, v kateri je bil sovražni volja božja. Sin bi me zaniče-!pratež, kjer je izpodletel pobeg val v večnosti, ake bi videl, da mu je mati manj junaška, nego je bil on — mladec!” Vojni posvet je trajal dolgo. Zaključili so ga na vsezgodaj s sv. mašo, med katero je bila obhajana za ‘na pot slovenska Zrinjska — Vida iz Veržeja! Drugi dan se niso lotili Bruci obstreljevanja zjutraj. Tekali so po gričih, s katerih so žugali taboru topovi in nekaj p r cnašali. Pripravljali so oblegancem kaj izrednega, kar Frančeku. Sodi so bili pripravljeni. V zadnji štrtinjak se je motala Vida v moški preobleki ter s strelnim orožjem in bodali za pasom. Ko je tičala dobro v sodu, se je poslovila še enkrat z mahajočo desnico, zaprla vrača in kukala skozi navrtane luknjice proti izačudenemu sovražniku, stoječemu po kotanjah v negotovosti: Kaj bo? Zvonovi so zatrjančili, moške roke so privalile sode na vrh nasipov in ob poku župnikove (Knausova dvorana) E. 62 St in vogal St. Clair Ave. PIN and OFF orkester. 15, — St. Lawrence Baseball Team priredi ples v SND na 80. cesti. Za godbo bo skrbel Pete Sokach orkester. 28. - AMVETS Post 26 “Third Anniversary Dance” v avditoriju SND na St. Clair Ave. — Vadnal orkester. 29. — Samostojno podp. društvo Ložka dolina priredi plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igral bo Frank Mulec orkester. 22.—Društvo Modem Crusaders št. 45 SDZ praah-uje 21 letnico obstanka v obeh dvoranah je lilo treba poprej pripraviti, pištole so se zakotalili sodi nav-Nenadlegovani od groma in zdol po hribu. Kotanje je šlo potresa granat so se lotili ta- borniki izvedbe zaključkov nočne vojne seje. V kritju Vidinega doma so izkotali iz kleti dya polovnjaka in tri velike štrti-njake. Najprej so začeli obdelovati polovnjaka, iz katerih so vzeli dno. Soda so napolnili z zemljo in kamenjem. Skozi sredino, in sicer po dolgem, so naphali v kamenje izrito luknjo močan naboj, ki je bil opremljen na zgornjem koncu z dolgo vžigalno vitico. Po napolnitvi in nabitju polovnjakov skraja >bolj počasi, vedno hitre- je ter hitreje, dokler ni [priletel sod za sodom v grabo z glas-' nim treskom in se ustavil tamkaj. Kruci si seve niso mogli razložiti nedolžnih pošiljk s hriba. Koj so se začela zbirati krog sodov v nekaj meterski razdalji krdela radovednežev. Ifikdo ni upal čislo blizu, nekaj je moralo biti v sodih, kar gotovo ni bilo nedolžno darilo. Kruci so se že drenjali v nestrpnosti krog obeh polovnjakov. Zdajci Trebar in Krištofi orkestra. FEBRUAR 6. — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ priredi plesno (veselico v SND na St. Clair Alve. Igral bo Pete Smick orkester. • 19. —St. Vitus Boosters št. 26 KSKJ prirede plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igral bo Lou Trebar orkester. 20. —Euclid Rifle A Hunting klub, pustna večerja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. (spodnja dvorana). 26.—Predpustna veselica društva Kristusa Kralja št. 226 K. S.K.J. v avditoriju SND na St. Clair Ave. MAJ 16.—Društvo Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete bo'javnosti ni bilo odmeva. obhajalo 20 letnico obstanka v SDD na Waterloo Rd. Godba: cerkveni dvorani. KUC OB 10-LETNICI S. N. MUZEJA—REŠITI GA! OMdsUnsaJe s S. »trsna štev delničarjev in posamezni delničarji Slovenskega narod-negadoma na St. Clair Ave., v Clevelandu, Ohio, pričujoči na redni delničarski seji dne 11. januarja 1940, pooblaščamo in nalagamo bodočemu direktori-ju S. N. Doma, da ima pravico in dolžnost prositi 'm finančno pomoč v jimenu Slovenskega narodnega muzeja vse slovenske, odnosno jugoslovanske podporne, gospodarske in kulturne organizacije, društva, Narodne domove in posameznike, na način in Ob času, ki se direktoriju poveriti vsa ta dela, zapopade-na v tej in v prvi resoluciji, Prosvetnemu odseku direktori-ja ali Prosvetnemu klubu SND, da delo in naloge »vrši. “Sprejeto na redni delničar Tavčarja, tajnika B. N. Doma." Meni so sicer dali urad aibi-varja, brez vsakih pravic. Jaz sem ae čutil popolnoma uničenega in se nisem hotel več udeležiti nobene seje direktorija 3ND, ko sem služil nepretrgoma 124eto in zadnje leto mojega četrtega termina. ,Nla zahtevo sem jim oddal tudi vse zapisnike in ‘bančno knjižico. Tedaj je imel muzej skoraj dva tisoč dolarjev svojega sklada. Iz srca in z vso dušo sem delal za to ustanovo. Posvetil sem mnogo študije tej Ustanovi. Na splošno delam prosvetna dela v Clevelandu že 30 let in mnogi me poznate. Imel sem najboljši namen, zbrati in ohraniti zgodovino ameriških Slovencev, pri čemur mi je šel največ in naj-izdatneje ne roko z zbirko sipo. rantirajo, da se zgodovina enega naroda ne uniči, kar tako, kot si misli peščica domišljavih director jev. Vaša ipisma in moje odgovore bom na željo delničarjev preči-tal na oknferenci, da se javnost seznani z vašim načinom gospodarstva v domu, katerega niste sami zgradili in ni vaš, smo delali in še delamo zanj tudi drugi, in kot različni delavci za dom smemo tudi drugi reči še kakšno besedo. Zgodovina uči, da če nekdo uniči zgodovinsko zbirko nekega naroda, s tem postane izdajalec -dotičnega naroda. Jaz ne bi maral, da bi imeli med direktorji S. N. Doma izdajalce naših otrok in ameriških Slovencev. Zato se trudim in delam, da se ohrani vsak košček zgodovine, ki je zbrana in štovani Matija Pogorelc v Du- shranjena v arhivih S. N. Muze- luth, Minn., ki je sam prispeval 90 odstotkov muzeja. Brž, ko so se direktorji mene iznebili, so teačeli ruvariti proti bolj javno proti Slovenskemu narodnemu muzeju. Jaz sem moje stališče pojasnil v listih še v maju 1947 leta, toda od ja. Ce ste pa že kaj zapravili, boste pa pojasnili Vi. Na svidenj e na konferenci S. N. Doma! Erazem, Gorahe. »ki seji S. N. Doma na St. Clair Ave., Cleveland, O., dne 11. ja- ja, Okorna in celotnemu direk- Dne 9. decembra 1948 pa piše John Tavčar pismo Matiji Pogorelcu, da se je direktorij odločil za “likvidacijo” muzeja, da naj imenuje .pooblaščenca, ki bo prevzel njegovo zbirko. Med drugim pravi, da se tudi jaz ne zanimam več za muzej. Kakšna laž! Kaj se vam nisem ponudil še v pismih na Tavčar- nuarja 1949. Erazem Gorshe, predlagatelj. Ta resolucija je bila tedaj soglasno sprejeta in po njej sem se ravnal, kot tajnik in arhivar muzeja skozi prvih osem let. Direktorji S. N. Doma so se o-čividno tedaj strinjali z ustanovitvijo Slovenskega narodne- Akordno delo toriju, da rad izvršim še ivse nerešeno delo, samo da se stvar rdši in ohrani? Toda vsi ste molčali, kot ribe v vodi! Direktorji, kdo vas je pooblastil, da smete “likvidirati” Slovenski narodni muzej? Katera delničarska konferenca je naredila tak zaključek? Ali za vas ne obstojajo nobena pravila, ne V nekaterih listih večkrat beremo, da je akordno delo nekaj nemoralnega, da je to žalostni ostanek kapitalističnega gospodarskega sistema. Istočasno pa beremo slavospeve o velikih uspehih stahanovsbva, beremo hvalnice o udarnikih in raznih novatorjih. Vse to pa so le razni novi ali prikrojeni, ali pa tudi le preimenovani sistemi a-kordnega dela. Tako poroča tudi znani moskovski list “Izvestija” o preureditvi plačila dela v kmetijstvu v Sovjetski zvezi. Do sedaj je v glavnem dobival delavec v kmetijstvu in tudi kolhaznik plačo v naravi in to od delovnega dneva. Sedaj pa nameravajo vpeljati jjiačilo od enega stota (centa) pridelanega žita.. Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32(4 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6*4; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 88 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi there vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 60 je 42 in 62 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 60 je 39, 62 je 41, 54 je 43 in 66 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 36 pomeni ameriško mero 13VŽ:. 36 je 14, 37 je 14*4, 38 je 15, 39 je 15*4, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16*4, 43 je 17. (Po “Ohzoru.”) DELO DOBIJO Dobra služba za žensko Sprejme se izkušena ženska za cafeterijo, za delni čas. V tovarni, tedenska plača. Eaton Mfg. Co. E. 65. St. & Central Ave. Pokličite HE 0500, exchange 209. (3) MALI OGLASI ga muzeja v Ameriki dasi posa-1 veljavnost resolucij in sklepi “ mezn&i niso zanj nikdar delali konf* ne? Mar mislite, da me|kolhozniki,ritem večje plačilo dno. Kakor polovnjaka so pripravili tudi dva štrtinjaka, kan je zahtevalo mnogo iveč dela in truda. Tretji štrtinjak so obi-li z najmočnejšim broči, ga navrtali na več mestih, opazili znotraj z odejami tako na debelo-in varno, da bi zlezel vanj odrasel človek z vso sigurnostjo in se spustil pod hrib. Vrača na štrtinjaku so preuredili, da so se dala zapreti in odpreti od znotraj. Pripravljanje sdov za izpad je tako navdušilo in prevzelo Miklavčane, da se niti zmenili poka. Proti nebu je -bušil visok plamen v stebru dima, ki je bil spremljan 'kvišku in na vse strani od kamenja in počilo je dvakrat, da se je stresla zemlja! Od silovitega razpoka razmetano kamenje je potipalo na smrt nekaj po deset preblizu zijajočih Krucev, precej'je bilo težje iler lažje ranjenih, ostali vsi preplašen zatulili----Vsak je bežal kakor ob pamet iz grabe v šumo in le naprej, da ga ne doseže kamenje iz ostalih sodov. Polovnjakoma sta sledili eksploziji dveh štrtinjakov, ki sta sten, in nabrani skupaj v podporo Slovenskega narodnega muzeja naložijo v posebni sklad, kateri se sme rabiti izključpo samo za razvoj, nabavo opreime in vzdrževanje muzeja, ki je pod direktnim nadzorstvom direktori-ja S. N. Dama, in “dalje se nalaga dolžnost bodočemu direktoriju, da naprosi vse slovenske, odnosno jugoslovanske podporne organizacije VaUSIVC punpvuirc ~ .-0-- ---- in vse druge slovenske časopise, diktatorski način urad tajnika niso za udare granat, s kateri- zahtevali le par žrtev. Le tretji mi jih je začel obmetavati so- štnlinjak je še počival ob robu vražnik kmalu popoldne. Bru-jgozda povsem mirno in grozil da dovolijo v svoj ih kolonah li- stov agitirati za finančne pri- nega kluba SND, dne 28. janu- hanje topov je trajalo nekaj ur. Jeruzalemsko taborišče je bilo povsem zavito Iv gost oblak dima, iz katerega so švigali bliski, kadar so se razletavali izstrelki. Radi dima in smodnika Kruci niso mogli prav razločil, kaj počenja tabor, ki vali proti zakopom na vse strani nekaj okroglega. Še precej pred zatonom »ol-nca je nehal topovski ogenj. Sovražnik se je bližal 'po grabah. Poveljniki so kazali z rokami na pripravljene sode, ki MEHOM "tour lUV WORB KS bagznaj s čim, ker se še vedno ni hotel razpočiti. Kruci, ki so se zbirali za naskok, so bilFraztveni na mah na vse štiri vetrove. Priklical bi jih ne bil nikdo tako hitro, da bi si upali pogledati v bližino, kjer so se razpočila peklenski stroji in eden je še vedno prežal na priložnost, da raizžene v sončni prah vsakega, ki bi se mu približal. V cerkvi vrh gore so zahval no trjančili. Ranjenci so stokali in klicali zastonj na pomoč 1 Oddelki Krucev so doživela presenečenje, ki jim je nagnalo v tolovajske ude dovolj strahu. Ih (10 prispevali denarja, ra par izjem. Tudi sabotirali so ko? Ne, direktorji, ne boste ujeli ne mene in ne Matije Pogo-movi nadzorniki pregledali in relca in ne drugih, pač 'pa ste “da se vsi darovi in dohodki, Muzej, saj niso sedem let do- II1UV1 HUlUiBVlšJmi Jlicgjcuau ... ----°—7 I podi pisali poslovnih knjig S. N. ujeli sami sebe v precep. Da, ri Muzeja. To se je zgodilo prvič šele na mojo zahtevo dne 7. januarja 1946. , Te dive resoluciji sta še danes veljavi prav tako, kot ob sprejetju, ju ni preklicala do sedaj še nobena redna ali izredna delnJičaSrska konferenca SND. Kljub temu so mene eno-savno vrgli ven, vzeli so mi na muzeja in šole, oziroma Prosvet- spenke za v korist Muzeja in za zbiranje predmetov jn stvari za v Muzej in da uredniki listov sami apelirajo na slovensko javnost in priporočajo, če ima kdo kakšne zbirke starin, knjige, časopise ali druge predmete, da jih izreče iv varstvo Muzeju. arja 1947, na seji -upravnega odbora direktorija SND. lahko brez vsake škode za javnost likvidirate sebe iz direktorij a S. N. Doma, kar je že tudi skrajni čas, predno nam, zapre, vito celotni Slovenski narodni dom. Uničili ste Prosvetni klub S. N. Doma, -Slovensko šolo, ki je obstojala 23 le in li se še prav lahko nadaljevala, sedaj ste napovedali “likrida cijo” Slovenskemu narodnemu muzeju, za katerega niste nikdar nič prispevali, razen par izjem. Kaj mislite? Upam, da bodo lastniki “cer- loora mreiuunja —> —----------- Tedaj je predsednik direkto- tifikatov” sedanjega -S. N. Do- «•- 1 • -l-i i- —r,., .‘nlJlrn voTionrlni no nnnrin. rija Janko N. Rogelj dekreti-ral tako: “Letos se ne bo volilo nobenega predsednika ali taj nika Prosveinega kluba SND. Za predsednika se smatram jaz, kot predsednik direktorija SND ma čoliko razsodni na prihod nji delničarski konferenci, ki se vrši v januarju, da bodo 'pošteno obračunali z vsemi prega Predsedstvo Vrhovnega Sovjeta je odločilo, da dobijo sku-pinski vodji v kolhozih kot priznanje dobrega uspeha žetve naslov: “Junak socialističnega dela.” Ta naslov morejo dobiti tudi predsedniki kolhozov in ravnatelji takozvanih M.T.S. (motorne traktorske postaje), toda predvsem je iabaslov namenjen skupinskim vodjem kot priznanje za čim večje pridelke. To je torej nekako plačilo za skupinsko delo v akordu. Cim več centov žita bo kolhoz oddal, tem preje bodo predstavniki kolhoza odlikovani in- tem več plačila v naravi bodo kolho-zniki prejeli. Ker 'pa je pridelek odvisen 'tudi od vremena in ne samo od dela, bodo prejeli delavci v krajih, kjer so bile u-godne vremenske razmere, večje akordno plačilo kot v okra- _______SKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Am. In E■ tStk DENARNE M DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ Tvrdks HOLLANDER njalci prosvete, šole in muzeja, jih h j er so bile vermenske raz- Do -takrat pa nas varujejo mere neugodne “Direktorij S. N. Doma sme 1 za tajnika pa imenujem Johna razni civilni zakoni, ki nam ga- Razleta sodov ni čakal nikdo z v«cjo nestrpnostjo nego Vida v štrtinjaku. -Njen sod je dosegel svoj cilj, kakor bi ga bil izstrelil iz topa. Eksplozija polovnjakov, krič in pobeg sovražnika sta jo poučila, da bo uspel tudi njen načrt. Odprla je vratca, ogledala previdno položaj, ki je obetal varnost in že je bila iz soda ter se potegnila po vseh štirih iz grabe na porobek gozda. Vzel jo je mrak, brzela je po gozdiču od drevesi do drevesa, ne da bi jo kdo ustavljal ali ji zapiral pobeg. (Dalji prihodnjič.) naznanja: DA: pošilja denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka polil jatev je jamčena; DA: prodaja zaboja za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino; DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in Ute točno odpremlja na naslovnike; DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo iai Nemčijo; I DA: prodaja karte za potovanje v stari kraj in od tam sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice so vporabo v naših državah; DA: opravlja Notarske posle. "Zadnji mož." — Johnny Moore iz Collingtoii.( N. C. je zadnji mož iz kluba “Zadnjega moža.”’ On je namreč zadnji izmed živečih prič, ki so prisostvovale prvemu zrakoplovnemu poletu v Kill Devil Ml, štiri milje južno od Kitty Hawk, N. C., ko so bratje Wright izvršili prvi polet s svojim motornim letalom. KADAR torej rabite postrežbe v gori navedenih slučajih, se obrnite ne zanesljivo in dobro znano tvrdko: AUGUST KOUANDER 1 v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga n] Išče stanovanje Veteran s ženo in enim otrokom želi dobiti stanovanje 4 do 5 sob, opremjleno ali brez opreme. Kdor ima kaj naj pokliče 25 I P I H\ % — ! iTumrumimrmimjiTiJT^ za leto 1949 so izšle! Knjige so sledeče: “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” Obe knjigi skupaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le pozni. Naročnino za knjige je1 poslati v Money ordru, . ali bančnem čeku na: 1857 W. 21st Place Chicago 8, Illinois JOHN OBLAK 1146 E. 61. St Kakor smo že sporočali o prekupitvi Zimovega pogrebnega doma na 17010 Lake Shore Blvd. dalje naznanjamo, da smo po izselitvi prejšnjega lastnika prostore obnovili z novimi preprogami in zagrinjali in je od sedaj dom vsakomur na razpolago za ogled. Družina Frank Matoh, ki se nahaja v domu in ki so mnogim znani, bodo rade volje vsakemu prostore razkazali. Druge izboljšave bodo pa sledite redno, ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unljska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmenil ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. dokler ne bo dom to, kar je firma sklenila, da bo najmodernejši. Ameriška Domovina la, ker ni ii tedni se mu vračalo ves FANT S KRESINJA IVAN MATIČIČ .....................................umna...............................iiiiiraiiiiiiiniDiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiniiiiiiiiiiiito A DOMOVINA, JANUARY 3,1949 Kako pa ta ljubi Žele? — Oženil se je medtem. — Oženil? — Da, lansko leto je stopil s Slaivko v zakonski j arem. Spričo tega ter spričo Vidove odsotnosti je javno življenje na Kresinju domala zamrlo! Nikogar ni bilo, ki bi ga razgibaval. Kako ne? Mar tisto ob nedeljah popoldne pri Juršaju nič ne pomeni? Seveda pomeni, vendar je celo to močno opešalo, ker ni bilo več prave vneme za te vrste zabavo. Tisto, kar sta zasejala Žele in Vid s svojim nastopi, je le klilo na Kresinju kljub njuni odsotnosti. Ljudje so namreč spoznali, da je poleg krčemskih pre-klarij in 'pretepov še druga 'zabava, ki je vsekakor boljša in privlačnejša. Zato je krčem-sko veselje pri Kresinjcih znatno izigubilo na svoji privlačnosti. Vid bi rad vedel, kako je kaj z Julko? Oh, Julke ni več! suha 'leta za Kresinje, ko ni bilo Vida, in ljudje ga niso mogli dočakati. Sicer je bil Žele bu, vendar sam brez Vida ni imel pravega veselja. Zdaj je Vid zopet tu, hvala Bogu! Popolnoma razvit mladenič, zastaven in mikaven. No, zdaj pač nikogar ni več, ki bi se ga lotil ali ga celo odganjal od fantovske družbe. NI mogoče, kajti če ne drugo, ga ščiti fantovska postava. Poprej vladajoča fantovska gruča se je medtem nekoliko postarala, mnogi so se poženili, tako je zdaj Poljančev Vid na vrsti, da sprejme fantovsko glavarstvo. Tudi to je tisto, kar daje Vidu tako veljavo med ljudmi ter jim vzbuja spoštovanje in strah. Gruntarjev sin in glavar fantov! Arduš, kdo si mu še drzne kaj reči ali ga objedati? Glejte, kako objestno hodi po vasi! Objestno? Ne, parv nič ni objesten. Pač je Premeščena je ibila iz Blač ne- zastaiven in vitek, tudi modrej-kam daleč proč. Pravili so, da ši, kot je bil* prej, vendarle pri- celo po lastni želji. Ni čudno, Vid se ni nikoli oglasil; v začetku ji je poslal nekaj pozdravov, pozneje ni bilo več glasu od njega. Navajen drugačnega življenja, se zdaj ni mogel tako hitro vživeti doma. Sprva je hodil kar okoli hiše, postaval po vrtu in po vasi, nobeno delo ga ni ja:zen. Po večini se drži okrog doma. Na vrtni ograji slonita s sosedovim Matejcem ter si obujata spomine na vojaška leta; kajti skupaj sta tedaj odrinila od doma, skupaj služila in nazadnje se skupaj vrnila domov. A ni samo Matfljec tu, ki Vida privlači, temveč še nekdo je mikalo.} Ce bi ga zdaj ljudje jtam. Je še bolj mikaven od zaničevali, kakor so ga prej inlMatejca: nihče drug ko Grah- bi ga še pisano gledal, foij*(ova Bariča. se Vid igladko poslovil. Toda j “Joj, Bariča! Kako si zra- l.n ‘i! ©In lroVn tm rooirvlo ?*> T’o'Vrv 1 raju oiu, nuno o v- »iwiuuf.*-1 xrnw""jr vsi so ga z neko spdf u.1vostjo, vzkliknil Vid, ko jo je zagledal, ogovarjali in tudi oče\a'je rad1 Sramežljivo je povesila oči, spuščal z njim v pogovor. Lju- ko ji je sisnil roko. Bariča, ti-dje so v teh letih spoznali, kaj sta deklica, je danes skoraj dvaj-pomeni Vid za Kresinje in kako setletno dekle. Ni več Bariča, je, če ga ni. Bila so nekaka'temveč Bara jo kličejo. Tiho- je in vitka, jasne oči ima, lase pšenične. Zares brhka de-NAZNANILO IN ZAHVALA Me, neopazno se je razvila, ka- Žalostnega srca naznanja-'k°r skrita cvetka se je razcve-mo, da je umrla naša ljublje- ^e'a- Vidu je zelo všeč; kako na in nikdar pozabljena mama mu bo, se ne ve, kajti pri dekletih je nestanoviten. Ne ANA PAULIN rojena Berkovič Zaspala je v Gospodu dne 1. decembra 1948. Pogreb se je vršil dne 4. decembra iz že-letovlh prostorov v cerkev Marije Vnebovzete ter po opravljenih cerkvenih obredih na pokopališče Calvary, kjer smo jo položili k večnemu počitku. Naj lepšo zahvalo izrekamo častiti duhovščni za dušno tolažbo pokojni ter za opravljene cerkvene obrede in molit-Hvala vsem, ki so položi- se vezati, je še mlad, ima lavni del življenja pred sa- ve. li krasne vence k njeni krsti, darovali za sv. maše in dali avtomobile brezplačno za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, in jo spremili na nje- tijsko izadrugo; iz njenih sred- Tiidi 'Učitelj Žele si je želel Vidalnazaj. Nu, zdaj je Vid n, Ze)e ga je zelo vesel, vendar niti Žele sam ne kaže posebne vneme za nadaljnje delo. Nekoliko se je unesel, nekoliko ga zadržuje zakonski jarem. Zdi se, daje Želet-u tlake dovolj. Toliko let se je pehal za to ljubo Kresinje, hvaležnosti ni našel nabene, pač pa polno oivir in še celo polena pod noge. Zato je rekel Vidu; “Veš, prijatelj, vsake tlake je kdaj konec, moje bo tudi. Ne rečem, še bom delal, ali ne 'bom se več gjnal tako ,vihravo od' hiše do hiše. Saj imamo kme- ni zadnji poti. Srčno zahvalo naj sprejme Joseph Žele in Sinovi pogrebni zavod za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Našo zahvalo izrekamo pevcem zbora “Zvon” za zapete žalostinke in Oltarnima društvoma fare sv. Lovrenca in Marije 'Vnebovzete. Ti, predraga nepozabna mamica, počivaj v miru! Bog Ti poplačaj za vse, kar si storila za nas. Žalujuoči ostali: Sylve«ter, sin Mary in Julia, hčeri Michael, sin v Franklin, Kans. V stari domovini Rudolf in Martin, sinova, ter Vinko, brat vnuki in drugi sorodniki Cleveland, O., dne 3. jan. 1949 štev si bomo nabavili strokovnih knjig, v njenem imenu bomo prirejali razna strokovna predavanja in tečaje. Kmetijski strokovnjaki naj prihajajo predavat na Kresinje o umni živinoreji, sadreji, čebelarstvu, gnojenju in vsem drugem, kar potrebujemo.” Vid: “Prav je tako.” Žele: “Mid|va 'bova to stvar pospeševala, kajneda, Vid?” Vid: “Se razume.” Žele se edaj nasmehne: “0-der in pevski zbor bomo znova obudili, kaj misliš, Vid?” Vid: “Jeseni, zakaj ne. Prej si moram dobro otresti vojaščino iz glave.” Brez skrbi, Vid, na Kresinju si jo boš dobro otresel. Tem prej, ako ti je več za Kresinje kakor za svet. Sprva se ni mo- bbenega pravega de-imel dosti vneme, s je pa le polagoma veselje. Poljanec je uvidel, da sin ne kaže več tistega zanimanja kakor prej, zato ga je spodbujal s prijaznimi ter mu skušal vdahniti novega poguma. Nekoč mu je celo rekel: “Veš, na isti Jepni-kov gozdni- delež v Podstrmcu sem bil nekajkrat mislil.” Vid: “Na kakšen delež?” Oče: “Nu, na tisti, o katerem smo bili takrat pred leti govorili, da bi ga odkupili.” Vid: “Res ne vem, o katerem deležu govorite.” Oče: “Nu, saj si vendar rekel, naj ga odkupimo, da bomo s tem naš gozdni delež zravnali do tal.” Vid : “Aha, še vem. Da, tisto bi bilo dobro in zelo koristno za naš gozd. S tem si odpremo pot v dolino. Saj ni treba odkupit vsega deleža, le toliko, da si odpremo pot.” Oče: “Sem že govoril z Jev-nikom o tem in sva tudi že odmerila, kolikor je treba, tudi za ceno sva‘se že pobotala. .V kratke mbomo prepisali.” Vid ga je hvaležno pgledal: “To je beseda, oče!” Precej naslednji teden so šli v golad na delo Poljanec, Vid in hlapec. Pričeli so pripravljati drč. Vzeli so si ozek pas praiV od vrha do tal ter ga otrebili. To je dalo mnogo dela, dneve in denve so hodili trebit, ruvali grmičevje in skale, podirali drevesa in jih kopali iz zemlje. Kajti drča je moraila biti od vrha do dna gladka. Nato so jo prepredli z vejami in količi ter jo lepo zaokrožili. Mnogo dela jim je dala, a drugo bo opravil sneg ter zadelal in zgladil vse tisto, česar ni mogla opraviti roka. Poljančevi gozdarji so zdaj samo podirali jelovino ter lupili debla. Pozimi jih bodo vozili po novi poti., Poljanec nič več ne godrnja. yid ^e manj, kar v le-j pi slogi gozdarijo vsi trije. Ko sopihajo pod noč po poti! proti domu, reče Vid: “Kaj pra-1 rekel, 'i‘vi bi morali to reč spro- ski možje bodo sprva debelo gle- zmedeno: “Sproži se že lahkot zakaj ne, ali izpeljati to reč bo težko.” “Nič ne bo težko, oče. Glejte, zdaj drži pot naravnost v strmi- žiti pri občinskem odboru. Tam bi občinskim možem natančno razložili, kako je in kako bi moralo biti, ni spak. da bi jih ne omajali” (Jernač potegne Vida' za rokav in mu šepne: “Fant, zdaj si pravo zadel!”) Vid pogumno nadaljuje: “Veste, oče, pri vsaki stvari mora biti nekdo, ki stvar sproži, in zakaj bi vi, oče, enkrat ne sprožili? Občin- dali, ko jim boste to stvar razkladali, nazadnje si bodo pa mislili: glej, glej Poljanca, kako je razumen občinski veljak, takega ni med ami Tako si bodo mislili, vi jim bo3te pa razkladali, kako naj se spelje nova cesta." Staremu se zdi, kakor da ga' sin boža po ramah. Potem ga pogleda od strani in reče nekam no, potlej bo šla po ovinkih. Kakor slak okrog grma, tako se bo ovijala nova cesta okrog teh hribov. (Dalje prihodnjič) > -AND THE WORST K YET TO « '-in najhnjše šele pride vite, oče, se vam ne zdi neumno pretrgavati se v te divie klance?” Stari skomizgme: “Kaj hočeš, klancev ne moreš ponižati.” Vid: “Seveda ne, ali obiti jih je treba, izogniti se jim.” Stari: “Kako?”’ Vid: “Prav preprosto: nova cesta se spelje v vijugah.” Stari nevojlen: “Beži no, še z novo cesto naj se ukvarjamo, če je bila starim ta pot dobra, mora biti tudi nam.” Vid: “Ni tako, oče. če se že človek pretrgava v tako strmino, kako se šele živinče. če prazen voz težko vleče, kako šele polnega. Muči se, da mu jezik visi iz gobca'.” Niti to ni omajalo Poljaneav Vendar Vid ni odnehal. Ko je uvidel, da ga na ta način ne o-maje, ga je potipal slednjič nekoliko drugače “Veste, oče,” je Utihotapljem razsvetljava. — Ker je silno pomanjkanje plina v zapadnem delu Berlina vsled ruske blokade, je to nnprhvilo marsikaterega Nemca tihotapca. Posoda, ki jo vidimo ob mizi, drži SO kubičnih metrov plim, kar zadostuje za 200 ur za razsvetljavo. Ta plin vtihotapljajo iz ruske zone vozniki trnkov, ki potem za drag denar prodajajo vtihotapljen plin Berlinčanom, v zapadni zoni. Mrs. Mary Silvepstein, ki je stara 101 let iz Rotbury, Mass, ima pri tako visokih letih še prav dobre oči, da lahko vdene šivanko', pi-av tako tudi še knjig in opravlja druga hišna dela brez očal, Pred kratkim si je bila zlomila nogo, pa je na veliko začudenje zdravnikov kaj hitro okrevala in se popolnoma pozdravila. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca HE 2736