•vW'+Jlti KnUrvd m »«^»d-cU- Mttof January 1«, im. .t (k* pot-offio« at Chicago. minóla, u»4f (W Art ot C«acr«aa of Marek im. jt)-VEAK chicago, ill.. Četrtek, i», maja (may i»). 1939 Subscription $6.00 Ywrly STEW—NUMBER 97 Uhaja v>»k i0b0t' Beddj in praasikov. ^ d>0r •«* s*,ur'UJ,, Survi.y" Holui""- PROSVETA ■ ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE IJrodnlftki in upravnlikl prostori: 2657 South Uwndate Ave. (Wir* of Publication! 2(1117 South Uwndals Ave. Telephune, Kockwell 4904 Acceptance for mailing at apecial rate of poaUge provided for in section 1103, Act of Oct. 3. 1917, authorised on Juno 14, 1918. nglija osvoji ruski ičrt vojaške zveze ranciia obrambe za padne Rusije m LIGE NARO-X)V 0DL02ENA «.don. 17. maja. -m\ praviio, d* Ha Velika mija ¡u Francija priprav-dati sovjetski Rusiji garanda ji bosta priskočili na po-v slučaju agresije, ki bi 6-jla njeno ozemlje na zapa-obratno pa naj bi Rusija garala nedotakljivost malih vic ob svoji meji. Ta odloči-padla na seji članov odse-zunanje zadeve angleške pravijo, da bo Chamberlai-vlada najprej zahtevala deri jo o skupnem odporu procesiji, potem pa bo pozvala .tako Rusijo, naj garantira >eno pomoč Poljski, Rumu-'jtoniji, Letski in Finski, (nglija in Francija bosta tli Rusiji v «lučaju izbru-[o. 'ikta v zvezi s to garan- lamberiainovu vlada je pr-io predlagala, naj da Rusija ski in Rumuniji slična zavila kot sta jih dali tema vama Anglija in Francija, ja naj bi pomagala Angliji ranciji potem, ko bi se nju-tborožena sila že zapletla v likt. Moskva je na predlog ivoriia, da militaristična zve-led njo, Veliko Britanijo in kijo ne bi bila učinkovita, ne nudila zaščite tudi Let-Estoniji in Finski, ota, v kateri bo angleška k pojasnila a voje stališče, bo s poslana v Moskvo. Iz te-klepajo, da bo Anglija osvo-ruski načrt militaristične b vjetolta vlada je iznenadila Ion z naznanilom, da bo Ivan ki. poslanik v Angliji, njen Mentant na seji sveta Lige rtov. Prvotno je bilo nazna-m. da bo Rusijo zastopal na Vladimir Potemkin, podko-ir ai zunanje zadeve. Na Moskve je bila seja sveta narodov odložena do pri-ijep» pondeljka. ližanje med Vati-lom in Berlinom M »Pci bi rad olažil Hitlerja >rl,n. 16. niaju. — Znamen-M** Vatikan pripravljen da-fK^ije Nemčiji v upanju, t Nožaj katolikov v tre-} cesarstvu izboljšal, se f- To mnenje prevladuje v "emških katoliških kro- jznačilnejio znamenje je Je bil monsignor ' Kna*. bivši vodja stran-101 centra v Nemčiji «protmk nacijev, razrešen dolžnosti. Kaas je za-•N<>mčijo kmalu po nacij-voiucijj i. 19:13, ko je HlXr F"*!,1» vladno krmilo. Od-rj \alikan, kjer je bil ave-r ""Unjegs ]m^ P|j|| J" 1 l ta državni tajnik Kaasa so Zgovornosti za L d irrm*kiml katoliški. Hitlerjevo Mado. ^•k.li.ta I/Oaaervatore Tl*""* Vatikana, ki so naci Jalto rid!iiikom v ranjeni. To je l; , da ho<> papel 1 ?'*nj«ko Nemčijo. U-•*»eetll| druge ' ; *+> naklonjene Hitler- - cerkva /" il,M,'jšal v zvezi t Gibanje angleškega vojaštva v Palestini 2idje zapretili i oklicem atavke Jeruzalem, Palestina, 17. maja. — Angleške čete so bile poslane v vse kraje in mesta, ko se je pojavila nevarnost novih izgredov med židi in Arabci. Lon-donaka vlada se je odločila za izvedbo svojega načrta, ki naj bi postavil mir v Palestini, čeprav je naletel na opozicijo pri Židih in Arabcih. Načrt bo danes objavljen. Arabci se pripravljajo na demonstracije, židje pa so zapretili z oklicem protestne stavke. Načrt pred vidu je ustanovitev palestinske države, v kateri bi židje tvorili manjšino, kakor tudi omejitev priseljevanja Židov v Palestino. Vse policijske postaje so bile instruirane v Jeruzalemu, Haj-fu, Jaffi in Tel Avivu, naj bodo pripravljene na akcijo proti demonstrantom. Slična navodila so dobili poveljniki angleških čet. Policija je odredila preiskavo umora Michaela Clarka, dopisnika nekega londonskega lista. Clark je bil ustreljen iz zasede na cesti med Reborušem in Tel Avivom. Clark je bil osebni prijatelj dr. Chaima Weftz-manna, predsednika svetovne zionistične organizacije. Židovska delavska zveza, ki ima 100,000 članov, je obljubila pomoč voditeljem opozicije pro-;i angleškemu načrtu. Druge židovske organizacije so tudi naznanile, da so "pripravljene". Mestna vlada v Tel Avivu, kjer živi 150,000 Židov, je izjavila, da bo kooperirala s centralno židovsko organizacijo. Voditelji Židov so ponovno naglasili, da bodo razveljavili pogodbo iz I. 1918 glede kooperacije z Anglijo, če bo slednja omejila priseljevanje Židov v Palestino, katero oni smatrajo za svojo novo domovino. Cilejske oblasti izgnale Hitlerjevega agenta Santiago, Čile, 17. maja. — Vladne avtoritete so včeraj de-portirale Johana Voigta, upravitelja tukajšnjega urada^ nemških državnih železnic in Hit-erjevega agenta, na obtožbo pod-Žiganja rasnega sovraštva in širjenja nacijske propagande. Voigt je izdajal tudi protižidov-ski list. Jose Sagues, načelnik državne policije, je zapretil z izgonom tudi drugim agentom zunanjih držav, ki s svojimi aktivnostmi ogražajo notranji mir. Nemški študentje izstopili iz mednarodne organizacije Berlin, 17. maja.—Liga nemških študentov je včeraj izstopila iz mednarodne organizacije študentov v znak protesta, ker je slednja odklonila sugestijo glede izločitve politike. Naznanilo o izstopu je objavil list Bewegung, organ nemških študentov. Ta je tudi obdolžil mednarodno organizacijo, da neti sovraštvo proti nacijski Nemčiji. novo vatikansko "mirovno kampanjo". Nacijska vlada še ni odgovorila na papežev apel glede sklicanja mirovne konference v Vatikanu, toda odgovor t* prišel kmalu, pravijo poučeni krog t _ _ __ a. j Vodja nacijev svari demokracije Proleat proti deportad ji Nemcev Berlin, 17. maja. — Novo svarilo tujim vladam, da se bo Nemčija maščevala nad držu-vami, ki preganjajo njene državljane, je objavil Ernst Boh-le, vodja tujih organizacij na-cijske stranke in zunanji pod-minister. Svarilo je prinesel list B. Z. Am Mittag. Bohle trdi, da ni bilo nobenega vzroka za nedavno deporta-cijo Nemcev iz Anglije in drugih držav. S tem so te države le demonstrirale svojo mržnjo napram Nemcem v tujini, ker se ne morejo maščevati nad Nemčijo. Nacijska vlada pa bo ščitila svoje pristaše povsod. "Angleška vlada je odredila, da morajo trije vodilni Nemci zapustiti deželo in tem bodo sledili drugi," pravi Bohle. "Anglijo so pričele posnemati Poljska in administracije angleških kolonij. Nemčija ne priznava legalnosti deportacij v nobenem slučaju, ker ve, da izgnane osebe niso kršile zakonov držav, v katerih so živele. Nemčija kot država je nepremagljiva in bo odločno odgovorila onim, ki preganjajo njene državljane. Nemce v tujini bo protektirala močna roka voditelja Hitlerja. On ne bo trpel preganjanja svojih rojakov v tujini." Stavka v tovarni šivalnih strojev South Bend, Ind., 17. maja.— Devetsto delavcev, članov unije United Electric, Radio 6 Machine Workers (CIO), je zastav-kalo v tukajšnji tovarni Singer Machine Co. To je že druga stavka v tovarni te družbe v zadnjih tednih. Oklicana je bila v znak protesta, ker je družba u-poslila nekaj neunijskih delavcev. Nesreča japonskega letala; 6 ubitih Tokio, 17. maja. — Domej, japonska časopisna ajrentura, poroča, da je šest oseb izgubilo življenje, ko je veliko potniško letalo treščilo na tla pri Fukou-ku, tri druge pa so bile ranjene. Nesreča se je pripetila nekaj ur potem, ko je letalo odletelo iz Toki ja proti Koreji. DANSKA SKLENE NENAPADALN1 PAKT Z NEMČIJO Švedska, Norveška in Finska odklonili ponudbo NACIJSKI tlSK NAPADA POLJSKO Berlin, 17. maja. — Nacijski krogi so včeraj naznunili, da bo Danska sklenila nenapadalni pakt z Nemčijo. Odgovor štirih držav v severni Evropi, ki so bile povabljene, naj sklenejo ne-napadalni pakt z Nemčijo, bo objavljen danes. Švedska, Norveška in Finska bodo povedale Hitlerjevi vladi, da ne vidijo potrebe sklenitve pakta z Nemčijo. Danska se je odivula Hitlerjevemu povabilu, l^er ga smatra za prvo garancijo nedotakljivosti svoje meje. Severni del Šlez-viga, ozemlje v obsegu 1500 kvadratnih milj, ki leži ob Nemčiji, je bil torišče trenja v zadnjjh letih. Ta je bil do 1. 1864 posest Danske in potem do 1. 1919 nemška posest. Prebivalci so I. 1919 pri plebiscitu odglasovuli za vrnitev severnega dela ftlezviga Danski. Švedska, Norveška in Finska niso sosede Nemčije in vsled tega ne vidijo možnosti konflikta z njo. To je glavni) vzrok odklonitve Hitlerjeve ppnudbe glede sklenitve nenapad^lnega pakta. Nekaj časa je izgledalo, da bo Finska sprejela Hitlerjevo ponudbo zaradi prijateljskih zvez med njo in Nemčljp, toda ona je že prej sklenila nen^pudalni pakt s sovjetsko Rusfjtt, na katero meji, nima^ pa skupne meje z Nemčijo. Nekateri krogi trdijo, da je Rusija prisilila Finsko v podpis pakta. Nacijski tisk še vedno napada Poljsko, dočim je bil eden problem med Poljsko in Nemčijo poravnan, ko je slednja plačala poljski vladi $2,375,000. Vsota predstavlja dolg Poljski za ral>o 1 »oljskih železnic v koridorju. Dr. Helmuth Vohlthat, ekonomski podminister, ki vodi pogajanja z drugimi državami o sklenitvi trgovinskih pogodb, je odložil obisk Španije. On je sklenil trgovinski pakt z Rumunijo in ta teden je Imel odpotovati v Španijo, da sklene sličen pakt z Domače vesti Jugoiilovan ubit pri razHlrelbl Chicago. — Pri eksploziji prahu v žitnem elevatorju v So. Chi-cagu U. maja je bil poleg drugih ubit tudi neki John Vidič ali Vi-dk\ Ime je slovensko ali hrvaško. Podrobnosti Še niso znane. Nov grob na aapadu _ Pueblo, Colo. — Pred kratktm je tu umrl Frank Sterle, star 62 let in doma iz Bukovca pri Robu. Zapušča sina, ki je bil pred leti pohabljen pri avtomobilski nesreči. > i MinncMOtHke vesti' ' Chisholni, Mirni. — Tu so v teku priprave za konvencijo Slovenske ženske zveze, katera ia prične prihodnji teden. Mary Smoltz, ki je aktivna pri SNPJ, je podpredsednica te organisaci-je in te dni je zelo zaposlena. "Enotna fronta" v New Yorku New York. — Pred nekaj dnevi se je v Palm Gardemi v New Yorku vršil javen shod za obrambo Jugoslavije pred Hitlerjem in Mussolinijem. Glavni govorniki so bili jugoslovanski konzul Stojanovič, tajnik komunističnega 1WO Anton Gerlach in več Hrvatov. Govorniki so ae pa sprli med seboj, Dočim je neki Sime De Dominis ostro napadel vlado v Belgrad u in njenega bivšega predsednika Milana Sto-jadinoviča, je neki Curač napadel Hrvate, češ da je hrvaško vprašanje in sporazum na podlagi federalizma pogin za Jugoslavijo. Stroški shoda so znaša* li $75, nakolektali so pa samo $48: (Po Hrvatskem listu.) Vojaška zveza ni naperjena proti Japonski Tokio, 17. maja. Arsane Henry, francoski poslanik v To-kiju, se je oglasil v uradu japonskega zunanjega ministra ln izjavil, da angleško-francoska militaristična zveza, v katero bi I^ondon in Pariz rada potegnila tudi Sovjetsko unijo, ni naperjena proti Japonski. Ta se ne bo vmešavala v afere na Daljnem vzhodu. generalom Fraucotn. Vzrok odložitve obiska ni bil |>oja*nJ«n. Grof Galeazzo Clano, italijanski zunanji minister In Mussoll-nijev zet, bo prišel v Berlin 21. maja, da |>odpiše pred kratkim sklenjeni militarističnl pakt med Italijo in Nemčijo. Napeta situacija v premogovnem okrožju Bankir plačal odkupnino Hitler ju $20,750,000 za izpuatitev is ječe New York. 17. maja. — Povest o odkupnini, katero je plačal baron Louis Rothschild, član Židovske i bankirske familije, Hitlerju, ja bila raikrita. Rothschild je plačal Hitlerju $20,-750,000 predno je bil izpuščen iz zapora, v katerega je bil poslan, ko so nemške čete okupirale Avstrijo. \ Stori ju omenja pogajanja, ki so trajalu osemnajst mesecev in v katerih so vodilni evropski državniki igrali važno vlogo. Bila je igra, v kateri je Hitler imel v rokah glavne karte, a Je vseeno izgubil. Dobil je $75,000,-000 manj nego je pričakoval. Rothschild, je uposlil brata glavnega Hitlerjevega svetovalca, da je v njegovem imenu vodil pogajanja z naciji. Kupčijo, ki je omogočila tranaferli^nje velikega dela bogastva židovskega bankirja is Avstrije v Ameriko, ja aranžiral odvetnik Walter Konirach, ki je doapel v New York pred petimi tedni. Baron Rothschild je bil lzpu-ščen iz dunajske ječe, v kateri se ja nahajal od marca preteklega leta. zadnji teden. Kiikftr hitro je dobil svobodo Je odle-' tel z letalom v Pariz. Ogrska vojaška misija v Varšavi, Utrditev prijateljskih odnoiajev VarAava, 17. majs. — List Kurjev Porsnny, ki večkrat izraža stališče poljske vlade, piše, da Je obisk ogrske vojaške misije nadaljnji dokaz prija teljskih odnošajev med Ogrsko in Poljsko "kljub naporom Nem čije, ki bi rsda zanetila konflikt med njima." Stlrinsjst častnikov ogrska vojaške akademije Je včeraj dospelo v Varšavo. Mudili se bodo na Poljskem več dni in obiskali poleg Vsršavs vsa večja poljska masla, kakor tudi bojišča pri Krakovu, IakJ/u Iii Zakopanih, na katerih so se ogrski vojaki borili v svetovni vojni. Častniki so bili sprejeti v Var šavi z velikimi častmi. Novi znaki trenja med Poljaki in Nemci so se pokazali vča raj, ko Je bilo izgnanih več Poljakov iz nemške obmejne cone. Dvsnsjst Poljskov so nsclji iz-gnsli iz Oppelns, mests v Sle zljl. Poljski listi omeiijsjo izgrede v Tomsszowu, industrijskem distriktu pri I liJI petek.' Kulungsu leži ns otoku Amoy. Vlsdni svet Je potem apeliral ns zunanje vel«Hil» zs pomoč, Apelu sta *e odzvali Vellks Hrt-tanijs in Amerika. Prva Je poslale širi bojne Isdje proti otoku. Amerika pa križarko Mar-bletiead. Tu ugibsjo, sli bodo sngleike in smeriške čete odločno nastopile proti Jsponcem ln Jih po-gnsle iz mednsrodne nsaelbine In otoks, ki sls zdaj pod Jspon-ako kontrolo. *hri leta. I>««dej ao prvi služili štiri leta, drugi pa tri leta. Mlužbs v armadi traja dve lati. Hov j «tak i tisk piše o manevrih ruske mornarice na Balti- ku in Pst-ifiku In naglaša pri* pravljenost ns morju. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT DI LASTNIMA SUH POOTOKMS JSOMOTB «IMW» m m wrmtmK B*«*W ituraSM •mS, «rta«. »Ml M4.) m ir%mi» It ji prliotll poétaiM. UftrlU»! nia m nr«»«iHiiiilil|S «f ■Srn tM MWiltllW «fltcia* ar« Mt ka MiTmI OtfMT •Mk m »Mrt«. »ter*, m* «te. «ai be m»Mi »M Irr I PROSVETA SSST-M i» UwméaU An, MKMBKB Of TM rCOEBATB» (J.lF II. IHf), ii M • Mi Kaj je za novicami Ameriški tisk nas dan za dnevom — radio pa ponoči — bombardira z alarmantnimi novicami iz Evrope. Tako »o te vesti, ki noaijo glavne in debele naslove v dnevnikih, alarmantne, da beseda "senzacija" izgublja pomen. Novi komploti s strani držav berlinsko-rimskegs osišča, nove priprave za puče, telegrami švigajo med Londonom, Parizom in Moskvo v kovanju nove antante, Hrvatje in Srbi spat v laseh, Balkan raztrgan, Poljska preži na Hitlerja z orlovim očesom, Hitler preži na Gdansk In Poljske z orlovim očesom, vojna, vojna, vojna . . . Takšne so novice. Kaj je pa za novicami? Kaj se skriva za valom dnevnih vesti? Ali je vsa res tako kot poročajo časnikarske agentu-re in posamezni poročevalci? Ali je resnica le na površju, spodsj je ps nekaj drugega? Kdo naj to kontrolira? Vsekakor ni tako kot poročajo dnevni čaani-karski telegrami, kakor pravi Chicago Timea, od zadnje nedelje, ki je zbral in razpodelll tudi nekaj drugih novic, katerih navadno nI pod debelimi naalovi na prveh straneh. To se pravi : ta ali ona dnevna vest je deloma reanlčna, vendar se prizadete vlade v Evropi vedejo, kakor da jih najalarmantnejše vesti najmanj zanimajo . . . Na primer središče evropskih senzacij v tem momentu je Varšava, glavno mesto Poljske, ampak poljske vlade to prav nič ne moti, kajti baš zadnje dni Je povabila grupo industrialcev Iz Nemčije na pogajanja v smislu nemško-poljske trgovske pogodbe. Poljaki pravijo, da ta pogodba mora biti izvajana kot dokaz, da Je pri Poljakih še doatl "dobre volje" napram Nemčiji. In kaj je na dnevnem redu teh pogajanj? Da Poljska zamenja več milijonov bušljev žita za neke stroje Iz Nemčije. Torej žito, ki bo Hitlerju zelo prav prišlo v primeru vojne s Poljsko — in stroji, ki bodo Poljakom prav prišli v primeru vojne z Nemčijo 1 Jugoslavija je tudi predmet senzacij, prvič zaradi napetosti med Hrvati in Srbi In drugič zaradi novih paktiranj z Italijo in na pritiak Italije z Ogrsko. Med tem pa imajo v Bel-gradu dovolj časa in denarja za gradnjo največje cerkve v Jugoslaviji. Nova katedrala, kateri so prsvksr položili temeljni kamen v Belgradu, bo stala 20 milijonov dolarjev, posvečena bo nrliskemu patronu sv» Savi In bo največja na Balkanu za džamijo Sofijo v Carigradu! To ne kaže, da bi Jugoslavija "špa-rala" denar za obrambo ali kakšne dobre ceste ali druge koristne industrije, katerih ji manjka na vseh koncih in krajih . . . Rumunski kralj-diktator pošilja olje in pšenico Hitlerju v zameno za pisslne stroje, or-gljicc in otroške igrače — istočasno pa pošilja Angležem obljube in dobiva v zameno posojila v zlatu, bober businessman! Grki in Turki pošiljajo Hitlerju tobak v zameno za puške in železniško opremo, iz lxnidona jim pa ponujajo zlato. Tudi dobri mešeUrji! Kaj pa delajo Francozi, ki mobilizirajo proti Nemčiji in Italiji? Pravkar je prišla v Pariz delegacija nacijskih Nemcev zaradi zame-njsve premoga za železo — oboje je potrebno za vojni». MikI tem ps Angleži nsdaljujejo s plsčili Hitlerju za patent čeških Brenovlh strojnic! Stalinov režim v Rusiji se menda pogaja za vojaško zvezo z Anglijo, ampak to ga ne moti, da ne bi dal svoje najnovejše bojne ladje Mua-aoliniju v delo. Udja je bila zadne dni dogo-tovljena v Italiji in poslana v črnomorako luko. .Stalina tudi nr moti. da ne bi pošiljal Musso-liniju olja za fašistična letala, motorne topo-ve, tanko in Isdje . . . Med Moskvo in 1/indo-nom se pri I»rn\iJH vojsšks zvri*. med tem Je pa Stalin odslovil Litvlnova in v Berlinu so za vriskal i veselja. Ko Je Stalin zadnjič govo-ril na strankinem kongrreu, ni imel niti sne kritične l«*ede za Hitlerja, oštel je pa "prl-JaUlje" Francoz« in Anglež«», s katerimi as zdaj pogaja za vojaško zvezo Hitler Je v avo-jem zadnjem govoru prIJstHjako vrnil Stalinu r- nič ga nI omenil, paovsl Je |ia Rooaevelta ... Cemu bi Hitler grajal Kuaijo, k« ter a ga Ar vedno zalaga s oljem In drugimi surovinami? Vidite — to so novice zs novicami, novic«, ki ne nosijo debelih naslovm v ameriškem tisku In ki so vsak dan v konfliktu z onimi vest-mi. ki imajo debele naslove Glasovi iz naselbinj O čiščenju pojmov I aprila za svoj koncert in maj- j We*t AIIis, Wls. — Čiščenje sko proslsvo, tods je milwau*ki festival ni odstopil. V tem oziru je res v večina ozirih zelo kočljivo in nehvaležno opravilo, posebno ps je čiščenje pojmov zadeva, ki zahteva žilave potrpežljivosti, zdrsvegs razuma in ve-liko pozornost. Zdaj smo v dobi splošne svetovne zmede, pa imamo čiščenje pojmov v raznih oblikah vedno na dnevnem redu. Suče se okrog svetovnih problemov, ki so tudi naši problemi, ker je od njih bolj ali manj odvisno tudi naše vsakdanje življenje, tiče se našega lastnega življenjskega standarda. Zato je v našem interesu, da razumemo to čiščenje pojmov pravilno, da se potrudimo in ločimo dobre od slabih vesti, ki nam jih dnevno prinaša Časopisje. Pravilno razumevanje teh različnih pojmov je hrbtenica našega aocialnega in razrednega boja. Čiščenje pojmov je obče ko-ristno in zaslužno delo, četudi največkrat nehvaležno. Toda je potrebno na političnem in druš- je tudi med nami potrebno še dosti čiščenja. Ni čudno, če se senčim pod republikansko ma-relo. K čiščenju pojmov še dostavljam, ako bi tu posedovali malo več solidarnosti, delavske zavesti in rszsodnosti, bi lahko s skupno močjo napravili marsikaj dobrega v občo korist. Zato je tukaj prilika in tudi velika potrebe, da bi si zavihali rokave in praktično in sistematično vršili delo, ki ga nam nalaga delavska zavest. Kolone naših listov bi polnili z gradivom koristne in privlačne vsebine za po-množitev naročnikov, ako želimo, da list ohranimo vsaj toliko Časa, dokler nam je potreben v slovenščini. Istotako bi lahko napravili naše seje zanimive, podučljlve in privlačne v interesu boljše udeležbe. Po izčrpanju kratkega dnevnega reda bi se lahko vedno vršila razprava, bodisi glede re- tvenem polju v enaki meri. Na- šetanja pravil, jednotinih pro-ša dolžnost je. da si skušamo blemov, ali kaj drugega primer-med seboj razčistiti svoje poj- nega, ker je dosti zadev, ki so me in si s tem graditi pot do vitalnega pomena za nas, da bi skupnost, ki je edina pot do naša moči, do uspehov v našem socialnem In razrednem boju za naše pravice. Del te naloge že dalj časa vrši Frank Barbič med rojaki v metropoli. Od moje strani mu vae priznanje, ker vrši čiščenja pojmov vzorno, v mejah do-stojnosti. S tem dokazuje, da poaeduje duhovito pozornost in žilavo potrpežljivost. Vsled tega Je tudi razvidno iz Proavete, da ima stoodstotno moralno podporo, trezno mislečega članstva. Slično ata pričela čistiti pojme tudi brata Ivan ehom ter v čast naselbini. V metropoli, v Bridgoportu in drugod ao priredili majske manifestacije, pri nss, kjer nsglašamo, ds smo napredni, in v Chicagu pa nič. Pevski zbor Sava. kjer je sedež naše slovenske sekcija soc. strsnke, se j« tudi pulil za nedeljo 30. vil s par vrsticami, da tisto društvo ali člani ao bili od SDPZ. In tiato društvo se je potem združilo z društvom SNPJ. Bodimo sobratje in pomagajmo drug drugemu, In to posebno Še letos, ko jednota praznuje svojo 36-letnko. "V tem letu se bo vršilo mnogo proslav pri društvih SNPJ v tej bližini. Društvo Bratstvo št. 6 v Syganu bo slsvilo svojo 85-letnlso na 30. maja. Naše društvo 106 je sklenilo, ds se udeležimo njih proslave. Zato omenim in žalim, da se člani naiega društva udeležimo v velikem številu. Kdaj bo šel bus, bom poročala pozneje. Ne smem pozabiti omeniti, da bo tudi naše društvo praznovalo svojo 30»let-nlco na 4. julija. Vas vse skupaj uljudno vabim na veliko udeležbo. Sporočiti želim še to. da je v S pota______ V Minnesoti, v kraju dolge zime, sedaj pihljajo prijazno ljubke sapice. Parniki plavajo sem in tja v ožini med Minne-soto in Wisconsinom po sladkem, gladkem vodovju jezera/ Superior. Iz bolnišnice, stoječe na hribu, gledajo bolniki po vodni gladini in suhi ravnini bližnjega Wisconsina. "Materinski dan je danes," pravi mlada bolničarka, "a jaz ne morem k materi ne drugam." Vzdihnila je in izrazila željo, kako rada bi šla z onim parnikom, ki je ravno plul mimo doli na jezeru. Tolažil sem jo, da bo šla kmalu domov in potem lahko tudi na parnik. Materinski dan. Zamišljen sem. Minilp je 30 let, od kar sem zadnjič podal roko moji materi. Svetila mi je z lučjo v rokah in ihteče moje srce se je poslovilo od nje. Ah, mati .. • Iz Planine sem se odpeljal proti Ljubljani in na Dunaj, od tam pa v London po trgovskih opravkih. Tam sem dobil pismo, da je mati zbolela. Tisto vest nisem vzel za resno, kajti v slednjem pismu, ki sem jih dobival, so bila taka poročila, da jo napada neka bolezen in da močno kaplja. Iz Londona sem se odpeljal v New York. Tam me je že čakalo pismo, da je mati zelo slaba. Odpeljal sem se proti Chicagu in tam prejel brzojav, da je mati umrla .. , Vsi ti spomini mi prihajajo na misel, ko vidim na materinski dan okinčane ljudi z rdečimi nageljni v znak, da imajo še živečo mater. To sem omenil tudi v bolnišnici in dobil odgovor, da bi moral na materinski dan nositi bel nagel. Ne, sem odgovoril. V srcu nosim spomin na mojo mater, ki je umrla pred 30 leti, in tudi na spomin očeta, ki je umrl pred 50 leti. Mati, mati! Počivaj v mili Sloveniji tik ob ugrabljeni zemlji, ugrabljeni „po tujcu, ne v vojni, marveč po vdjni. TAm sniva večne sanje srce moje dobre matere in očeta, tsm, kjer sem par-krat obiskal oyo ljubečo zemljo, za katero se danes kuje kdo ve kaj vse. Mati Slovenija kot tuž-na vdova trepetajoče čaka, čaka .. , Mati in Slovenija sta moj srčni zaklad, največji čar v mojih ljubečih spominih. Matija Pogorele. Skupina "rossarje*", kl je stanovanjskega aakaaa. »« New Yorka t Wa«hln revizijo Veeti iz Bridgeporta Brldgeport, O.— Hčerka Margaret je videla v Presveti, da bo imelo angleško poslujoče društvo Keystoners SNPJ v Sharo-nu priredbo na 13. maja. Suges-tirala je, da bi šli tja, kajti ona pozna tam več mladine, posebno pa družino Majka Gorenca, ki je tam okoli vsem poznana radi svoje uljudnosti in Margareta je pri njih pred par leti preživela počitnice. Sklenili smo, da jih po več letih zopet obiščemo. Odrinemo na pot. Naša prva postaja je bila pri našem poznanem Cvelbarju v Sharonu. In glej, vedno veselega in družabnega agitatorja za vse, kar koristi delavski masi, smo dobili v bolniški postelji. Ampak kot bi ga z oljkovim oljem mazal, tako je bil iznenaden in ko bi le količkaj mogel, bf šel.e nami na priredbo. Njegov sin je predsednik prej omenjenega društva. Seveda bi Cvelbar lahko 1-mel tudi svojo postojanko SNPJ, koliko ima članov v jednoti. "Ali si tudi Luzarja pripeljal?" me je vprašal. Kot bi me strela zadela, tako sem se počutil. Lahko bi jih bil, ker je bil prostor, ampak v naglici mi še na misel ni prišlo. Luzarjevi imajo v Sharonu dosti prijateljev in smo se pred par leti tam zelo dobro zabavali. Hvala za postrežbo in br. Cvelbarju Želim hitrega okrevanja. Potem smo šli pa, kot bi rekel, domov h Gorenčevim. Seveda se nas niso nadejali. Zopet presenečenje. "Ali ste večerjali," so nas vprašali. Seveda smo, so že Cvelbarjevi za to poskrbeli. Hitro v pogovore o tem in o-nem. Jaz sem radoveden, kajti poznam skoraj vse Sharončane in lahko rečem, kot bivši agitator za Proletarc* in tudi za Pro-sveto, da se z njimi dobro razumemo. Od nikoder nisem šel v jezi, da bi se ne mogel drugič nazaj podati; izjema je le en slučaj, ki se mora pa prezreti. Kramljali smo potem vse navzkriž, da je bilo že skrajni čas na priredbo. Tako smo vse pri Go-renčevih pustili, tudi "cizo", kajti do Slovenskega doma ni daleč. Ko pridemo v dvorano, je bilo že dosti udeležencev, seveda največ mlsdine. Od zunanjih so Gi-rardčani odnesli zastavo. Seveda takoj polno znancev okoli, i Tudi Birtov ata je bil tam (da boste vedeli: to je tisti Valentin-čič, ki piše dopise in s katerim sta si z Yertom v laseh). Toda argument, ka j si bil, ni kaj prida. Yertu za svojo osebo ne priznam kritike napram Birtu. Res, kaj si in kaj nisi, je veliko vprašanje In v Prosveti se lahko svetlika, ampak ali je tndi dejstvo, je pa drugo vprašanje. Birt dela za društvo in za dom in preživel je tudi veliko družino, ki so vsi člani 8NPJ. Seveda imamo vsi napake in je najbolje, da jih na sebi najprej vidimo, potem šele kritizirajmo, če se- dela v škodo prosvetnemu gibanju ali SNPJ. V Sharonu so dobri pogoji za skupno delo in ga zadnje čase tudi precej vrše. Organizirali so sngleško poslujoče društvo, ki je na 13. msjs štelo 56 člsnov. In njih priredba s veliko udeležijo kaže. da imajo oporo in zaupanj«. Izgledi ao. da bodo lahko dosegli številko 100. ako jim boste šli ns roko. Kar se tiče napredne literature, pa Mike (Velh^r gleda, da prihaja v na-<1*1* aa I. atrsaL) Četrtek. i8. Kako služijo dolarje ^ Takole pišejo v ljubljanskem Julru# Knjiga, ki jo v Ameriki ta hu ^ ima naslov "Kako spreminjaj ^ da bi jih potem pripovedoval, v drX naj ne delajo tako. Izdelujte b '** morja denar, prodajajte dovtipe ^ diu filmu, tako se glasi njegov bodo vsi Američani upoštevali h«* ^ černe družbe postale menda zelo p^4 Da imajo onkraj morja tečaje 1K*i' Kako postanem pisatelj", je Jn, M Pisateljevanje uče na vs^il^S, 2 J?,*"!! .?tIik« kjer ¡¡¿j umetnosti kratkih zgodb. Vsak m*-zaslužite nekoliko sto dolarjev nT* 11 spekti. Sedite napišite zgojbico,'^, ček in postali bogati. Da se flad J pisanje ne da priučiti, o tem mu2*\ Namesto tega kažejo sliko kaCda ^ še s hvaležnimi besedami, -da p M meseci ni obvladala niti pravopiain zaslugi izvrstnega tečaja prodala doslei * i članka/' Police so naravne: de^ Američanov, skoraj 13 milijonov ljudi »j ker so prepričani, da je to najlažji način 2 biranje denarja "Saturday Evening £ največji ameriški tednik, je v preteklem prejel 85,000 rokopisov, vsak dan skoraj Med temi jih je bilo po navedbah aredni 75,000 popolnoma nezrelih, od ostalih Z jih je prišlo 1500 v ožjo izbero, 500 v J izbero, 300 pa so jih sprejeli. Seveda »1 čuje ta tednik rekordne honorarje, najmJ 500 dolarjev za vsak rokopis, včasih tudi i dolarjev. Statistiki pa vse eno lahko J najo, kako veliko je upanje, da postaneij sanjem bogat. ■> V Zedinjenih državah ni stvari, ki bi jJ spreminjali v denar. Ce ste risar, če v svi prostih urah pojete, fotografirate, igrate vir: spremenite to znanje v denar, "turnit money," kakor pravijo temu po ameriško, toda sijajno uspeva, zlasti za izdajatelje k in prireditelje tečajev — to je pa zanje glavna stv^f. Večina Evropcev, ki imajo praktičen pi in v svoji stroki nekaj znajo, se v Ameriki ali slej prerinejo skozi, če so previdni in ne čnejo takoj na veliko. V mnogih umeri srednjih mestih ni dobrih krojačev. Ana ni sicer pravijo, da najrajši kupujejo vi izgotovljeno, toda če bi imeli dobrega ii predragega krojača, bi zahajali gotovo ki mu. In tako je v mnogih drugih poklici so baje "brezupni", ker da je konkurentu jev prevelika. Najboljši poklici v Ameriki so "ameri tisti, ki jih v Evropi sploh ni. V Evropi« ni podjetij, ki bi zbirala denar in ga proi zbiralcem. V Ameriki je to poklic in zm Ekscentričria stara lady ima veselje zi l čevske pse. Vse svoje imetje, recimo lu dolarjev, izroči kakšni agenturi, ki priref tem dineje, filmska predavanja, zbirke, i ra s prospekti, brošurami, radiom. Po mesecih je zbrala 280,000 dolarjev u štvo za slepčevske pse". Stara lady je i agentura dobi 6 odstotkov, 16,800 dolarji je tudi srečna. Tako zbirajo za vse mo|i nemogoče namene, in sicer po metodih, nove in ki ne odpovedo. V Evropi misli večina ljudi na to, kak» služila denar, v Ameriki si mnogi belijo i s tem, kako bi druge pripravili do razdij Pri vsakem funtu kave, ki jo kupi«, rd, liko mesecev zdravja si s tem kupil. V*i s statističnimi merili. Neki tednik ima nakladno 3,060.000 izvodov. Kako pa vedeti, da ga bere 15,290,000 ljudi? T* ti lahko postreže tudi s točnimi podatki ko ljudi ga na glas bere. To »o pristno' riške skrivnosti. Kdor prične z novim poslom, mora r;*i s tem, da bo prva leta delal samo u P gandne stroške. Razni specialisti v t*l ročju mu vlečejo denar «trokovnjai* »J Ce mu kaj ostane in si hoče privošW| "zabavo", bo kmalu spoznsl, kako do nje. Vsak Newyorčan pravi, da « City", največji kino na svetu, monrii Vstopnina je $1.10. Ce potem obi*»JI štiri lokale, kakor je v Ameriki trenu iznebil 20 ali še več dolarji sebna družabnost ni poceni. Treb« j« i gostiti, "kakor se spodobi". In vca*i^ ti, kakor dm sestoji vse ameriško «mi družabnih prireditev. Po zaslugi neutrudne propagande rn obdelovanja občinstva so izdajanj« •• vili do popolne umetnosti. Stedljivw* ( riških meščanskih krogih nernsn p^FM nih nogavic, ki imajo luknio. mu neki? Skoda tem*. Saj «^iV^ nove. Čevljev ne popravljajo «F pogostoma polovico toliko, koh*>r "J čevlji. Ko prihajajo predpoldn« »« bili New Yorka po smeti m Evropec ¿udi, kaj vse pride na v perilo in obleka, prebrane ltnJ«J_ vreče, stare knjige in kosi šepa. roma med smeti Mnoge '^ prsvljene svoj stari klsv.r P»—^ L dsrjenec zaveše pkrfat. «troji. k. ne d«i«jo ver nalanrnojj a tako na smetišč», kakor Na ta način ostanejo ob ck^' TJ ^ mobili, ki ne volijo več v rte zaatareii. Popraviti" Vsak Am« ^ šnim na*vetom smeje, "enar ^ tm porabiti, hitro zaslug * siti. to jc načelo amen*W ovice z starega kraja Slovenije Í4KO ŽIVIJO SKEDNJE- M1* Ani /1| v Jugoslaviji SOLti ^^200,00« dijakov dijakinj |l' sove, Kakor v drugih vih tako so tudi pri na» u--«ve, ki zbirajo podatke o Utaja ¡n H«žaiu *ol8kc f*' !! podatkov je zbra- v med n, Največ podatkov j Lkj šolska poliklinika rrebu. Zagreb spada 1 največja mesta ter odpade U veliko število srednjesol-Poliklinike pa so svoje po-pdbe razširile tudi na kraje, jo izrazito^asprolje velikega pta Tako imamo podatke o jen j u srednješolcev v Peči, Pazarju in Kolasinu. Iz perjave podatkov Zagreba teh krajev se da napraviti ctj točna slika o življenju in Maju naših srednješolcev, latistika dokazuje, da se po ni stalno dviga število sred-tolcev. Iz statistike je tudi vidno, kako se prirastek dnješoicev kaže v raznih alo-prcbivalstva. *V splošnem ahko reče, da so srednje šo-wlj odprte otrokom socialno lejših slojev, kakor so bile daj. Bile pa bi odprte še v ji meri, če ne bi števila di-ov "regulirala" šolnina, ki je j ni bilo. Za reveže, ki ni-jo stalnih dohodkov in no» ega premoženja, so naše jnje šole še vedno zaprte, cej dobro zbrani in urejeni istični podatki segajo do le-1924. >aj »ledi nekaj statističnih atkov o prehrani in stano-ju srednješolske mladine, statistiki iz leta 1927. je bilo igrebákih'srednjih šolah 4.38 totkov srednješolcev z neza-tno prehrano. S komaj zaino prehrano jih je bilo 37 totkov, z dobro prehrano pa 58 odstotkov. Leta 1932. e število nezadostno preh rajih dijakov zvišalo na 13.10 lotkov, šolske mladine s ko-zadostno hrano je bilo 54.60 trtkov, odstotek šolske mla-i z dobro hrano pa se je zni-na 32.30 odstotkov. V Ko-nu pa ztiaša odstotek sred-ok*v, ki jedo komaj enkrat, tčjemu dvakrat na dan 10, v i 16, v Novem Pazarju „pa 39 odstotkov. Novem Pazarju je 73 od-kov srednješolcev, ki za noč-Htfitek nimajo postelje. V i j«* takih srednješolcev 42 otkov. v Kolasinu je 69 od-kov srednješolcev, ki hodijo ioma do solé po več kilome-r daleč, v Peči pa prihaja v <*l daleč 10 odstotkov sred-Wcev. v Zagrebu stanuje odstotkov srednješolcev v >ra\ih stanovanjih. 54 od-toy je lakih, ki imajo z o-»>i člani družine na razpo-» «»mo eno. Razumljivo je, * 12 teh vrst revnih dijakov Mira 40 odstotkov slabih ¡«•v. v Zagrebu je dalje watotkov srednješolcev, pri Hn doma ni kopalnice, 5.7 °¡kov I»« Je lakih, ki ne spi-f »«triih posteljah. in se mnogi drugi žalost-»tiHtični podatki so zgovorna velikega problema, ki »"amo čimpreje rešiti, da doslej brez has p»nli o šolski mladini -I «Alfil a«mtev dve leti sta-kega zločina Maribor, 27. aprila. JVd,Mil «vljenja ob meji se r 'krnila zavesa, za ka-•koii dobo skoraj krivala morilca mla-P posebnem po* " '• marljivih orošni-iwreéilo «nlkriti ogn-" načrt, ki rfM'" violino čioveiko Preiskava je bila ' «lejanako grot-et pridem med svoje sodelavce. Ni-kdo ne more verjeti, kako se Človek počuti med njimi. To ve le tisti, ki je pritiskal na kljuko in trkal na vrata na potovanju za delavske liste, ali SNPJ ali za druge delavske ustanove. Ampak treba je bilo pogledati tudi v plesno dvorano. Bila je polna občinstva, seveda mladina v večini. Well, sem si mislil, nisem prišel samo na uro pogledat. Ko so zaigrali "Beer Barrel" polko, sva se s hčerko zavrtela, ampak gnječa in moja kurja o-Česa, vse to je bilo preveč za mojo vstopnino., Ko sem videl tako veliko udeležbo, sem si mislil: SNPJ ima ie lepo bodočnost, kakor tudi društvo Key-stoners, ako bodo skupno delovali. Po priredbi smo šli h Goren-Čevim. Drugo jutro sem obiskal še br. Novaka, o katerem mi je hčerka na priredbi povedala, da je bolan. In v resnici je. Želim mu skorajšnjega okrevanja. Na potu nazaj sem videl tudi dopisnika Yerta. Par ,l>esed.in nato smo se poslovili'od Gorenčevih kot tudi od Germovih. Naj ome-nim, da je Gorcnčevim pred dVe-ma letoma umrla starejša hčerka Nellie, ki je bila zelo uljud-na. Z njeno materjo sva hodila skupaj v šolo v Sostrem pod Ljubljano. Domov smo srečno prišli in izročili pozdrave Luzarjevim. Želim, da se zopet kmalu vidimo v Sharon u. Pojdite naprej^za večjo SNPJ, kritika pa naj gre v pokoj. Ker je bilo toliko mojih znancev, zato naj mi oproste, a-ko se nisem mogel z vsemi pogovoriti. Mislil sem, da so bom na povratku ustavil v Girardu, toda ni bilo mogoče, ker se je sinu mudilo na godbeno vajo. Ko to pišem, listi z velikimi naslovi poročajo, da jo konec premogarske stavke, le v par južnih državah še ni poravnano. V teh krajih, predvsem v Ken-tuckyju, operatorji obljubujejo, da bodo odprli rove na podlagi odprte delavnice pod protekcijo državne milice. To je slaba vest, ker v Kentucky ju so bili dolga leta hudi boji. Upajmo, da se izravna brez krvoiitja. V soboto dne 27. maja bo v dvorani na Boydsvlllu plesna zabava tukajšnje zadružne podružnice. Prebitek je namenjen v korist zadružnega gibanja, Vabi* mo vse rojake in člane tukajšnje postojanke. Za ples bo igrala godba Slovene Melody Masters, katerih starši so člani zadruge, muzlkantje pa člani SNPJ. Pridite torej vsi skupaj, da mslo pozabimo na zadnjo rudarsko stavko in m« skupno |x>zabava-mo. J<»«4»pli Hnoy, 13. » Ali eU naročeni na dnevnih «PVoaeetor PodpiraH# evo! IM* Problemi priseljenca Inozemska žena ameriškega državljana potrebuje povratni permit Vprašanje: Poročila sem se s naturaliziranim državljanom 1. 1927. Sama nisem še zaprosila sa ameriško državljanstvo. Nameravam obiskati stari kraj. Ali morem dobiti ameriški potni list? Odgovor: Ne. Preskrblto si povratno dovoljenje (re-entry permit), pa vložite prošnjo zanj približno šest tednov pred nameravanim odhodom. Ako ste prvič prišli v Združene države po 1. juliju 1924, ali ako ste legalizirali svoj prejšnji nepo-stavni prihod potom takoavane registracije, oziroma ako ste kdaj poprej dobili tak permit, morate vposlatl svojo prošnjo na priseljeniškega in natural!-zacijskega komisarja v^Wash-ingtonu. Drugače morate oseb no zaprositi pri najbližjem priseljeniškem in naturalizacij skem uradu. Ako radi tehtnega razloga ne morete osebno iti tja. smete poslati svojo prošnjo po pošti, pa morate priloAiti zaprl seženo izjavo (affidavits v kateri razložite razlog, sakaj ne morete priti osebno. Z vsako tako prošnjo je treba priložiti dve fotografiji in Money Order zs $3.00, plačljiv na Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C. Imigrarljnki položaj bivšega pomorščaka Vprašanje: Prihajal sem mnogokrat v Ameriko, vedno kot mornar. Zadnjikrat pa sem zapustil ladjo 1. 1023 In ostal v tej deželi. L. 19.14 pa sem se zopet vkrcal kot mornar in služil sem dve leti. Od tedaj naprej sem zo|>et ostal na kopnem. Ali smem poslati po ieno in o-t roka, ki sta v starem kraju? Odgovor:' Iz Zifr>rnjih valih navedb sodimo, da ste obakrat toliko I. 1923 kolikor 1,1936 vstopili v Ameriko brez priseljeniške vize in brez zakonite pripusti- (kjar iMp| tve. Ako je temu tako, ste vi v^ y^ ^ ^«j,, tolmačiti be nezakonito v Združenih državah (Se nadaljuje.) Na tretji konvenciji sta bila dva predloga: eden je bil od'pok. Zavertnika. naj uride v nova pravila stavek: vera je privatna stvar vsakega člana. Jaz sem na podlagi tega predlagal to. kar je danes v pravilih, to pa zato, ker smo dodali in sprejeli načrt, da jednota no podpira samo materialno, ampak tudi moralno s tem, da vzgaja ljudstvo, ga vodi in uči ter isobrazuje sploh. Pri eni kasnejši konvenciji so doduli ustavi, da jednota priznava osebno svobodo vsem članom glode vere, politike itd. To ni nič drugega kot predlog tretje konvencije od strani Zavertnika, da je vera privatna stvar. Samo povedano je k drugimi besedami. Na zad-iiji konvenciji ja br. Molek predložil še dodatek, da nima noben Član pravice v okviru te organizacije oviratii izvajanja svobodne misli. Kdor jasno prečita in premisli ustavo jednote, jo mora razumeti tako. da je ta organizacija sa vse bres osira na to, kakšnega prepričanih je kdo. Ce jas vem to in pristopim h taki organizaciji, tedaj pričakujem, da se ne bo nikdo vtikal v to, kar imam jaz in kar je moje. Vem sicer, da je podlaga organizacije svobodomiselna izobrazba, toda na meni je, ali Jo sprejmem ali ne. Jas zahtevam zase toleranco glede mojih prepričanj In priznavati Jo moram tudi drugim. Kaj pa je svobodomiselnost? Notranji, prirojen čut, do katerega prihajajo vsa vprašanja is življenja. Rešitve teh vprašanj prikrojim po svoje tako, kakor je v skladu z mano In mojim prepričanjem. 8vobodomiselnlost je relativna, to se pravi: vsak človek Je im* tako in toliko, kot je njegovo duševno obzorje sploh. Svo bodomlslecev br. Molkovoga ko va ne bo dosti med nami v Ame rikl. . Svobodomiselnost dola pri Človeku podzavestno, to se pravi: koder Ja, tam usmerja človek vsa svoje odgovore na vsa vprašanja prema temu čutu. Kodor Je ni, tam je tudi nikoli ne bo« Nikdar nisem vorjel na rasna igpreobrnjenja in n« verjamem, da more isgubitl kdaj človek ka Lerega Izmed svojih prirojenih čutov. Izboljšati, širiti to, da, a biti mora srno v človeku. Kako Jo to, da si Je br. Molek izbral izmed velikih vprašanj baš svobodomiselnost, taga ne razumem. Imamo namreč vse-polno tako velikih in aktualnih vprašanj med nami, da se mi zdi svobodomiselnost k večjem barva, ne pa Jedro samo. Ce primerjam našo Jednoto drevesu, bi rekel tako: jednota Je mogočno drevo, društva njegove veje, člani pa listi. Iji svobodomiselnost? Zemlja, prst, koder raste to drevo. Človek bi mislil, da l>o vsak polagal vso svojo važnost na drsvo samo, pazil na njegovo zdravje, zemljo pa čisto pustil, dokler uspeva to drevo. Cemu brskati po zemlji in prsti, če J« drevo samo vollk problem? Jaz nisem nikdar rekel in nikjer zapisal, da si nima pra- in zato ne morete zaprositi za prihod vaše druftina. Pred no to storite, morste zapustiti ameriška tla in pouaniti se z redno priseljeniško vheo. NezapoalenoMi v Kanadi Enako Molek. sede svobodomiselnost, pravi* Čudno se ml pa zdi, da spravlja to vprašanja, kakor da ja eno izmed najvažnejših problemov v naši Jednoti. Važna je pred vsem jednota kot organizacija, tf . . „ . , A . „.njena moč, njena rast in njana Vprašanje: Kako je z delom *\irdML N, VIM, tako rožnato In pač pa posebno ¿e za naše društveno življenje? Vsaj je znana resnica, da prihaja komaj vsak deseti na seje in da ni ipogoče več izvajati pravil gl*d6 tega vprašanja. Vem za društva, ki so morala čisto prezreti tisto določbo pravil, ki zsihteva, da mora biti vsak član na seji vsaj štirikrat na leto. Alternativa je bila: če bestt zahtevali to ali rAzpiaaii kazen zastran tega. pa ' pustim društvo in jednoto. Rili so časi, ko je bilo vsega dovolj in lahko se je reklo posameznikom: |m pojdi. Danes se ne mori! več, ker je takorekoč boj sa vsakega novega člana. In ne samo za novega, tudi za »tare gledamo, da jih kolikor mogoče pridriimo. Kje so vzroki za taka razmerja med nami? Povedal bom slučaj, ki mi je dal precej misliti. Na eno izmed naših sej pride član, ki sem ga posnal te od prej. Poidravila sva se in seja se Jo nadaljevala. Pri tisti seji Je prišlo do male debate In navskrižja, največ po nerodnosti glavnega odbora. Po seji stopim k tistemu članu, da se malo pogovorim s njim. In prve besede so bile: "Toliko in toliko let me že nI bilo pri seji, pa bodo spet minila leta, predno bom prišel." "Kaj ae ti je pa tako zamerilo?" ga vprašam. "Kakor vidim, se še vedno kregate in tega jaz ne maram. Dovolj je te robe v teh časih In nI treba, da jo pridem poslušat Še na društveno sejo." Kreg In nasprotstva na sejah, kreg in nasprotstva v javnosti, slasti v našem časopisju — kaj je to vse, kar anamo? Ce greš malo v javnost In povprašaš sa mnenje o tem ali onem Časopisju, dobiš največkrat odgovor: samo kregajo se. Ta pravi tako, oni pravi drugače -— vsi so "gllh". Kar pomnim, smo imeli večje ali manjšo boje In vsi skupaj so bili v najboljšem smislu Škodljivi nekdaj, danes so pa naravnost |K>razni sa vse našo kulturno in društveno življenj«. Vsaj listi kot vodniki narodovi bi morali priti do tega, da s« s bojem ne reši nobeno vprašanje. Lejx) to prosim, br. Molsk, bratska organizacija smo in bi morali biti vsaj v okviru te organizacije če že ne odkriti, pa vsaj strpni bratje. Nagovarjamo drug druirega z liesodo "brat", »delsmo pa tako, kakor Jo enkrat pisal (Hikojni Ambrožič, ki ja srečal človeka, kateri Jo drlal V oni roki not, v drugI pa kamen. "Kam pa greš tako oborožen ?M "Na društveno sejo," Jo bil odgovor. Br. Molek, ali se ti ne zdi, da ga ni danes večjegs In važnejšega vprašanja mod nami in človeštvom sploh, kakor Je toleranco? Ali nl žalosten pojav, da ne shsjs več narod z narodom in še več: da sovraži rojak rojaka v okviru bratske organizacijo? Ako se radi prepričanj koljemo med sabo, ko imamo vendar tako enostsvno pravilo: drži svojo In s|K)štuj sosedovo? Ce Je to žalostno za avet v splošnem, Ja trikrat žalostno za nas, ki smo v Ameriki. Vedno nss Je msnj In drug zs drugim izglnjsmo. Kaj bi ne bilo prav, da bi se vssj v teh poznih letih toliko zavedli, da smo kljub vsem razllksm v preprlčsnjlh vendar-le ei^ narod, ki bi združeu zmogel še marsikaj? (Nadaljevanje sledi) Kanadi? Ali Je res, da je tam mslo nezaposlenosti? Odgovor: Po uradnih podst-kih kanadske vlade je bilo 15 odstotkov skupnega števila mezd-nikov v Kanadi nezaposlenih < 11 mesecih I. 1V številkah je bilo 2.303.(100 delavcev zapo imamo na ducate problemov, katerim se ne ho mogoče dolgo več izogibati. Br. Molek sam priznava, da je velika večina vsega članstva brezbrižne in mrtva. Ali se je kdsj vprašal, zakaj Je to? Ali Je krivd s pri članstvu ali pa mogoče pri jednoti in nje s lenih, 405,000 pa nezaposlenih. njh pub(lkaclJsh, ksterlh namen V prv^ mesecih tekočegs M* j*, ds se širi Izobrszbs in nase je število iHtsapoalonl* neko- povija boljše In zavednejle IJu-Ifko zmanjšalo ali razmere za- j0 lM brezbrižnost ne poebnostl «» še danes vse drugo HJ|mV) u v>a jtvni v,ifalanja, k/d dobre, _ Aaffteifce bojne ladje v Mittat A jarda, «teh« Ifcorzlki. |'\ M v drievl W|e., 1*1» dobili Mate)*» fte*. •ke, 40 do M let «Uie, sa doaiafa h line dele te #e tie »peresem tudi motu nkl)u*ene Mere Mti na prod neffS inMIJonJe. PiAtt* ns naslov: "Ksraier »dever." 2SS7 U, lavndele A ve., < hicefo, 11L — (Adv.| KRALJ ALKOHOL ROMAN Spisal JACK LONDON Is angUUi** prevedel JOS. POLJ AS EC PROBVBTÄ Zjutraj zaj-ana zaslišim divje klice z "Rein-deera" in ne izkobacam iz poatelje v mrzlo sivino, da vidim prizor, radi katerega ae je ve» obala ve* dni smejala. Upi čoln z« lov na losose je letni na trdem pesku ploako potlačen kakor ocvrtnjak, na njem pa sta ležali French Frankova ladja in "Reindeer". Na nesrečo je bil močni hrastovi rilec lososarakefa čolna vdrl dve deski "Relndeerja".. Naraščajoča plima je tekla skozi špranjo in zbudila Nelsona, ko mu je voda vdrla v ležišče. Sel sem pomagat in izčrpali smo vodo in popravili ¿kodo. Nato je Nelaon skuhal zajtrk in med jedjo smo razmotrivaii položaj. Njegovi žepi »o bili prazni. Moji tudi. Za tiste bedne razbit-ke na j»esku pod nami je bilo nemogoče dobiti nagrado petdeaet dolarjev. Nelaon je imel ranjeno roko in nobenega mornarja. Jaz aem imel sežgano glavno jadro in bil brez pomočniku. "Kaj praviš, če bi ti in jaz akupaj »topila?" je vprašal Nelson. "Pridružim ae ti," se je glasil moj odgovor. In tako aem bil družabnik "Mladega hudiča", Nelaona, ki je bil najbolj divjj in noroglav med vaemi. Pri Johnnyju Heinholdu sva si izpoaodila denar, da si nakupiva živeža in napolniva sodčke z vodo. fte tisti dan sva odjadrala proti ostri-ž iščem. , ENAJSTO POGLAVJE Nikdar mi ni bilo žal tistih mesecev divjega življenja, ki sem jih bil preživel v družbi z Nelsonom. Ta človek je v resnici znal jadrati, čeprav je pripravil v strah vsakega, ki se je vozil z njim. Tako krmariti, da je komaj ute-kel pogubi, je bilo njegovo veselje. In njegov ponos je bil, da je storil nekaj, kar si nikdo drugi niti poskusiti ni upal. Njegova blazna strast je bila, da ni nikdar zvll jader, in ves čas, kar sem ga prebil pri njem, ni na "Rein-deeru" nikdar zvil jader, najsi je bil veter rahel ali močan. Barka pa tudi nikdar ni bila suha. Uporabljala sva jo odprto in vozila z njo odprto zmeraj in vsekdar. In zapustila sva oaklandsko obalo in krenila daleč ven za pustolovščinami. In ves ta prekrasni del mojega življenja mi je omogočil kralj Alkohol. Tole pa je moja pritožba zoper kralja Alkoholu. Žejalo me je I k) divjem pustolovskem življenju in edina pot zame, da ga dosežem, Je bila pot po posredovanju kralja Alkohola. To Je bil način možakov, ki ao živeli tako Življenj^. Ako sem hotel tudi jaz živeti tako življenje, aem gu moral Živeti na način, kakor so ga oni Uveli.' S pitjem sem si pridobil tovarištvo in družabništvo Nelaona. Da bi bil pil samo pivo, ki je-on dal zanj, ali bi se bil sploh branil piti, bi me ne bil nikdar izbral za družabnika. Hotel je dobiti družabnika, ki bi opravičil njegova pričakovanja gle» de družabne kakor tudi glede delavne plati življenja. Vdal sem se temu življenju in pri tem sem prišel do napačnega nazora, da je bila skrivnost kralja Alkohola v tem, da sem se vdajal blaznim pijanostim, ki ao postajale od stop-nje VedtK) hujše in ki jih je samo železna narava mogla prenesti do končne otopelosti in živinske nezavesti. Okus mi ni prijal, zavoljo tega aem pil samo zato, da bi se opijanil, da bi se brezupno, do nemoči opijanil. In jaz, ki sem prejšnje čase štedil in grabil, barantal kakor Shylock in sem spravil kitajskega mornarju v jok; jaz, ki sem bil vea osupel, ko Je French Frank na en pot izdal osemdeset centov za žganje osmim možakom, jaz sem se sedaj razbrzdal In Mj nezmerno preziral denar kot katerikoli izmed njih. Spominjam se, du sem bil šel neko noč z Nelsonom na suho. V žepu sem bil imel sto in osemdeset dolarjev. MoJ namen je bil, da si najprej kupim obleke, potem pa nekoliko pijače. Obleko sem potreboval. Vse, kar sem imel, sem nosil na sebi, in to je bilo: par pomorskih škornjev, ki so pravtako hitro izpušnih vodo, kakor je tekla noter, vrhnje delovne hlače za |ietdes«*t centov, bombažasto srajco za štirideset centov in krmarski klobuk. Pravega klobuka nisem imel, zato sem moral nositi t tik krmarski klobuk, in bravec je gotovo . opazil, da nisem naštel ne s)M>dnjega |>erila ne nogavic. Tega sploh nisem imel. ha bi dospela do prodajaln, kjer bi ai kupil obleke, s\a morala mimo tucata krčem. Tako arm Mi najprej kupil pijače. l)o prodajaln oblek sploh nisem prišel. Zjutraj sem se suh, zastrupljen, a zadovoljen vrnil na krov, in razvila sva jadro. Imel sem aamo tiato obleko, v kateri sem bil šel na suho, in od sto in osemdesetih dolarjev mi ni ostal niti en cent. Ljudem, ki niso nikdar kaj takega doživeli, bi se v resnici videlo nemogoče, da more mlad fant v dvanajstih urah potrošiti vseh sto in osemdeset dolarjev za pijačo. Jaz vem drugače. In prav nič se nisem keaal. Bil sem ponosen. Pokazal sem jim, da sem znal razsipati denar kot najboljši med njimi. Med močnimi možaki sem se izkazal močnega. Ohranil aem ai kakor že večkrat pravico do naslova "knez". Moje vedenje se more deloma tudi smatrati za reakcijo bornosti moje otroške dobe in prekomernega dela v mladih letih. Morebiti je moja nerazvita misel bila: boljše je biti knez med pijanimi pretepači, kot garati ob stroju dvanajst ur na dan po deset centov na uro. Pri garanju ob stroju ni bilo aijajnih dožitkov. Ako pa to, da sem pognal ato in osemdeset dolarjev v dvanajstih urah, ni sijajno, bi rad vedel, kaj je! Preskočiti moram mnogo podrobnosti svojega pajdašenja s kraljem Alkoholom in omeniti hočem aamo dogodke, ki osvetljujejo ravnanje kralja Alkohola. Tri stvari »o bile, ki ao mi omogočale nadaljevati to močno popivanje: sijajna narava, daleko boljša od povprečne; drugič, zdravo življenje na prostem zraku in na morju, in tretjič, dejstvo, da nisem pil redno. Kadar smo bili na morju, nismo nikdar vozili nobene pijače s seboj. Svet se mi je odpiral. Poznal sem že več sto milj vodnih potov, mest in ribiških vasic ob obali. Začul sem šepet, da bi šel dalje. Svojega sveta Še nisem našel. Za tem, kolikor sem ga poznal, ga je bilo vse več. Toda za Nelaona je bilo celo toliko sveta preveč. Hrepenel je po svoji ljubljeni oaklandaki obali in ko se je odločil, da se vrne tja, sva se ločila v vsem prijateljstvu. Sedaj sem si izbral ataro mesto Benicia ob prelivu Carquinez za avoj glavni stan. V kopici ribiških pokritih čolnov, zasidranih ob obali, je bivala meni podobna prijazna družba pivcev in klatežev in tem sem se pridružil. Ostajal sem dlje časa na suhem, se motil z lovom na losose in delal kot namestni ribarski stražnik pohode po zalivu in po rekah, pil vedno več in se učil popivanja vedno bolje. Kosal sem se lahko v pijači z vsakim, in sem pogosto pil več kot mi je prijalo, da bi pokazal silo svojega moštva. Ko so neko jutro izmotali moje nezavestno telo iz mrež, visečih na drogovih za sušenje, med katere sem v minuli noči neumno, slepo zlezel, in ko je vsa obala govorila o tem, se hahljala in smejala in zopet pila, sem bil v resnici ponosen. To je bilo junaštvo. s ~ In ko nekoč kar tri tedne neprenehoma niti trenutek nisem bil trezen, sem bil prepričan, da sem dosegel višek, Resnica, v tej smeri človek ni mogel dalje. Bil je zame čas, da odrinem odtod. Kajti vedno, najsi sem bil pijan ali trezen, mi je nekaj v ozadju moje zavesti šepetalo, da to popivanje in to pustolovsko življenje po zalivu aploh ni bilo življenje. Ta še-lK»t je bila moja dobra sreča. Slučajno sem bil tako ustvarjen, da sem slišal ta šepet, ki se Je glasil, venomer glasil preko vsega sveta. To ni bila pamet. Bila je rudovednost, želja po poznanju, neka nemirnost in iskanje stvari, ki so bile čudovite, ki sem jih po vsej priliki nekako slutil aH ugenil. Cemu je bilo vse to življenje, sem ae vprašal, ako je to bilo vse? Ne, daleč za tem je bilo nekaj več. In v zvezi z mojim mnogo poznejšim razvojem v pivca se mora ta šepet, ti obeti stvari v ozadju življenja upoštevati, ker jim je bilo usojeno, da ao imeli strašen pomen za moje poznejše spopade a kraljem Alkoholom. Kar pa me je neposredno potrdilo v sklepu, da odidem odtod, je bila ena, ki mi jo je na-bredel kralj Alkohol — ena strašna in neverjetna, ki mi Je pokazala do tedaj nezasanjane prepade pijanosti. Ob eni zjutraj sem se po silnem popivanju primajal na krov svoje barke na koncu priatajališča spat. Bibavica je drla po prelivu Carquinez kakor po mlinskem koritu in oseka je bila že pri kraju, ko sem štrbunknil ra« krov. Na pristajališču ni bilo nikogar, nikogar na barki. (Dalje prihodnjič.) r , 4 hä i v> % PnuHi^ m Frank Burk Binži ^zaeu Grapa Albancev pfketira italijanski konzulat v New Yorku v znak protesta Mussolinijeve okupacije Albanije. Marija in njena I borba za ljubezen Sladkorčki, cukrčki, sladkor*-ki, cukrčki . . , lir seda, ki te ponavlja v vsakem stavku sodnika, državnega tožilca, obtošeuke, obtošenca. Kaj. za vraga, je a temi sladkor« ki. cukrčki? Napetoet \lada med štirimi stenami<- med štirimi ljudmi v sodni dvorani. Sodnik in tnAiler ai priz«d4\ ata dobiti jasen odgo-vor na jasno vprašanje, Obtoftenka in obtoženec nudila vsak sebi na akrajnik robovih zatožne klopi. Suhljato, postar-no dekle Marija Ima besedo. Podpihuje nervoanoat s izrazi svojih fcivčnih tožim, ki odkrivajo le njeno osebno zagato. Medtem ko «odnik in tožilec že s težavo obvladujeta avoje nerazpoloftenje spričo prehitevajočih se stavkov. "Odgovorite na vprašanje!" "Oh, zdaj vem, kako je bilo!" zastane v navalu žolčnih očitkov, ki jih je začela stresati na mirno poleg nje sedečega fanta. Nejasno, a na dolgo razlaga, kako se je »izpovedala preiskovalnemu sodniku: da je vedela —da nI vedela—da je bilo tako in ne drugače—da v zapisniku ne stoji prav.- v "Ha—ha—ha! Kdo vam bo verjel?! Prej niste vedeli in pomislili, da boate po odškodninski pravdi tudi vi prišli na tole klop! Sicer pa, saj ste že dvakrat splavili!" Sama ... V borbi proti trem, ki jim ne popuščajo živci kakor njej. Vsa iz sebe se zopet zamakne v svoje spomine, ki jih v vreŠČe-čih, pretrganih stavkih bruha ii sebe: "Vso balo sem si že pripravila, Ker je rekel, da me bo vzel!" Mečka svoj robec, ki ga venomer tišči k ustom. Zakaj je pa ne vzamete?" Prvo vprašanje na fanta. Zato ker ima druge babe! Zato!" Preden je mogel spregovoriti, se utrga, dekletu prvi jasen odgovor na vprašanje, ki ni bilo zastavljeno njemu. "Nič ji nisem obljubil. Tudi nič naročil, naj pripravi balo!" "Si, si! Oh, ti!" mu dekle krčevito vztrajno vpada v besedo! "Rekel sem ji: 'Nimam te kam dejati, vzeti te ne morem. In če boš splavila, je to tvoja stvar! "Saj ni res. saj ni bilo tako!" ne more mirovati dekle. "Pa denar ste ji dajali?" "Enkrat nekaj, drugič nekaj." "Pa ne zato, ampak iz ljubezni!" pohiti pristavljat, ko opazi izraz na sodnikovem obrazu. "Saj ni res, saj ni res!" je dekletov—-ž* histerični—refren. "Mirujte! Zdaj ima on besedo. Potem, če boste imeli še kaj povedati!" »t Toda ona tega reda ne pozna. Tudi ga noč« priznati. "Peljite jo ven, saj ni mogoče razpravljati!" Kot rekonvalescentko Jo paznik varno prime za ramena. Kakor bi se je bal. jo prijazno, po-Ne mir ju Joče iioepremi ven. S hodnika je slišati njen zategli jok. "Kakšni «o bili sladkorčki?" s|M»sobnost | vprašujejo fanta. "Prav takšni kot tile!" pravi fant uslužno In položi pred Hodnika vrečico, ki jo je potegnil it žepa. "Navadni," ugotovi sodnik. "Naj pridt dekle in jih po- __ _____ "Oh, niso bili taki!" Noče jih otipati, noče jih pokusiti v ustih. "Niso pa niso taki!" zaključi, ko jih po obotavljanju vendarle okusi. "Jaz pa ona in moja sestra smo tiste cukre požrli. Pa samo enkrat sem jih prinesel, ne dvakrat!" nadaljuje fant svoj zagovor. Ona tuli. Res tuli, ne joče! "Prej bi bili r Njene besede, njen jok ne ganeta. Sodnik bere iz spisa: Ko njega ni bilo k njej, ko se je vrnila iz bolnišnice, se je sama napotila k njegovemu očetu in mu vse razkrila. Sta se takrat videla, ata govorila?" . "Da, govorila ava in ona mi je nalila žganja. iPotem ae je spet zgodilo," preprosto pove fant. Sodnik bere zapisnik o zaslišanju njenega očeta: Nakupila si je balo. Opazil je, da ji je bilo hudo, ko ga po povratku iz bolnišnice ni bilo k njej. Fanta je "prijel." Sodnik bere, ona tuli. Tuli neugnano. "Podoba je, da vam je bilo bolj hudo za izgubljeno poroko ko za izgubljenega otroka!" "Ni res, oh, saj ni res!" ae brani. "Tudi deset otrok bi ime-ia in vse bi imela rada!" "Saj ste imeli dvakrat priliko!" Sodnik bere mnenje izvedenca: Sladkorčki, kakor jih ona opisuje, niso mogli povzročiti drugega kakor prijeten okus .. Ona si tišči robec k ustom in tuli, tuli . . Razdraženo vpada v besedo. Na vsako besedo, vsako vprašanje, namenjeno druge mu ,se ona oglaša: sodniku, tožilcu, branilcu. Venomer gode vmes, če jih že ne prevpije vaeh skupaj. Tudi tožilec že izgublja živce: "Mirujte vendar! Saj kaže, da vi vodite razpravo in ne gospod sodnik!" Ona tuli... A nekaj je v tem, kar ne more ganiti. "Saj ni mogoče razpravljati. Ni čudno, če vas je fant pustil, taki ste!" Sodnik: "Saj bi bil mučenik!" Pokličejo fantovo sestro. Potrdi, da je tudi ona jedla slad-korčke, ki jih je brat prinesel iz trgovine v trgu. Obe ata že ležali v postelji, ko je prišel. "So bili isti, kot jih je ponujal dekletu?" Ne more reči. če je njej ponudil iz iste vrečice. Tema je že bila, on pa je hodil od postelje do postelje in ponujal. "Saj v glavnem bo šlo za kakovost sladkorčkov," skleneta sodnik in izvedenec. "Saj vendar vsak ve, kako je bilo!" pretirava dekle. "Cez teden spet pridite k razpravi!" "Nimam denarja, da bi hodila. In do vlaka je tri ure it hribov." "Boste pa sodbo dobili domov!" Toda čez teden je vendarle priAla s hribov. Kljub pomanjkanju denarja in trem uram hoda. V pomenku s fantom je čakala na razsodbo—v tednu odloga se je pomirila. Videti je bila dobro razpoložena, prav nič več ni hrumela kakor prvič. Po-menek a fantom je bil videti prijazen. Sodniku je bilo prijet neje v spremenjenem vzdušju. Zaslišal je izvedenca: sladkorčki res niso mogli povzročiti posebnih posledic, tudi «jena i spored v bolnišnici ni kazala, da bi ji bilo kaj Prijatelja ata sedela na terasi golf-kluba "Keppel Harbour" v Singaporu. Sunkoma je John obrnil glavo, pogledal za dirja-jočim psom svetlorumene barve in vprašal Franka Bučka, znamenitega zbiratelja divjih živali: ■"Ali hočeš dobiti živega tigra? Če te mika, pridi na mojo plantažo, kajti jaz imam enega." Frank se je nasmehnil in vprašal Johna, ali je morda to rumeno Ščene vzrok, da se je spomnil tigra. John je pritrdil in zamišljeno dejal: "Kadarkoli vidim prihajati iz Avstralije v našo luko z ovcami natovorjeno ladjo, ae spomnim Binžijeve zgodbe." Iz žepa je potegnil cigare, ponudil eno prijatelju, ai zapalil tudi sam in začel pripovedovati: "Binži je bil pes, velik, močan alzaški volčjak. Moj prijatelj Dick gade kupil in postal je njegovim otrokom najboljši tovariš pri igri. Vsakdo je ljubil prijazno žival. Toda neko jutro so našli ljudje, ki so imeli v bližini Dickovega posestva mastne trav nike, da so na njih pasli svoje ovce, šest živali mrtvih s pre-griznjenimi goltanci. Morilec je bil Binži, izdala sta ga kri in volna, ki sta se mu lepila na gobcu. Kri ni voda, in daai so privezali Binžija ponoči na debelo verigo, je zavil vrat še osemnajstim ovcam. Bilo je jasno, da je čistokrvni volčja|c nepoboljšljiv morilec ovac in Dick je zatorej sklenil, da ga ustreli. Slučajno sem v tistem času obiskal Dicka in videl krasno žival. Pes me je spominjal na lepega, doraslega volka in vzel sem ga s seboj. Bliskovita misel mi je šinila v glavo. Binži bi bil dobra vaba za tigra, ki se je pojavil prejšnjo noč na moji plantaži. Ker oblasti niso dale farmarjem dovoljenja na streljanje tigrov, je prišlo v navado, da so jih lovili s pastmi. Po pripovedovanju sem mislil, da je Binži podivjan in nevaren pes, in vendar me je gledal nadvse prijazno in zvesto in Je končno porinil svoj mrzli gobček med CETRtpv moje tople roke. skupaj večerjala nekaj mastnih triiZ? pn sebi sem modrovali cu izpolnijo vsako fen* mora umreti in tudi bu, »ec ovac, obsojen na sti, mora dobiti dobro v. Po jedi mi je Binži ^ na kolena. Njegova Z' in vdanost »ta me aS,7 in polastil se me je n4d * prijeten občutek. z<£|2| kakor izdajalec in J** Hitro sem skočil na noge zakltcal služabniku: "u dečko, zdaj greva, d* ni vabo v past!" izrednega manjkalo, ko je bila tam. Nasprotno: Tam je trdila, da je z njo v nekem oziru vse v redu. In vendar je še danes—že pomirjena in Jo fanta prijazna— trdila, da ni bilo vse v redu in da je bil fant tega kriv . . . Toda dekletov napor je bil zaman. V vseh njenih trditvah ni bilo luknjice, v kateri bi našli—resnico. Tudi tam, kjer je sebe obtoževala. In sodnik ni mogel drugače, kakor da je ne le fanta, ampak tudi njo—oprostil. Čeprav ... Nina. Požvižgal sem Bin%, je šel z nama. Razigrano kal okrog in prijaznoH repom. Očividno mu „ sprehod silno ugajal Ko prišli do pasti in je dečko zal Binžija v kletko, je spoznal, da se nekaj godi z njim. Otožno je vijati, jaz pa sem se 1 tih vrnil domov. Kot kai je ležalo srce v prsih in _ nisem mogel zaspati. Pr^ sem videl Binžijeve velik* ve oči, čutil sem njegovo na kolenih. Videl sem ga ga in videl sem tigra, ki» zahrbtno iz črne noči proti mu. In v tistem trenutka spoznal: Binži mora živeti; držati ga hočem zase. V divjem diru sem razdaljo pol milje. Ko a sopihal do pasti, me je g grobna tišina. Razžalostil. se, kajti prepričan sem bil, sem prišel prepozno in da jt ži že zdavnaj mrtev. Odprl past. Tedaj mi je udarilo ni cviljenje, podobno jokanju ka, in potem je skočil it kit Binži—čil in zdrav. Z repo« mahal v znak prijateljstvi ii re vame. "Binži," sem r« "zdaj greva domov v najin do Na poti nazaj me je pr« šil nenavaden šum. V temi zagledal dve koščeni sulici, h bili naperjeni naravnost \i Naletel sem na divjega me ca, ki je ščitil svoje mladi mater. Vse se je odigravalo ko hitro, da mi ni ostal niti da bi dvignil baklo in pripa puško za streljanje. Bil smrtni nevarnosti. Tedij p nekaj sivega skočilo ix Merjasec je zakrulil, nas! potem je dvoje žarečih izginilo v noč. Slišal sem žijev krik bolečine in divje i čanje—tako je renčal vedno, dar je naskočil ovco. U»H sem merjasca in naiel pri 4 tudi Binžija. Oba dolga oklai je bil merjasec globoko a v prsa, toda tudi Binžijevi beli zobje so bili čvrsto «pifl v nasprotnikovo grlo Nikdar ne bom pozabil iv« ga, divjega Binžija, ki mi j« šil življenje, je končal Johni resnim obrazom otresel \*P> svoje dogorele cigare. Odlomek iz knjige "OB kremplji." -Preval im I NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVET9 Pe aklepu 11. rada« koarenelje aa lahke aaroH as Ust Pr-»e» prišteje ode«, dva, tri, štiri att pet «laser is eue dralias k «"TH nlnl. List Preereta stana aa m enake, aa llaae ali arfls» JT cm nss« aa m «■•»«»» ■■ ----. « a lau. Ker pe čla«l ia plačala pri aaee-tst. V* J prišteje k naročnini. TereJ sedaj «I naak*w» an člane 8NPJ. List Presveto Ja rata B»- eno letne naročali tednik, se Jlaa to . . _ ^ je list predrag aa člane BN P J. List Preereto Jo —- . ^ g store Je v vaald drailnl nekdo. M M rad »tal Ust vsak aa* listu Pros vets Js: eg Za Zdroš. drlare I« Kanada.$Mi Za Cieere la Ckleage * •• ft* 10 t» Iß 1 tednik I«..............4 JO 1 tednik ia....... I tednika hi............».44 t tedalka Ia...... S tednike tat............ 1.44 • t^miks ta...... 4 tedalka hi............1J§ 4 todalke to...... » tedaiker to........... nič • todalke* I».......... Za Brrepe Je......p.....^ J Ispolnlte apedajl kupe«, prftoHto petrebue eeete deaarij * j Order v plena I« al «areCIte Prešteto. Mat. H Je rato ^ m Pojasnita:—Vselej kakor hitro kateri teh «lsnot P^"'*' ^ * SNPJ, ali to ae preseli proč od družine In bo " ^ tednik, bode moral tleti član is dotlčne druži»«, kii* ^ naročena na dnevnik Proereto, to takoj «aaaaaltl In o)>enem doplačati dotično vsoto llata Broereta. Akow tedaj mor« ufrramUtro nitotl datum » to vsoto n.r« . W PROB V ET A, SN P J. 2447 Sew UwndnU Are, Chka«* j Prlloieno paAHJaaa naročnine aa Bat PrmrsU «st« 1 1) laae. i....................... čl dre*« * ••••»•••••••••••i Naatov Usta rite tednik ta ga pripišite k meji uaretolsl ■•Je drnitoe: t) . . .........Ä * ..d»*»»....." „A *.....1 ..o. ....." *) Dršaea. Nue leeeeeeeoi ...""•I