ŠT. 18 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK >£. Kamniški občan LETO XXIII. KAMNIŠKI OBČAN / 24. OKTOBRA 1983 Potrebujemo dolgoročno kadrovsko strategijo Zadnja seja obtinskega ko- miteja ZKS, bila je 10. okto- bra, je bila osredotočena na uresničevanje družbenega do- govora o oblikovanju in izvaja- nju kadrovske politike v občini. Ker smo poročilo v celoti že objavili v Kamniškem občanu v delegatski prilogi, tokrat pa ob- javljamo tuđi staHšča in sklepe, ki naj bodo v pomoč pri prese- ganju slabosti v kadrovski poli- tiki, povzemimo le nekaj misli iz razprave na seji komiteja. Komunisti so bili kritični do te- ga, da v občini še vedno nismo sprejeli dopolnitve družbenega dogovora, pri izvajanju doku- menta pa bi morali preliti v prakso tuđi sklepe 7. seje cen- tralnega komiteja ZK Slove- nije. Razpravljalci so mejiili, da se slabosti v kadrovski politiki odražajo tuđi v investicijah v gospodarstvu, pri nagrajevanju po delu, pri zmanjševanju reži- je, v delovanju delegatskega si- stema, zaradi premalo dodela- nih kadrovskih načrtov v zdru- ženem delu šepa stipendiranje, itd. Razpravljalci so tuđi ocenili, da je poročilo preveč anoni- mno (na primer ni podatkov, kje nimajo kadrovskih načr- tov), kar onemogoča učinkovi- tejšo akcijo. Precej so govorili o vodilnih delavcih, o tem, ka- ko doseči njihovo sprotno oce- njevanje (na primer za direk- tor ja ob vsakem zaključnem računu) o njihovem usposab- ljanju - zlasti za vodilne delav- ce v interesnih dejavnostih, ki doslej nišo bili vključeni v izo- braževanje poslovodnih ka- drov. Uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabili- zacije je treba nujno povezati tuđi s kadrovsko politiko, so še dejali, zato pa je potrebna tuđi dolgoročnejša kadrovska stra- tegija. Na seji so poslušati tuđi po- ročilo delovrie skupine, ki je spremljala aktivnost osnovne organizacije ZK v SKG Ka- mnik, iz katerega izhaja, da OO ZK v SKG dela odgovor- no, uresničuje sprejete sklepe in je sposobna sama objektivno presojati razmere v svojem okolju. Zato sodelovanje po- sebne komisije pri njenem delu ni več potrebno. Gani komite- ja so tak predlog podprli, na pobudo OO ZK v SKG pa so tuđi crtali vzgojno politična ukrepa, izrečena članoma te osnovne organizacije Milanu Poznanoviču in Petru Piber- niku. Člani komiteja so tuđi izvoli- li dva nova člana komisije za mednarodne odnose: Marjana Repica in Emila Verka. J. T. V zadnji števUId KamnHkega občana smo preorali komentiran članek o septembrski seji zborov občinske skupštine, v kateran je govora o premajhni aktivnosti delegatov, zlasti v zboru združe- nega dela, v iveri z žgočuni vprašanji gospodar jenja v naši občini. Mhnsiliateri ugotovhvi o (ne)alcn*vnosti delegatov je moc pritrditi, ni pa mogoče povsem soglasati z opredeHtvijo vloge izvrsnega sveta v procesu sprejemanja odtoatev in ukrepov v obfinsld skupštini. Z ustavo in občinskim statutom je zelo jasno določena odgo- vornost izvrsnega sveta za stanje na vseh področjih gospodar- skega in družbenega dogajanja. Izvršni svet kot politični izvršni Poudarek odgovornosti izvrsnega sveta organ občinske skupščine je zato dolžan predlagati delegatom predloge odločitev in ukrepov za rešitev perečih problemov, če je le možno v variantnih rešitvah in z opozorilom na posledice posameznih rešitev. Zato takega pričakovanja delegatov ne mo- remo imenovati odtujena oblast izvrsnega sveta, pač pa gre za odgovornost izvrsnega sveta do delegatov in skupščine kot celote. Izvršni svet še zlasti v sedanjih izredno zaoštrenih gospodarskih razmerah ne bi smel čakati le na predloge delegatov na sejah, pač pa zelo odgovorno, strokovno in pravočasno predlagati najbolj ustrezne in učinkovite rešitve. Čakanje in odlašanje nas ne bo Pripeljalo daleč. F. S. V dneh okrog 1. novembra se borno na žalnih slovesno- stih v minutah tišine spomnili vseh, ki jih ni več med nami in v njihov spomin položili na grobove padlih borcev in akti- vistov, ki so žrtvovali življenja za osvoboditev naše domovi- ne, na grobove svojcev in znancev cvetje in prižgali svece. Žalne slovesnosn* ob dnevu mrtvih bodo: V Nevljah v petek, 28. oktobra 1983 ob. 16. uri pred spominsko ploščo na soli. V Komendi v torek, 1. novembra ob 11. uri pri spomeniku. V Kammku v četrtek, 27. oktobra ob 16. uri na Žalah. Na DupHti v petek, 28. oktobra ob 9.30 uri, v Smarci ob 10. uri, v Rudniku ob 11. uri. V Crni v torek, 1. novembra ob 10. uri pri spomeniku. V Tuhinju v torek, 1. novembra ob 9. uri pri spomeniku. V Stranjah v soboto, 29. oktobra ob 15.30. Delo zveznega zbora je v občinah še premalo čutiti Dekt zveznega zbora je v otođ- nah se premalo čutiti, je bita ena od ugotovitev iz razprave kamni- ške skupine delegatov, Id sprem- Ijajo zadeve iz pristojnosti zvez- nega zbora Skupštine SFRJ in skupine delegatov za zbor zdru- ženega dela in zbor obđn Skup- štine SR Slovenije, Id sta se prejsnji teden sestaH na skupni seji. Povod za skupen sestanek sku- pin je bilo poročilo o enoletnem (od 15. 7. 1982-31. 7. 1983) de- lu slovenske delegacije v Zvez- nem zboru Skupščine SFRJ, ki ga bodo obravnavali delegati vseh zborov skupščine SRS na sejah 26. t. m. (Poročilo je objavljeno v Poročevalcu skupščine SRS št. 20 in je na voljo v INDOK služ- bi.) Seje obeh skupin se je udele- žil Rado Roter, delegat v zvez- nem zboru. Na kratko je povzel poročilo in opozoril na nekatere ugotovitve, ki so v poročilu, ali pa se ob njem pojavljajo, nanizal pa je tuđi tište ključne točke, na katere se bo delo slovenske dele- gacije osredotočilo v naslednjih nekaj mesecih. To je predvsem delo pri izdelavi delovnega pro- grama zveznega zbora za prihod- nje leto, nadalje; naloge pri reše- vanju aktualnih gospodarskih problemov in naloge, ki izhajajo iz dolgoročnega programa go- spodarske stabilizacije. Zavzel se je tuđi za izboljšanje sodelovanja delegatov zbora z občinami, pri čemer bo potrebno to sodelova- nje usmenti bolj na programira- no in vsestransko pripravljeno obravnavo posameznih zadev iz programa zbora v organizacijah združenega dela, na sejah zborov občinske skupščine, prav tako pa tuđi na sestankih in pogovorih v okviru SZDL. Sodelovanje z združenim delom naj bi se bolj nacrtno in dolgoročno osredoto- čalo na obravnavo takih vpra- šanj, ki najbolj neposredno zade- vajo položaj in pogoje dela posa- meznih OZD, oziroma gospo- darskih panog. Delegati obeh skupin so v svo- jih razpravah ugodno ocenili de- lo in poročilo delegatov v zvez- nem zboru, vendar so menili, da naj bi dosedanja letna poročila nadomestili s spretnim informi- ranjem ob posameznih proble- mih. Zavzeli so se tuđi za krepi- tev in razvijanje delegatske po- bude, tako da delegatska vpraša- nja ne bi bila le oblika za iskanje pojasnil, temveč pobuda za po- globljeno razpravo o problemu, ki ga odpirajo. Prav tako so se zavzeli za tesnejše stike med zbo- rom, njegovimi delovnimi telesi in delegatsko bazo, ter za boljše uresničevanje kontrolne in pred- lagateljske funkcije zbora in Skupščine SFRJ v celoti. Izposta- vili so tuđi (ne)delo in odgovor- nost zvezne uprave za predlaga- ne odločirve in se strinjali, da je le-to potrebno čimrej reorganizi- rati. Ne dovolj strokovno, nepra- vočasno in preobširno gradivo namreč delegate privede do for- malnega dviganja rok. M. C. S seje predsedstva OK SZDL Tragedija naroda »brez države« Če bi primerjali zgodovino Židov in Palestincev bi vsaj v nekaterih primerih odkrili pre- senetljivo podobnost. Ta po- dobnost pa ni slučajna, marveč je, pa naj bo trditev se tako paradoksalna, rezultat uresni- čitve tistega načela, ki pred- stavlja temelj Izraela oziroma cionizma. Načelo, naj »narod brez države zasede ozemlje brez naroda«, je namreč po- vzročilo to, da so Palestinci v nekakšnem smislu postali da- našnji Židje. Veliko vprašanje pa je, če bo Palestincem kdaj- koli uspelo doseči tisto kar si želijo, saj vse bolj kaže, da bo- do postali ne samo politično, ampak fizično žrtev tamkajš- njih razmer. V nekaj zadnjih tednih je bi- lo že veliko napovedi, da se PLO in s tem tuđi Palestincem bližajo zadnji dnevi. Z razdo- rom znotraj PLO, z uporom posameznih frakcij oziroma kril v te; organizaciji, se je tuđi začel proces, ki v končni fazi najbolj koristi' »življenjskim« nasprotnikom Palestincev - Izraelu. Ta zaradi pritiska med- narodne javnosti, se bolj pa za- radi pritiska velesil, posebej ZDA, ni hotel vojaško popol- noma uničiti PLO v Bejrutu. Sedaj vse kaže, da Izraelu za dosego svojega cilja - uničenja PpO - sploh ne bo treba upo- rabiti siie, se več; videti je, da bodo to delo žanje opravili kar Sirijci, še do včerajšnji zavezni- ki Palestincev. Agonija naroda, ki ga je nastanek neke države nedvomno spravil ob lastno dr- žavnost, se tako nadaljuje in prav malo upanja je, da se bo Palestincem samim in vsem drugim posrećilo najti izhod iz nakopičenih težav. Pri tem pa sta najbolj značil- ni dve stvari. Pokazalo se je, da v politiki, če govorimo nekoli- ko poenostavljeno, ni pravih zaveznikov niti sovražnikov, in drugič, da že skorajda legen- dama arabska neenotnost pod- pihuje in razpihuje palestinsko tragedijo. Različnost interesov v ara kkem svetu je očitno tako velika in nepremostljiva, da je ne bo odpravila niti agonija »palestinskih bratov«, Čeprav se bo tako uresničilo načelo, »da narod brez države ne more. obsta/atiV. j. KOVAČIČ Evidentirani kandidati za vodstvo SZDL Prve oceae o rezattatih tospo- darjenja v na« obimi kafejo, da ne uresaKujcmo nalog tako, kot aw zapisaH v po**. ObMg II- zttae protavodaje je sker veHl kotfaHri,veadaraii)iodre|Mbli- ikega povpretja. NHji od na&rto- vanegajetudlizvoz.Vsatagaw- nja dajejo skttHi, da je gospodar- stvo v naai občini v večjA teza- vah, kot pa smo pripravtjeal priz- nati. Res je, da se pri ton labko sklicBJemo twH na objektivne ra- ztogC) vendv BMMrMHBO spoantif da se za temi objektivakni razJo- gi navadno skrivajo subjektivne sUbostL Veliko pozornosti je predsed- stvo OK SZDL namenilo tuđi preskrbi. S kompenzacijami in sovlaganji nam je dosedaj uspe- valo zagotavljati kolikor toliko normalno preskrbo. Vendar kompenzacije in sovlaganja za- htevajo znatna sredstva, ki jih je potrebno zbrati. Ta sredstva bi lahko odigrala veliko večjo vlo- go, če bi jih namenili spodbuja- nju proizvodnje in s tem dolgo- ročneje reševali vprašanje pre- skrbe. Sedaj s temi sredstvi po- krivajo razlike v ceni mesa ali pa visoke obresti za kredite za obratna sredstva trgovine. Izvrš- ni svet pripravlja materialno bi- lanco preskrbe, zato je predsed- stvo menilo, da bi bilo ob spreje- manju te bilance potrebno v raz- pravi te probleme osvetliti in naj- ti ustrezne rešitve. Na dnevnem redu predsedstva je bilo tuđi poročilo o zbiranju in porabi sredstev samoprispevka, vendar je bil sprejet predlog, da poročilo obravnava širši aktiv, ob tem, da bodo v vseh frontnih de- lih predhodno oblikovali svoja stališča, tako da bi na aktivu lah- ko problematiko porabe sredstev samoprispevka osvetlili z vseh strani in oblikovali ustrezne pri- pombe in predloge za sejo občin- ske skupščine. Predsedstvo je obravnavalo tuđi predlog kandidatov za pred- sednika, podpredsednika, sekre- tarja in člane predsedstva, ki naj bi bili po predhodni obravnavi v vseh delih socialisn'čne zveze izvoljeni na programskpvolilni seji v začetku decembra: Za predsednika občinske kon- ference SZDL je ponovno pred- lagan Anton FISER, za podpred- sednika Franc SVETELJ, funk- cijo sekretarja OK SZDL naj bi v naslednjem mandatnem ob- dobju opravljal Janez MARKO- VIC, roj. 1958. leto, absolvent VUS, sedaj predsednik OK ZSMS. Za člane predsedstva so poleg Ivana Justineka, Marte Žerko, Franca Sikoška, Lađa Podbev- ška, Janeza Prezlja, ki so člani po funkciji, predlagani še: Zvone Cvek, Franc Spruk, Janez Matja- šič, Olga Adamič, Janez Kimo- vec, Zdenka Poljanšek, Valerija Podjed, Milan Marinič, Dragica Drolc, Dore Bračič, Jože Zagore in Tine Romšak. J. Z. KAMNIŠKI OBČAN / 24. OKTOBRA 1983 OD VSEPOVSOD 9 Davčni »dolgovi« naraščajo BEOGRAD - Ker so se povećale dajatve oziroma odmere dav- kov, se je lani po podatkih zveznega sekretariata za informacije povečal tuđi obseg dolgov v zasebnem sektorju. Tako znaša dolg ' davkoplačevalcev v BiH 855 milijonov dinarjev (kar je za 17,3 odstotka već kot leta 1981), na Hrvaškem 1155 milijonov dinarjev (kar je za 48 odstotkov več). Lani so davčni zavezanci v Makedoniji dolgovali 421 milijonov dinarjev, v Sloveniji pa 704 milijone, kar je za 48 odstotkov vcč kot leto poprej. Kot ugotavljajo na sekretariatu, so dolgovi v različnih republikah različni, saj imajo v več republikah težave z ostarelimi kmeti, ki ne zmorejo plačati davkov, po drugi strani pa veliko naših delavcev na začasnem delu v tujini tuđi ne izpolnjuje svojih davčnih obveznosti. • Boljša pokritost uvoza z izvozom . LJUBLJANA - Pokritost uvoza z izvozom je ena izmed bistvenih postavk v boju za gospodarsko stabilizacijo. Zato so pozornosti vredni podatki, ki govore o tem razmerju: tako je bil septembra uvoz pokrit z izvozom v vsej Jugoslaviji 81,8 odstotno, v Sloveniji pa 88,2 odstotno. Septembra je jugoslovanski blagovni uvoz znašal 63,18 milijarde dinarjev, kar je za 20 odstotkov več kot septembra lani. Od tega je Slovenija uvozila za 10,35 milijarde dinarjev, kar je za 33,7 odstotka več kot septembra 1982. Sicer pa je Slovenija v devetih fetošnjih mesecih uvozila za nekaj več kot 100 milijard dinarjev, kar je za 5,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani, a je hkrati tuđi izvozila za 6,5 odstotka več kot lani. Tako je znašal letošnji devetme- sečni slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj 11,83 milijarde dinar- jev. • Rekorden izvoz koruze BEOGRAD - Po sedanjih podatkih bodo jugoslovanske kmetij- ske organizacije letos dosegle rekorden izvoz koruze. Tako bo na tu je odšlo nekako milijon in pol ton koruze, kar pomeni, da bodo kmetijske DO zaslužile približno 205 milijonov dolarjev. Ves ta denar pa bodo porabili izključno za uvoz reprodukcijskih jnaterialov in surovin. Letna skupština Društva ekonomistov Domžale-Kamnik S seje skupščine SIS za zaposlovanje Še bolj omejiti nadurno in pogodbeno delo Društvo ekonomistov Domža- le-Kamnik deliije že več let, ven- dar v tem času še ni uspelo pri- tegniti v svoje vrste mnoge sta- novske kolege, ker pač nima po- datkov o tem, kolikor ekonomi- stov bodisi živi bodisi dela na območju obeh občin. Da bi zaje- lo v svoje vrste čim več stanov- skih kolegov - ekonomistov, vabi vse na letno skupščino, ki bo v torek, 8. novembra 1983 ob 17. uri v sejni dvorani skupščine ob- čine Domžale. Za odločnejše ukrepanje pri omejcvanju nadurnega in pogod- bene^ dela so se v razpravi o analizi uresničevanja nacrta za- poslovanja v obfini v prvem pol- letju letosnjega leta zavzeli dele- gati na skupštini SIS za zaposlo- vanje. Čeprav je analiza uresničeva- nja nacrta zaposlovanja pokaza- la, da - gledano v celoti - v obči- ni upadata tako pogodbeno, kot nadurno delo in da upad ni bi- stveno povečal zaposlitvenih možnosti, so delegati v razpravi poudarili, da je obseg tovrstnega zaposlovanja v nekaterih delov- nih organizacijah še vedno pre- velik (za ilustracijo objavljamo preglednico). Zato so zadolžili strokovno službo skupnosti, da ponovno opozori, oziroma pre- veri vzroke za tako stanje in o tem pripravi poročilo za skup- ščino. Delegati so namreč menili, da ne gre povsem verjeti delovnim organizacijam, ki kot vzrok za tako zaposlovanje navajajo se- zonski značaj dela, premajhen obseg del za polno zaposlitev, pomanjkanje delovne sile in dru- go. Po mnenju delegatov si neka- teri tako ustvarjajo dodatni do- hodek, medtem ko drugi in to zlasti mladi, ostajajo brez zapo- slitve. V razpravi so se zavzeli tuđi za upokojitve delavcev (po podatkih analize jih je v občini 11), ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev in nasprotovali zapo- slovanju delavcev v drugih OZD do tretjine polnega delovnega časa, kar velja zlasti za pedago- ške in zdravstvene delavce. Ce za prvo polovico letošnjega leta še velja, da se je število iskalcev zaposlitve - v primerjavi s preteklim letom - ćelo zmanj- šalo, pa smo na skupščini slišali, da so se razmere konec junija, torej z zaključkom šolskega leta, spremenile. Število iskalcev za- poslitve in to predvsem prve, se je povećalo, skupnost je tako septembra zabeležila 148 iskal- Prav tako smo slišali tuđi in- formacijo o podeljenih kadrov- skih štipendijah, kjer Kamnik moćno zaostaja za republiškim povprečjem. Ker se v občini ka- žejo možnosti za večje odpiranje kamniškega kota kot potencialno turistično zanimivega področja, bo v tej smeri potrebno čimprej proučiti in izdelati dolgoročnejše nacrte pri kadrovskem usmerja- nju oz. stipendiranju. Na seji skupščine so pregledali tuđi pol- letno finančno poročilo skupno- sti. Ob njem je delegate zaskrbe- lo, zakaj so se sredstva za delo skupnosti v prvem polletju pora- bila kar 196%. Dobili so odgo- vor, da je to posledica objave statuta in samoupravnoga spora- zuma a ustanovitvi skupnosti v sredstvih javnega obveščanja. Na seji so pregledali še gradivo in izbrali delegata za 7. sejo skupščine Zveze skupnosti za za- poslovanje - ki je medtem, ko to poročamo - že bila 12. tm. Pod- prli so pripombe in stališča, ki jih je h gradivu imelo predsedstvo skupnosti in jih je delegat na seji zastopal. Zaradi spremembe načrtova- nih prihodkov, na področju od- hodkov pa zlasti zaradi odmika gibanj stroškov za materialne iz- datke ter osebnih dohodkov v gospodarstvu od resolucijskih stališe, kot tuđi drugačnih gibanj porabe pri nekaterih postavkah, je odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve kamni- ške skupnosti za zaposlovanje predložil delegatom osnutek sprememb finančnega nacrta skupnosti. Delegatom je predla- gal, da se osnutek prekvalificira v predlog in sprejme, ker v bistvu ne posega v obseg dogovorjene- ga programa. Delegati nišo imeli pripomb k obrazložitvi in so s predlogom rebalansa finančnega nacrta soglašali. M. C. PGGCDBENO 1» NADOBNU DELC PO TGZD Naduroo đelo DO -6/83 nad 6C dnl -6/B2 CpravU.ure stavilo izva.iu' . 1-6/B3 vsl 3o ur l.Budnik kaolina in kalcita 8 _ 15 aji.ii 85 & lUVf 2.Lon£axBko podj. H57 6 )t'<\- J.Svlt _ _ _ 21*8 25 ;f.?; n 525 •»5 bit'.' 7.Bt« Z _ 7 1489 y> - V1" 8-KIK 5 5 Z n6a6 539 17 g.Donit 1 l 1 I405B 73 't;'>; lC.Henin« 1 L - 7736 87 1C 'P, 4 ll.SviUnit h 1 465 27 2 W.d 12.Ek6paria.tkal. U _ 1609 11» 1 :8'.y 15-Utok 10 _ 1C 3O"i29 178 - l<*.Meoo 1 _ _ - _ _ - lVVattrinar.tav. 2 ? 2.. 122 3 - li.Ootdno goop. 11 - 12 - - - - 17.Kozorog ?. ?. 1» .. - - l8.Gr«dit«lj 1 - 23 23O87 i«5 . 2C I*i7 19.Qradbln«c _ _ 1 ;83i 12 2 BI.!. 20.ZarJa 5 97BO 133 ? 3'iOu 21.Ko{n« 8 6 9 - - - - 22.Planinka 2 - li - - - 23.Unluga 2 _ 3 2<*.SKG 5 _ 9 877 10 1483 75.Komunal.podj. 9 1 9 6295 76 9 ! 3713 2b.OŠ F.Albretta 5 _ 3 4 356 l»5 - I 1>132 27.OŽ T.Brajca 1 1 3025 hZ 3 i 5075 20.CŠ Stranj« 3 - 5 555 9 «65 29.Oš Koaonda - 2 479 1* - 12U5 3C.Ql«sb«na žola _ _ _ 1 10 3 ? JI .OŠ 27.julij 5 1 15 1 - 32.ŠCBH 3 3 5 2185 13 5 1530 53.Kulturni eto. 2 _ 5 - _ - J't .Ob.nodn.t* pr. 1 - 1 - - - 35.Skup.al. SIS k - ti 163 k - 130 3Ć.8KS 00 Kannik 22 _ 18 - _ - 3?.A*to-aoto dr. 3 _ 3 .* ., _ .J8.ZV Kannik 1» _ J 10062 1*8 22 9689 39-L«karna 1 _ 1 236 6 _ 568 4O.VV0 A.H«dT*d - - - 2J8B 1* 7 11439 lil.ZUIH 5 - I* 1192 30 3 767 ^2.Do« upokojene• 1 1 476 12 857 "»J.SkupSSin* obč. 5 - 1 - - - Izkaznica za plin DO ENERGETIKA, TOZD Butan plin Ljubljana je septembra predlagal Komiteju za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik in distributerjem TNP, da bi tuđi v občini Kamnik uvedli plinske izkaznice, tako kot v Ljubljani in v ostalih občinah, ki jih oskrbuje s plinom za gospodinjstva navedeni TOZD. OsnoVni namen je zagotoviti redno pregledo- vanje plinskih instalacij v smislu določil Pravil- nika o prometu s TNP (Ur. list SFRJ, št. 24/71), katerih končni smoter je večja varnost uporabe TNP ter boljše planiranje potreb. S pomočjo plinske izkaznice in evidenčnega lista pa bodo distributerji TNP dobili trajen vpogled v gospodinjstva, ki uporabljajp TNP, namen uporabe, mesto uporabe ter glavno sta- nje kontrole plinskih instalacij. Pri tem bodo uveljavili pravilo, da srne distributer izroditi po- trošniku TNP le, če mu kupee predloži veljavno plinsko izkaznico. Potrošnikom gospodinjskega plina bo distri- buter pri prvem nakupu v tem oz. prihodnjem mesecu izpolnil rubrike na evidenčnem listu, pri naslednjem nakupu pa izdal plinsko izkaznico. Pri izpolnitvi evidenčnega lista bo potrošnik pla- čal 35,00 din, kolikor znašajo stroški uvedbe evidence oz. izdaje plinskih izkaznic. Plinske izkaznice izdajajo posamezni distri- buterji za naslednje krajevne skupnosti: ABC FOMURKA, TP Koina (Univerzal) Duplica, Kamniška Bistrica, Center, Perovo, Podgorje, Tunjice, Zaprice KLADNIK Jože, Vrhpolje 7/14 Godič, Mekinje, Motnik, Nevlje, Novi trg, Pšajnovica, Sela, Srednja vas, Šmartno, Špitalič, Tuhinj, Volčji potok, Vranja peč ŽIROVN1K Oril, Moste 48 Kcmenda, Križ, Moste, Šmarca, Bukovica - Sinkov turn, Vodice KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ Ob povišanih delovnih normah v Stolu Za boljše delo in uspehe V zadnjih mesedh je bUo v Stolu in tuđi Hrte v kamnHki obdni veliko go- vorjenja o povBanju delovnih norm v omeajeni delovni organizaciji. Ker je zadeva poieg vsega drogega za vsako- gar tud Uredno zankniva, akutejmo nekatere potankosti pojasniti. Reci je treba, da dvignjene delovne norme, ki jih je delavski svet Stola v tem mesecu tuđi potrdil, pred tem pa so jih sprejeli delavski sveti tozdov nišo nekaj tako nenavadnega, kot o tem govore ljudje zunaj in znotraj Stola. Za ta ukrep se bo verjetno od- ločila tuđi kaka druga delovna organi- zacija, ki želi pridobiti na boljšem iz- koristku delovnega časa. Vcndar je ta način le eden izmed naporov za boljše gospodarjenje in s tem tuđi za večji zaslužek delavcev. Predlog za povišanje norm je bil v Poročilo o ukrepih za zatiranje antraksa Veterinarska kripekdja je že dne 27/6-1983 podala izćrpao poradio o uiaeak a zatiranje antraksa. ForočOo je bilo poda- no Izvrfeenm sveta StaniOne ■^| aV^a^nninBr D^MBnMUnlrl lm*J. rinanU upravi h RepnbiHkenm votktogospodariskenM inspekto- ratu. Dne 9/5-1983 je bila opravlje- na preiskava vraniće krave, last KEPIC Milana, Klanec 37 (ob- vestilo Instituta za mikrobiologi- jo in parazitologijo št. 720-978 z dne 9/5-1983. Krava je bila za- klana 10/4-1983, meso je bilo 13/4-1983 poslano v živalski vrt v Ljubjlani, koža pa 11/4-1983 oddana v odkupno postajo KO- TO v Kamniicu. Sele po obvesti- lu, da se je v živalskem vrtu poja- vil antraks, je bila izkopana dro- bovina, ki jo je kmet zakopal na njivi. Takoj je bila obveščena Repu- bliška veterinarska uprava, Kli- nični center v Ljubljani, kjer je bil tov. KEPIC Milan na zdrav- Ijenju, veterinarski inspektor SO Kranj in zapečateno je bilo skla- dišče odkupne postaje kož v Ka- niniku. Obveščena je bila epide- miološka služba občine Kamnik, preverjeno je bilo od kod se vas Klanec oskrbuje z vodo. Dne 10/5-1983 je bU na tere- nu opravljen ogled, vsem lastni- kom gospodarstev, ki so poma- gali pri zakolu, pa je bil prepove- dal promet z mlekom, razkužena so bila dvorišča in hlevi. V sodelovanju z vodnogospo- darsko inspekcijo Skupščine ob- čine Kamnik je bila poslana prošnja za določitev lokacije, ka- mor bi se neškodljivo odstranili okuženi živalski produkti in sicer na Zvezo vodnih skupnosti Slo- venije, Območno vodno skup- nost Ljubljanica-Sava in pred- vsem Geološkomu zavodu Slove- nije (odgovora ni bilo). Iskale so se tuđi druge možnosti odstrani- tve odpadkov (sežig v Kranju, razkužba in prevoz v Krtino - občina Domžale, odvoz v kafile- rijo v Zalogu ali v čistilno napra- vo v Domžale, pakiranje v pla- stične cisterne, izgradnja vodote- snih greznic), vendar vse to ni bilo izvedljivo zaradi visokih stroškov ali pa zaradi odklonitve sodelovanja. 15/6-1983 se je ve- terinarska inspekcija povezala tuđi z vojsko, vendar brez uspe- ha. Sele na urgenco Republiške veterinarske inspekcije je bil omogočen prevoz razkuženih ži- valskih odpadkov v Kočevsko re- ko in sicer v dneh od 24. do 29/6-1983. Razkužba odpadkov ni končana - razkužba je bila opravljena pod kontrolo Institu- ta za zoohigieno VTOZD za ve- terinarstvo. Skupni stroški znašajo 1.421.800,70 din in sicer vklju- čujejo. razkužbo, razkužila, odvoz, vakcinacijo in odškbdnine kmetom. Od tega je Republiška veterinarska uprava nakazala 700.000,00 din iz posebnega ra- čuna prordčuna republike in sicer kot posojilo. Vse stroške, nastale v odkupni postaji kož v Kamniku, je plačal KOTEKS sam. Izvršnemu svetu skupščine ob- čine Kamnik predlagamo, da sprejme sklep o določitvi distrik- ta, bi se v naslednjih 30 letih zaščitno cepilo goveda, ovce in konje in sicer v vaseh Klanec in Breg. Upravičeno se sumi, da je do izbruha bolezni prišlo zaradi poplavljanja travnikov in sicer potoka, ki priteče iz ribnika v kranjski občini. Lastniki obeh vaši imajo travnike prav na tem poplavljenem območju. Veterinarska inspekcija Skupščine občine Kamnik Delegatov pa ni bilo... Vabila, gradivo, sklic skupščine. Delegati se zbiiajo. Zunaj đežuje, mokro je in neprijetno. Predsednik tiho heje, zapisnikarica šteje. Postane jasno, da je prišlo manj delegatov, kot je za začetek seje potrebno. »Nekoliko borno počakati«, odloči predsednik. Čakamo. Pet, deset, ... dvajset minut, ... pol ure. Rešitev!? Telefonična poktičimo vsa; se enega delegata! In res: vsa zasopla je iz najbližje delovne organizacije prite- kla tovarišica in tako pritekla »regularen« za&tek seje. Mi vsi, ki smo - kljub deiju in tiuobnemu dnevu - prišli in tako dolgo čakali na začetek seje, pa smo se ob tem spraševati: kje tovariši tietegati je vaša delegatska zavest in k/e odgovor- nost za đelo, kiste si ga prostovoljoo naložili? M. C. Stolu v razpravi že \et mesecev. Obravnavali so ga poslovodni in sa- moupravni organi in tuđi družbeno- politične organizacije. Mnenja o tem, kaj storiti, so bila različna. Većina se je zavzemala, da se takoj odločimo za povišanje delovnih normativov, neka- teri pa so oklevali, češ, za ta ukrep sedaj ni pravi trenutek. V obravnavi sta bila pravzaprav dva predloga. Prvi je predvideval enako povišanje vseh norm, po drugem pa naj bi dvignili le tište norme, ki so premajhne. Drugi način ne bi bil slab, če bi ga bilo zares mogoće izvesti dosledno in postaviti vse tište normative, pri kate- rih še vedno obstajajo večje ali manj- še rezerve. Po tem predlogu bi torej nekatere norme bolj popravili, druge manj, nekatere pa nič. Vsakdo ve, kako je s tem v praksi. Skoraj vsak delavec bo trdil, da je prav njegova norma pravilna. Če po- mislimo, kako do norme pridemo, vi- dimo, da je upoštevanih kar precej stvari glavna pa je gotovo delavčeva delavnost in sposobnost tehnologa in mojstra, kako bosta to ocenila. Naj- večkrat je mojster pri določanju nor- me le napol prisoten; ali nima časa, ali pa se na tak način nekako izogne od- govornosti pred delavcem potem, ko ta prične normo uresničevati. Da ne bo pri tej misli kake pomote: drugače se da določiti količino izdela- nih kosov v enem delavniku pri novi delovni operaciji, drugače pa je pri »popravljanju«, kjer bo marsikak de- lavec želei, da še naprej dela po stari normi. Takšni smo in lahko smo na skupnem dogovoru vsi še tako zadvig norm, ko se pričnemo pogovarjati o vsakem posebej, je stvar drugačna. Zato smo se odloćili za vananto, da se vsi normativi enako dvienejo za 10%. V zadnji številki Kamniškega obča- na in tuđi drugod je bilo zapisano, da so norme v Stolu že vrsto let nespre- menjene. Površen opazovalec bi torej mislil, da delavci delajo po normah izpred desetletij in so te nujno zasta- rele in nasploh premajhne. Ce so ta- ke, je tuđi storilnost majhna. Delovni kolektiv torej vlaga v izdelke previso- ke proizvodne stroške. Skozi vsa leta pa so se spreminjali tehnološki postopki. Prihajali so novi izdelki in ćeli programi, spreminjaJi so se proizvodni materiali. Vse to je na- rekovalo tehnološko spremljanje tuđi na področju delovnih norm, ker bi sicer delavci ne mogli delati. Z uved- bo nove delovne operacije je potreb- no postaviti novo normo. Kdor to področje nenehno sprem- Ija, vidi, da se je marsikaj spremenilo. Ne v smeri nenehnega dvigovanja de- lovnih normativov, temveč prilagaja- nja teh normativov dejanskemu sta- nju, da bo delavec lahko delal in tuđi preiel svojemu doprinosu primercn osebni dohodek. Stolov kolektiv se je torej odločil za deset odstotni dvig norm na vseh nor- miranih delovnih mestih. Delo na no- vi način že teče. Ker prej pri delovnih normativih ni bilo velikih napak, je tuđi povišanje nasplošno približano enaki teži med enirn in drugim delov- nim mestom in med enim in drugim oddelkom. Vendar pa je potrebno spremijati težo vseh normativov, ki so sedaj dvignjeni in tuđi opraviti popravke. Dokler bodo normo postavljali ljudje, bo ta v nekem pogledu relativna. Vsklajevanje zahtevane sterilnosti na vseh delovnih mestih bo naloga te- hnologov, mojstrov, vodij tozdov in vseh delavcev tuđi v bodoče. Treba je popraviti težje in lažje norme. Dela- vec s prelahko normo bi na nepravilen način prejel previsok osebni dohodek, s pretežko normo pa premajhnega. Prav gotovo pa ni zadeva taka samo v Stolu, ampak tuđi v drugih tovar- nah. Povrnimo se še malo k Stolovim delavcem. Z letošnjim oktobrom ima- jo proizvodni delavci dvignjene nor- me. Samo s tem pa se storilnost in boljše poslovanje ne bo uredilo. Poleg tega mora imeti vsak delavec, ki dela po normi, urejenih še veliko drugih zadev: delati mora večje serije, imeti zagotovljen proizvodni material, so- dobno orodje, stroj ali delovno linijo, urejeni morajo biti odnosi, da bo de- lavec mislil na delo in ne na stvari, od katerih ni učinka. Delavec mora tuđi vedeti, koliko bo zaslužil in kaj bo za ta zaslužek tuđi dobil. Nihce ne more reci, da so naši de- lavci slabi, treba pa jim je nuditi tak način dela, da ga bodo radi sprejeli. Zato je odgovoren in tuđi plačan velik del delavcev, ki ne dela po normi, je pa dolžan skrbeti, da bo imel delavec, ki deia na normiranem delovnem tne- stu, dovolj dela in urejeno delo. Kot velja povišanje norm za proi- zvodne delavce, so dolini toliko in še več narediti režijski delavci. Proizvo- dnemu delavcu morajo pripraviti ne- pretrgano delo in mu v vseh pogledih omogočiti dober proizvodni učinek. Na tem področju je treba urediti prav toliko zadev, kot v proizvodnih delav- nicah. Razlika je v tem, da se posa- meznega režijskega dela, ki je oprav- Ijeno ali ni opravljeno, ne vidi tako natančno, v skupnem obsegu pa prav dobro. Proizvodni delavec mora čutiti, da nekdo dela z njim in skrbi za dobro skupno poslovanje. Proizvodno delo je v delovni organizaciji zelo pomem- ben del skupnega procesa, je pa neka- ko v sredini, pred njim in za njim so dela, ki jih opravljajo ljudje, od kate- rih je prav tako kot od proizvodnih delavcev odvisno dobro delo. Večkrat šebolj. C. SIVEC 2 KAMNIŠKI OBČAN / 24. OKTOBRA 1983 3 Malomaren odnos do plačevanja družbenih obveznosti Kljiib temu, da je porodio o izvajanju davčne politike v prvih osmih rnesedh leta 1983 obrav- navai IS SO Kanonik, predsed- stvo SZDL obtine Kamnik to da je bilo posredovano delegatom vseh treh zborov za sejo skupšti- ne v mesecu oktobra 1983, me- nimo, da je o proMematild davč- ne politike občme Kamnik po- trebno še dodatno spregovoriti in opozoriti na nekatere specifične probleme na tem podrocju. Izterjava družbenih obvezno- sti, ki je v pristojnosti Uprave za družbene prihodke občine Ka- mnik, je sicer boljša kot v letih 1981 in 1982 (v obdobju prvih 8 mesecev), vendar še vedno ni po- vsem zadovoljiva. V miselnosti in zavesti določenega kroga davč- nih zavezancev je še vedno zako- reninjeno mnenje, da so dolžni plačevati preveč, da je družba do njih krivična, da nišo izenačeni z delavci v združenem delu. Da te- mu ni tako, vam borno skušali pojasniti z nekaterimi primeri s področja plačevanja davkov in prispevkov. Plafevanje davkov in prispevkov za zaposlene pri zasebnih obrtni- ku V strukturi salda neplačanih1 obveznosti, ki znaša na dan 31.8. 1983 40,000.000 din, znašajo sa- mo neplačani davki in prispevki zaposlenih pri zasebnikih približ- no 9,000.000 din. To je podatek, za katerega ni nobene dopustne razlage in opravičila. Vsi zaposleni v družbenem sektorju pri izplačilu osebnega dohodka avtomatsko !:akoj po- krijejo te obveznosti, oziroma jim OZD- to razliko med brutto in neto OD takoj odvedejo SIS in drugim organom DPS, med- tem ko zasebni obrtniki čisti OD svojim delavcem sicer lizplačuje- jo, vseh drugih obveznosti za za- poslene delavce pa ne poravnajo. Kljub temu da delavci v družbe- nem sektorju kot tuđi delavci za- posleni pri zasebnikih uživajo enake ugodnosti v naši družbi, žeprav obveznosti drugih nišo poravnane. V kolikor te obveznosti s strani zasebnih obrtnikov ne bodo po- ravnane takoj, borno SIS (zdrav- stvo ipd.) predložili poimenski spisek dolžnih davčnih zavezan- cev in predlagali, da se omenje- nim dolžnikom prenehajo nuditi ekvivalentne usluge, ki pripadajo zaposlenim v družbenem sek- torju. Področje davkov in prispevkov iz kmetijske dejavnosti Največji saldo neplačanih ob- veznosti iz tega naslova se nanaša na zdravstveno zavaravanje kmetov. Plačevanje prispevka za zdravstveno zavaravanje kmetov je samo šestdeset odstotno in za to nedoslednost pri plaCevanju ni nobenega opravičila. Kmetje uživajo zdravstvene storitve na enak način kot zaposleni v druž- benem sektorju, čeprav k temu prispevajo samo šestdesetodstot- no. Za njih bomo, v kolikor svo- jih obveznosti ne bodo takoj po- ravnali, predlagali SIS za zdrav- stvo enak ukrep kot za zaposlene ori zasebnih obrtnikih. V zvezi z odpisom oziroma, ■amanjšanjem prispevka za sta- ostno zavarovanje kmetov, po- dvamo predsednike svetov kra- jevnih skupnosti občine Kamnik, da takoj obravnavajo in ocenijo vloge kmetov za zmanjšanje tega prispevka in naj pisna mnenja takoj posredujejo UDP občine Kamnik. Davek na dohodek od premože- nja Plačevanje tega davka je od- stotno najslabše, saj je izterjava te obveznosti komaj 55 odstotna. Tu gre za davčne zavezance, ki oddajajo stanovanja in poslovne prostore v najem, za to prejema- jo najemnino, ki je zaradi ne- možnosti kontrole s strani Upra- ve za družbene prihodke lahko precej višja od uradno prikazane v davčni napovedi. Glede na to, da za neplačevanje tega davka ni nikakršnih objektivnih razlogov, menimo, da je potrebno te dolž- nike poimensko objaviti v na- slednji številki glasila Kamniški občan. DavU iz gospodarske dejavnosti Govorice, da je davčna politi- ka v občini Kamnik precej bolj oštra in restriktivna do zasebnih obrtnikov kot v sosednjih obči- nah, nišo utemeljene. Dogovor o usklajevanju davč- ne politike v SRS in občinski od- lok o davkih občanov določata in opredeljujeta za naše obrtnike podobne pogoje za pridobivanje dohodka kot v drugih občinah. Zadnjih nekaj let so bile akonta- cije zasebnim obrtnikom predpi- sovane v prenizkih zneskih, zato je bila kar pri 95% davčnih zave- zancev po opravljeni odmeri Iz mladinske organizacije v SŠCRM Začelo se je novo šolsko leto in s tem tuđi delo OO ZSMS SŠCRM Kamnik. Katere naloge nas čakajo v tem šolskem letu: sodelovanje z OO ZK, sodelovanje z OK ZSMS, Sodelovanje s šolsko skup- nostjo, Mlad par brez otrok išče sobo aii stanovanje. Ponudbe pod šifro »kjer- koli« na uredništvo Ka- mniškega občana. V Kamniku iščem sobo $ kopalnko. Sem miren fant (športnik), veliko od- soten, ne pijem in ne ka- dim. Naslov oddajte v uredništvu Kamniškega občana. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Klančar Une, Čufarjeva 6, Doimale - odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. MONTAŽA TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mtenges, tel. 737-466. ohranjanje tradicij NOB, sodelovanje na MDA, sodelovanje z MO v ZUIM. Sodelovali bomo na številnih proslavah, organizirali šolska tekmovanja, pripravili razstave, izvedli mladinske ure, se udele- ževali akcij v občinskem in mor- da tuđi v širsem merilu. Naš pro- gram je dokaj pester in z vestnim delom ga bomo v celoti realizira- li. Dela smo se oprijeti že v začet- ku septembra. Organizirali smo prvi mladinski ples, ki je dobro uspel. Dijaki smo se zabavali ob zvokih zabavne glasbe in ob ko- zarcu coca cole. V naše predsedstvo smo vklju- čili dijake prvih letnikov, izbrali komisije za opravljanje dela na športnem, kullUrnem in drugih področjih, kjer je zanimanje mladih največje. Imeli smo obisk predstavnikov MO ekonomske Sole iz Ljubljane in mladincev iz Beograda. Ogledali so si našo so- lo od zunaj in znotraj. Bili so navdušeni nad sodobno oprem- ljeno solo. Poleg učenja, kot vidite, se mladi na Centru ukvarjajo še z mnogimi dejavnostmi, Vsekakor v tem uživamo, najdemo zado- voljstvo in veselje. MLADINSKI POZDRAV! ugotovljena odmerna razlika ozi- rima razlika med dejanskim fi- nančnim poslovanjem in predpi- sanimi akontacijami. Pri današ- njih velikih inflacijskih gibanjih to pomeni dokaj ugodno krediti- ranje obrtnikov. Področje davčnih olajšav je z novim odlokom zelo široko in za obrtnike ugodno. Vendar se dogaja, da davčni zavezanci-obrtniki teh olajšav ne morejo uveljaviti, ker poslovne knjige ne vodijo v skladu z za- konskimi predpisi. Zakon o dav- kih občanov izrecno doloca, da se obrtnikom davčne olajšave priznajo le, če v redu vodijo po- slovne knjige. Plačevanje davkov iz obrtne dejavnosti je boljše kot v prejšnjih letih, vendar je saldo neplačanih obveznosti iz tega na- slova še vedno mnogo prevelik. Na podrocju plačevanja vseh ostalih vrst davkov in prispevkov je stanje zaskrbljujoče, vendar zaradi pomanjkanja prostora vseh problemov zacnkrat ne bo- mo prikazali. Uprava za družbene prihodke bo storila vse potrebno, da bodo neplačane obveznosti poravnane. Naj povemo, da vsak odstotok neizterjanih predpisanih obvez- nosti za prebivalstvo naše občine pomeni voliko škodo predvsem na podrocju preskrbe z gorivi in osnovnimi življenjskimi potreb- ščinami, saj smo v preteklem letu iz proračunskih sredstev skoraj polovico namenili za kompenza- cijo pri mesu, za pokrivanje ra- zlik v ceni premoga in za zago- tavljanje normalne preskrbe pre- bivalstva z osnovnimi življenjski- mi potrebščinami. Naj na koncu povemo, da so s 1. oktobrom 1983 dalje zamudne obresti za neplačane obveznosti 35% in ne več 25% oziroma 12%, kot v preteklem letu. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE • Pogovor z obrtnikom Vozniki, dobro je vedeti... ... da se kljub vsesptosnemu pomanjkanju avtomobilskih rezervnih delov na jugoslovan- skem tržiSču včasih pri nas le še nekaj dobi - samo poiskati je treba. Če išcete avtomobibke gume (vseh dimenzij - do 16 col), jih lahko najdete pri vul- kanizerju Janezu Sitarju v Vrti- polju pri Kanoniku. No, ne mi- slite, da je to reklamni oglas. Nasprotno! Je le prikaz dejav- nosti kamniškega obrtnika, Id se trudi, da bi voznikom kar se da olajšal mnogokrat brezu- spesno iskanje avtomobilskih gum po naših trgovinah. Pred kratkim sem se pogo- varjala z njim in povedal mi je, da ima pogodbo o prodaji gum s kranjsko Savo ter s Slovenija- avtom in Astro iz Ljubljane. »Povpraševan/e po gumah je veliko, vsem bi rad ustregel, vendar sem sam prav tako odvisen od založenosti trga. Prodajam tuđi rabljene, vendar še vedno uporabne gume, ki mi jih pripeljejo stranke, ko na primer prodajo avtomobil, ozi- roma, ko določenih gum nepo- trebujejo. Popravljam traktor- ske gume, ki jih je na trgu tež- ko dobiti pa tuđi zelo drage so.« Mozak v zamazanem delov- nem kombinezonu, zmotila sem ga sredi dela, mi je rekel, da mu dela nikoli ne zmanjka. »To pa zato, ker poprimem za vsako delo, vse po vrsti po- pravljam; od avtomobilskih gum (vulkanizacija) do gum za samoicolnice, motorna kolesa, pa tuđi krpanja gumijastih čol- nov in blazin se lotim. Če se te da, stranki ustrežem takoj, le na popravilo gum je treba vča- sih počakati dan ali dva.« Zračnice, ki jih v trgovinah primanjkuje so pri Sitarju ve- dno na zalogi. Prav zato ima stalne stranke skorajda iz vse Jugoslavije. V Ljubljani je na primer prek dvajset vulkani- zerjev, vendar nihče ne dela ob sobotah, tako kot on. »Guma poči tuđi na soboto, zato hodijo k meni tuđi nekate- re stranke iz Ljubljane. Će kdo obstane na cesti s počeno zrač- nico in če je potrebno, rad pri- skočim na pomoč.« Ljudem rade volje postreže s koristnim nasvetom, in tokrat je prav izrecno poudaril, naj kar napišem, da vozniki vse premalo pazijo na gume in še posebno na pravilen pritisk zraka v zračnicah. Le-ta je na- mreč zelo pomemben. Ce je premajhen, je poraba goriva občutno večja in tuđi gume predčasno dobijo jajčasto obli- Vulkanizer Janez Sitar - poleg dela, Id ga z veseljem vestno opravlja, ljudem prav rad pomaga tuđi s koristnimi nasveti. ko. Danes, ko so gume drage (da o bencinu ne govorim!), se splača paziti tuđi na take »ma- lenkosti«, kot je pravilen pri- tisk v zračnici.« Bencinski krizi navkljub Si- tarju dela ne zmanjka. Na- sprotno, ljudje vedno več stvari nosijo v popravilo in manj ku- pujejo nove rezervne dele. Tu- đi za nasledstvo se ne boji, saj ima kar tri sinove in starejša dva mu že sedaj pridno poma- gata. Najstarejši hodi v drugi letnik gumarske sole v Kranj, mlajši pa bo šel drugo leto v solo za avtomehanike. »Po deset ur na dan sta z mano v delavnici, pomagata, marsikaj pa že samostojno opravita. Poleti, ko sva šla z ženo in najmuljšim sinom na morje, sta me uspešno nado- meščala. Janez je povedal še to, da nikoli ni bil zadovoljen s tištim kar je imel. Vedno ga je gnalo nekam naprej, hotel je nekaj več. Tako tuđi ni čudno, da ima več pokličev: kvalificiran stru- gar, visoko kvalificiran ključav- ničar, tehnični risar-konstruk- tor, nazadnje pa je opravil še tzpite za vulkanizerja. Pred pe- timi leti je odprl samostojno obrt. Trenutno pripravlja razširi- tev svoje dejavnosti. Zaradi prostorske stiske je prosil, da bi mu odstopili del bivše Viator- jeve avtomehanične delavnice, kjer bi imel lahko poleg vsega še avtopralnico. No, ker s tištim ni bilo nič, je za silo razširil domačo delavnico. Pravi, da bo tja do novega leta enkrat že lahko začel z optično nastavi- tvijo prednje preme in s pod- mazovanjem. Torej, dve novi storitvi - poleg montaže in na- bave novih gum, vulkanizacije, centriranja koles in menjave olja. ROMANA GRČAR Uspela revija folklore Na reviji folklore, Id je bila prvo soboto v oktobru v Mostah, so folklorne skupine Menges, Kamni&ka Bistrica, France Ma- roh in Moste s svojim nastopom pripravile za obiskovake, ki so ta večer napolnili dvorano, doživet- je, ki bo prav gotovo ostalo vsem se dolgo v spominu. To je bila prva tovrstna revija v Mostah, ki pa po svojem obsšgit in kvaliteti presega pomen krajevne priredi- tve. Revijo, na kateri je vsaka sku- pina nastopila po dvakrat, so pri- čeli plesala iz Mengša;,skupina deluje deset let in nam je prika- zala manj znane pleše in nose iz Prekmurja. Sledila je skupina iz Kamniške Bistrice, ki nas je ra- zvedrila z gorenjskimi plesi, ka- terim so dodah' veliko domisel- nosti in šegavosti, prikazali so tu- đi prizor iz čevljarske delavnice. Nato je nastopila skupina France Marolt, to je skupina, ki je za svoje nastope po širšem svetu prejela vrsto priznanj, med dru- gim tuđi odlikovanje Tita red bratstva in enotnosti. Tokrat so nastopili z belokranjskimi in šu- madijskimi plesi. Njihov nastop je bil do podrobnosti izdelan v vseh pogledih, tako v kostumih, glasbi, kot koreografiji. Ob koncu je nastopila še do- mača skupina, ki je bila ustanov- ljena pred tremi leti ob ustanovi- tvi Kulturnega društva Moste. Takrat smo z nekoliko negotovo- sti gledali na prihodnost folklor- ne skupine, vendar pa so mladi plesalci s svojimi nastopi doma, kot tuđi z gostovanji v Kamniku, Kamniški Bistrici, Duplici, Veliki planini, Ljubljani in Novi Gorici že zdavnaj prestali začetne teža- ve ter na svojih nastopih kažejo vse manj treme in več živahnosti. Tokrat so nastopili z gorenjskimi in goričkimi plesi. Kot vedno so jih tuđi tokrat obiskovalci poz- dravili s toplim aplavzom. Revija je bila zamišljena na prostem, vendar je bila zaradi hladnega vremena prestavljena v dvorano, kar pa ni vplivalo na kvaliteto prireditve. Nasprotno, v prijemi dvorani sole so posa- mezni elementi ljudskih plesov še bolj prišli do izraza. Bojazen, da bo morda premajhen oder motil nastopajoče, je bila odveč. Revijo so povezovali napovedo- valka Vanda Škrjanc, humorist Pavel Ojsteršek in igralec na ci- tre Tomaž Plahutnik. Namen re- vije je bil tuđi zbližanje in sode- lovanje med obema folklornima skupinama, ki delujeta v občini, to je med Kamniško Bistrico in Mostami, pa tuđi s folklorno sku- pino iz Mengša, saj nas občinska meja vse preveč loČuje. Obiskovalci so z aplavzd poka- zali, da si tovrstnih prireditev še želijo in da bi tuđi revija folklore, tako kot srečanje pevskih zbo- Vrhunec prireditve je bil nastop folklorne skupine France Marolt, Id je z nastopom pokazala, da upravičeno uživa velik mednarodni sloves. rov, lahko postala vsakoletna. Upajmo, da nam bo z vztrajnim delom naše folklorne skupine in vodstvom Kulturnega društva Moste to tuđi uspelo. V. O. Domaći folklorni ansambel se je na reviji predstavil z osminu puri. Čeprav ga sestavljajo mladi plesatd, je v treh letih doživd že precej kadrovskih sprememb. Razvesdjivo je, da se mu bo letos pridružila nova skupina plesakev. K .sodelovanju pa vabijo se nove čtane, tako plesalce kot insturmentaliste, ki se tahko vpiiejo vssk četrtek ob 20. uri v soB Moste. KAM NISKI OBĆAN / 24. OKTOBRA 1983 Oktobrske seje zborov skupščine 26. (družbenopolitttni zbor), 27. (zbor združenega dela) in 28. (zbor krajevnih skupnosti) t. m. se bodo na ločenih sejah ponovno sestali zbori občinske skupščine. Delegati bodo namenili pozornost predvsem . - poročilu o uresničevanju programa izgradnje objektov iz samo- prispevka - - poročilu o izvajanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini, hkrati z analizo uresničevanja nacrta zaposlovanja v obdobju januar-junij 1983 - predlogu družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini - informaciji o gibanju osebnih dohodkov v občini in regiji - poročilu o izvajanju davčne politike v občini v letošnjem letu - predlogu odloka o javnem redu in miru v občini. Ker družbenopolitični zbor na zadnji seji ni soglašal s: - predlogom odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in s - predlogom dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, bo na seji 26. trn. o tem ponovno odločal. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta razprav- ljala še o dveh predlogih odlokov, in sicer sta to: - predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij in - predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o uskladitvi odloka o zazidalnem nacrtu zazidalnega območja naselja Komenda (z oznako KS-1) Objavljamo nekatera izmed gradiv za seje. Poročilo o uresničevanju programa izgradnje objektov iz samoprispevka 1. Namen in sredstva samoprispevka Za sofinanciranje programov razvoja KS, gradnje vzdravstvenega doma in šolskih prostorov je bil v občini Kamnik uveden 2% samo- prispevek in sicer od 1. maja 1981 do 30. aprila 1986. S sredstvi samoprispevka naj bi se sofinancirala gradnja novega zdravstvenega doma, ker obstoječi prostori zdravstvenega doma ne ustrezajo več trenutnim potrebam tako glede prostorskih zmogljivo- sti kot funkcionalnosti. Na področju izobraževanja bi se sredstva uporabila pri gradnji naslednjih šolskih objektov: prizidek k osnovni soli v Komendi, adaptaciji sole v Mostah, adaptaciji osnovne sole Tomo Brejc Kamnik, III. fazi izgradnje sole na Duplici in skupne gradnje osnovne sole s prilagojenim programom z občino Domžale. Na področju krajevnih skupnosti pa naj bi s sredstvi samopri- spevka sofinancirali programe razvoja po posameznih krajevnih skupnostih. Skupna predračunska vrednost programov, za katere je uveden samoprispevek, je bila ocenjena po cenah leta 1980 na 412.542.493 din, od tega naj bi bilo združeno s samoprispevkom 161.430.000 din. Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem zbirnem računu pri SDK Kamnik in se usmerjajo skladno z določili odloka o uvedbi samoprispevka na posebne račune v razmerju 50% za razvojne programe krajevnih skupnosti in 50% za programe samoupravnih interesnih skupnosti s področja zdravstva in izobraževanja. Sredstva samoprispevka za samoupravne interesne skupnosti se delijo v na- slednjem razmerju: 78% za samoupravno zdravstveno skupnost in 22% za izobraževalno interesno skupnost. 2. Poraba sredstev samoprispevka Ob uvedbi samoprispevka ni bila opredeljena dinamika porabe sredstev, pač pa je SO Kamnik v Dogovoru o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 opredelila dinamiko porabe sredstev samoprispevka. V dogovoru je bilo opredeljeno, da koristi delež najprej zdravstvena skupnost in sele nato izobraževalna skupnost. Sredstva samoprispevka pritekajo po planu oz. nekoliko hitreje, kot se je načrtovalo, saj je bilo do konca meseca septembra 1983 združeno skupaj 120.120.374 din, kar predstavlja 74,4% od celotno načrtovanih sredstev, izteka pa se komaj 30. mesec od uvedbe samoprispevka. Sredstva, ki so bila doslej zbrana kot soprispevek k uresničitvi programov krajevnih skupnosti, to je 60.060.187 din se sproti porab- ljajo v skladu s srednjeročnimi in letnimi plani KS. Sredstva samopri- spevka namenjena za sofinanciranje novega zdravstvenega doma se doslej še nišo pričela porabljati. 3. Projekt novega zdravstvenega doma Že pred izvedbo referenduma je bila v Kamniškem občanu objav- ljena skica novega zdravstvenega doma, s katero je bila predviđena pridobitev 4600 m2 bruto uporabne površine. Po sedanjem projektu je novi zdravstveni dom zasnovan tako, da je možna njegova fazna izgradnja, pri čemer po trditvah investitorja, TOZD Zjdravstveni dom Kamnik, vsaka faza predstavlja zaključeno funkcionalno in tehnično celoto. S prvo A fazo, ki obsega 1098 m2 bi pridobili prostore za zdrav- stveno varstvo šolskih in predšolskih otrok in zobozdravstvene ordi- nacije za odrasle in otroke. S prvo B fazo, ki obsega 1837 m2 in je nadaljevanje A faze bi pridobili prostore za rentgenski oddelek in urgentno službo ter zdravstveno varstvo žena. II. faza zavzema 1665 m2 in obsega gradnjo osrednjega dvonad- stropnega trakta, kjer bi pridobili prostore za zdravstveno varstvo odraslega prebivalstva, splošno medicino, laboratorijsko službo, službo zdravstvenega varstva delavcev, prostore za psihiatrično zdravstveno varstvo, patronažno službo ter za upravo in administra- cijo. Gradnja I A in B faze naj bi potekala v zaporedju., II. faza pa bi lahko časovno nekoliko zaostajala. 4. Gradnja in finanćna pokritost zdravstvenega doma Nov zdravstveni dom se še do danes ni pričel graditi iz naslednjih vzrokov: - potrebno zemljišče še ni v celoti pridobljeno, - ni finančne pokritosti gradnje novega zdravstvenega doma, - tehnična dokumentacija še ni izdelana v celoti. Od investitorja, pooblaščene delovne organizacije LIZ - inženiring iz Ljubljane, je julija 1982 zaprosil (Komite za DER) za izdajo lokacijskega dovoljenja, za novi zdravstveni dom, vendar še ni uspel predložiti potrdila o lastništvu zemljišča. Potrdilo o lastništvu, vendar le za I. fazo, si je investitor - TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik pridobil sele v letošnjem mesecu marcu, na podlagi katerega je komite za DER izdal lokacijsko dovoljenje za I. fazo in to v letoš- njem mesecu septembru. Ob tem je potrebno poudariti, da je bil v pretekiem letu sprejet zakon intervencijskega značaja, to je zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti, zato je postopek pridobivanja lokacijskih dovoljenj otežen. Predračunska vrednost novega zdravstvenega doma je bila ob iziđu referenduma 140 milijonov din. Po takratnih pred vide vanj ih naj bi 50% investicije pokrila regijska zdravstvena skupnost, 50% sredstev pa bi še zbralo s samoprispevkom. Zaradi kasnitve pričetka izgradnje novega zdravstvenega doma se je bistveno povećala predračunska vrednost investicije. Investitor - TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik, je zato predlagal, da se prične s fazno izgradnjo. Končno investicijsko vrednost je težko predvideti, ker ni znan končni tremin dograditve celotnega zdravstvenega doma. S predpostavko, da bi zdravstveni dom dogradili do leta 1985, znaša predračunska vrednost približno 246 milijonov din, po ugotovitvah investitorja. Ko pa primerjamo predračunsko vrednost I. A faze in njeno velikost (1098 m2) z velikostjo celotnega zravstvenega doma (4600 m2) pa je ta predračunska vrednost izredno nerealna. Trenutno so dani pogoji za pričetek gradnje I. faze zdravstvenega doma, ki zavzema 1098 m2 bruto površine in za katero znaša predra- čunska vrednost po trenutnih cenah 105 milijonov din. Iz virov samoprispevka za gradnjo zdravstvenega doma je trenutno na razpo- lago 60 milijonov din7"medtem ko se bo do meseca maja 1985 predvidoma zbralo še 50,6 milijonov din. Iz tega je razvidno, da se bo s sredstvi samoprispevka zbralo skupno 110,6 milijonov din, s cimer bi lahko zgradili le I. A fazo novega zdravstvenega doma. V tem trenutku še vedno ni znano, ali bo medobčinska zdavstvena skupnost sodelovala pri sofinanciranju izgradnje zdravstvenega doma v Kamniku. Prav zato lahko v tem trenutku sloni finančna konstrukcija izgrad- nje zdravstvenega doma le na sredstvih, ki jih borno zbrali v občini, kar pomeni, da bi morali bistveno povećati prispevno stopnjo pri samoupravni zdravstveni skupnosti ali predlagali nov samoprispevek. Ob tem ne gre prezreti dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981-1985, ki določa, da borno s prispevno stopnjo v letu 1983 združili 6 milijonov din, v naslednjih dveh letih pa po 9 milijonov din za sofinanciranje zdravstvenega doma. Ob tem je potrebno poudariti, da je v letošnjem letu izšel zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom združbenih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti druž- benih dejavnosti, ki dovoljuje porast celotne skupne porabe v letoš- njem letu le za 13% v primerjavi s preteklim letom. Zaradi- tega zakona se vse SIS nahajajo v izredno težkem položaju, saj nimajo dovolj sredstov niti za osnovne programe, kaj sele, da bi namenjale kakršna koli sredstva za vzdrževanje objektov, ali za nove investicije. Iz tega izhaja, da bi lahko I. A fazo investirali iz sredstev samopri- spevka, medtem, ko bi I A + B fazo lahko gradili le ob sodelovanju medobČinske zdravstvene skupnosti in z dodatnim zbiranjem sred- stev v okviru občine. 5. Stališča izvrsnega sveta SO Kamnik: - Sredstva, ki so bila in se bodo še zbrala s samoprispevkom za izboljšanje zdravstvenega varstva je potrebno nameniti oz. potrošiti za potrebe zdravstva. DELEGATSKA PRILOGA - podpira se fazna izgradnja zdravstvenega doma, ker gradnje celotnega zdravstvenega doma šploh ni mogoče pričeti. - podpira se investitorja - TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik pri prizadevanju, da bi medobčinska zdravstvena skupnost sodelovala pri izgradnji novega zdravstvenega doma. - prispevna stopnja občinske zdravstvene skupnosti se zaradi gradnje zdravstvenega doma ne more povećati. - trenutno ne obstajajo nobeni dodatni viri sredstev za dograditev celotnega zdravstvenega doma. - investitor - TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik ima zagotov- ljena samo sredstva samoprispevka, ki se bodo do meseca maja 1985 natekala v visini 110,6 milijonov din, kar bo zadostovalo le za izgradnjo I. A faze zdravstvenega doma. - ravno tako ne bodo zadostovala sredstva samoprispevka za realizacijo programov v šolstvu. Pristopiti bo potrebno k rebalansu programa in predvideti obseg in vrstni red investiranja v šolstvu. 6. Stališča komisije za sprendjanje porabe samoprispevka: - komisija podpira stališča izvrsnega sveta, - ugotavlja, da zaradi kasnitve gradnje zdravstvenega doma, sred- stva nišo bila racionalno uporabljena, Vzroki za neuporabo sredstev so: a. investitor je naročil izdelavo nove tehniške dokumentacije za zdravstveni doma v Kamniku in ni uporabil možnosti prenosa projek- tov že zgrajenih zdravstvenih domov v regiji, b. V investitorjevem imenu je urejal lokacijska vprašanja SKG Kamnik in je investitor pridobil lokacijsko dovoljenje za 1. fazo sele v septembru 1983, c. Ocena predračunske vrednosti zdravstvenega doma v celoti, glede na predračunsko vrednost I. faze, je nerealna. Porodio o izvajanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini (kratek povzetek s predlogi sklepov) Poročilo smo izdelali na podlagi prejetih poročil, ki so jih posredo- vali udeleženci družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik, ob upoštevanju zasnove poro- čila o uresničevanju resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji in družbenih dogovorov o kadrovski politiki za leto 1980, 1981, 1982. Poročilo so obravnavale vse družbenopolitične organizacije in izvršni svet skupščine občine in komisija za volitve, imenovanja ter kadrovska vprašanja. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja je ugoto- vila, da se uresničujejo določbe resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji, družbenega dogovora o uresničevanju ka- drovske politike v SR Sloveniji in družbenega dogovora o oblikova- nju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik. To uresničeva- nje kadrovske politike se najbolj odraza na normativnem urejanju odnosov, kar pomeni, da so udeleženci pristopili k usklajevanju svojih samoupravnih splošnih aktov z določbami navedenih dogovo- rov. Iz praktičnega delovanja občinske kadrovske službe in koordina- ti jskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Kamnik pa se da ugotoviti, da to področje še vedno ni dovolj dobro urejeno. Družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega do- govora o uresničevanju kadrovske politike SR Slovenije je bil sprejet 13. februarja 1981, predvideva tuđi ustrezno uskladitev družbenih dogovorov o kadrovski politiki v občinskem merilu. V občini Kamnik se je pristopilo k spreminjanju in dopolnjevanju družbenega dogo- vora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik, tako da je sedaj ta dejavnost praktično zaključena. V poročilu so naštete tuđi druge pomanjkljivosti pri izvajanju kadrovske politike, zato komisija za volitve, imenovanja in kadrov- ska vprašanja predlaga, da zbori skupščine obravnavajo poročilo in sprejmejo naslednje sklepe: - ustanovi paj se odbor ali komisija udeležencev družbenega dogovora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o oblikova- nju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik; - podpisniki družbenega dogovora naj izdelajo metodologijo na- črtovanja kadrovskih ukrepov in potreb, ki jim bo služila za spreje- manje dolgoročnih in srednjeročnih planov, ob upoštevanju dolgo- ročnih in srednjeročnih ciljev razvoja temeljne organizacije, delovne organizacije ali skupnosti ter naj te sprejete plane tuđi usklajujejo na nivoju OZD; - vsi udeleženci so dolini zagotavljati dosledno kadrovanje za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite; - načrtovanje zaposlovanja v občini naj se giblje v okviru oprede- ljene resolucijske stopnje in stopnje, dogovorjene s samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja; - Združeno delo naj sprejme natančne izobraževalne programe za • studij ob delu, se samoupravno povezuje in dogovarja s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in izobraževalnimi organizacijami v cilju pridobivanja strokovno usposobljenih delavcev, predvsem za defici- tarne dejavnosti (gradbena, kemijska, rudarska, lesarska in podobne druge dejavnosti); - ker je stipendiranje pod republiškim povprečjem, naj združeno delo naredi bolj kvalitetne premike na tem področju in doseže normo 1 stipendist na 100 delavcev ter naj omogoči zaposlovanje večjemu številu pripravnikov; - doseže naj se večje planiranje kadrovskih potreb pri samostoj- nem obrtništvu. Zagotovi naj se, v skladu z obstoječimi predpisi in v sodelovanju z obrtnim združenjem glede na usmerjena izobraževa- nja, večje vključevanje učencev v praktično delo pri zasebnikih; - vključevanje poslovodnih organov v družbenopolitično delo mora biti obveznost, ker naj bi bila ta aktivnost tuđi eden izmed kriterijev za kadrovanje poslovodnih organov; - realizira naj se sklep in priporočilo izvrsnega sveta skupščine SRS, da naj bi ob oblikovanju mnenja o kandidatu v koordinacij- skem odboru za kadrovska vprašanja izvršni svet skupščine občine ocenil ob ponovni izbiti kandidata za individualnega poslovodnega organa uspešnost njegovega dela v poslovanju organizacije združe- nega dela, izpolnjevanje obveznosti plana s širšega družbenega vidika in normativno ureditev internih predpisov, ki zagotavljajo samou- pravno delovanje; * - udeleženci družbenega dogovora naj poskrbijo za dobro organi- zirane kadrovske službe ob upoštevanju njihovega strokovnega in operativnega delovanja; - občinska kadrovska služba naj v okviru svojih nalog aktivira povezovanje in koordiniranje strokovnih kadrovskih dejavnosti in akcij v občini. Poglobi naj sodelovanje pri oblikovanju, usmerjanju in spremljanju uresničevanja kadrovske politike v občini; - kadrovska služba občine naj ob ažurno vodeni evidenci poslovo- dnih organov v sodelovanju s kadrovskimi službami združenega dela doseže pravilno vođenje postopkov za izbiro individualnih poslovo- dnih organov in zmanjša število prepoznih razpisnih postopkov; - občinska kadrovska služba naj opozori kadrovske službe vseh udeležencev družbenega dogovora na predpise, ki urejajo položaj, vlogo, pristojnost, odgovornost jn postopek za imenovanje poslovo- dnega organa; - udeleženci družbenega dogovora naj v svojih predpisih v skladu z določbami družbenega dogovora in šklepi ter ugotovitvami komi- sije SRS za odlikovanja opredelijo politiko podeljevanja odlikovanj in priznanj tištim, ki jih resnično zaslužijo za izjemne zasluge in nadpovprečne rezultate dela ter da bi na ta način spodbujali delovne ljudi k boljšemu delu in večji ustvarjalnosti; - nalaga se vsem udeležencem, da po možnosti odpravijo pogod- beno delovno razmerje in nadurno delo; - občinska kadrovska služba in služba skupnosti za zaposlovanje naj večkrat v letu skličeta posvete kadrovskih delavcev združenega dela in na teh posvetih naj se dogovorijo o odpravi pomanjkljivosti in izboljšanju kadrovske dejavnosti. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Poročilo o izvajanju davčne politike v občini v letošnjem letu Leto 1983 je na področju davčne politike prineslo vrsto novih sistemskih rešitev, ki so bile opredeljene z novim zakonom o davkih občanov v SRS in nadalje prodrobneje konkretizirane v Dogovoru o usklajevanju davčne politike v SRS in v novem odloku o davkih občanov. Omenjeni dokumenti so prinesli vrsto pozitivnih novosti predvsem na področju davčnih olajšav iz obrtne dejavnosti in obe- nem omogočili občinam precej bolj samostojno in dosledno izvajanje davčne politike. Na področju izterjave družbenih obveznosti, ki jo izvaja UDP občine Kamnik, smo v letu 1983 (do 31. 8. 1983) dosegli dobre rezultate. V primerjavi z letom 1982 smo izterjali za 4 stare milijarde več obveznosti, kar procentualno znaša zvišanje za 5,3%. V primer- javi z drugimi 65 slovenskimi občinami smo po izterjatvi na dan 31. 8. 1983 na 35. mestu, za povprečnim slovenskim odstotkom izterjave zaostajamo za 0,2 odstotka. Glede na to, da je bil povprečni slovenski odstotek izterjave 77,4 na dan 31. 8. 1983 (naš letošnji odstotek je 78,2) in je bil povprečni slovenski odstotek izterjave na koncu leta 95, ocenjujemo, da je dinamika izterjave v naši občini v prvih osmih mesecih garancija za dosego končne izterjave, ki jo določa republiški dogovor o usklajeva- nju davčne politike v letu 1983. V obrazložitev navajamo, kako naša UDP izvaja ukrepe za realiza- cijo zastavljenih ciljev: - Odmere vseh vrst davkov in prispevkov smo se v letu 1983 lotili z mnogo večjo ažurnostjo in odgovornostjo kot v prejšnjem letu. Pravočasna odmera družbenih obveznosti je namreč glavni pogoj za uspešno in pravočasno izterjavo. Na področju odmer iz obrtne dejav- nosti bodo vse odmere končane do konca oktobra 1983, vprašjivo je le odmera 8 davčnih zavezancem - avtoprevoznikom, ki še do danes kljub našim pogostim urgencam nišo vložili davčnih napovedi. Ocenjujemo, da je bil letošnji selektivni pristop k izdelavi odmef iz obrtne dejavnosti pravilen, saj smo odmere vseh večjih obrtnikov že izdelali, tako da je tuđi izterjava morebitnih odmernih razlik prak- tično za te obrtnike neboleča. Za primerjavo navajamo, da so bile odmere v prejšnjih dveh letih izdelane ćelo 4 mesece kasne je "kot letos. - Na področju prisilne izterjave smo dosegli boljše rezultate kot v pretekiem letu. Dosledno uporabljamo vse z zakonom predpisane instrumente prisilne izterjave kot so odtegovanje od računov pri registraciji, blokacija žiro računov, administrativne prepovedi na . izplačilo OD, rubeže premičnega premoženja, vknjižbe nepremič- nega premoženja. Kot se je v prvih osmih mesecih leta 1983 pokazalo, sta najbolj učinkovita ukrepa prisilne izterjave v naši občini odtegovanje od računov in rubež premičnega premoženja. Tako smo od registriranih računov davčnim zavezancem odtegnili v letu 1983 za približno 3 stare milijarde finančnih sredstev, v naslednjih mesecih do konca leta 1983 pa predvidevamo podoben znesek. 4 gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občino, Kamnik tel.: 831-311 KAMNIŠKI OBČAN / 24. OKTOBRA 1983 Plačevanje OZD po odtegnjenih računih je boljše kot v preteklem letu in znaša 90%, z doslednim pravočasnim opominjanjem OZD preko telefona in z novim zakonom predvidenimi opomini bo ta odstotek precej večji. Rubeže premičnega premoženja borno do konca leta 1983 še bolj intenzivno izvajali, saj smo našo izterjevalno službo kadrovsko oja- čali z dodatnim referentom za izterjavo na terenu, dobili pa smo tuđi prostore za shranjevanje zarubljenih predmetov v prostorih upravne zgradbe SO Kamnik. - V mesecu oktobru borno v skladu z zakonskimi predpisi začasno odpisali za 1.500.000 neizterljivih družbenih obveznosti, kar bo odstotek izterjave izboljšalo za 0,7 odstotka. - Na področju kadrovske zasedbe uprave za družbene prihodke je "stanje boljše kot v preteklem obdobju. Z prerazporeditvijo dotočenih del in nalog znotraj obstoječih kadrov in z dodatnim delavcem v izterjevalni službi delo poteka bolj kvalitetno. Kljub novim kvalitet- nejšim spremembam v kadrovski sestavi naše UDP še vedno ugotav- Ijamo, da smo v primerjavi z drugimi slovenskimi UDP kadrovsko številčno zelo slabo zasedeni. Najbolj perec problem, ki se že vrsto let pojavlja v UDP občine Kamnik, je še vedno nekvalitetna avtomatska obdelava podatkov. Na tem področju bo takoj potrebno pristopiti k izdelavi novih progra- mov, ki jih predvsem ljubljanske občine uporabljajo že vrsto let. Skupaj z UPD občine Domžale se dogovarjamo o izdelavi enotnih programov, ki bi jih realizirali preko novega računskega centra v občini Domžale. Novi kvalitetnejši programi bi omogočili veliko racionalizacijo pri delu naše UDP in obenem zagotavljali ažurne evidence o obremenitvah in plačilih družbenih obveznosti. Na koncu naj omenimo, da je sodelovanje naše UDP z IS, Obrtnim združenjem, s Komitejem za DER in drugimi upravnimi službami SO Kamnik, z UPD ljubljanske in gorenjske regije zelo dobro, kajti le tesno sodeiovanje in medsebojna izmenjava izkušenj, mnenj in po- datkov je pogoj za uspešno in dosledno izvajanje davčne politike v občini Kamnik v letu 1983. Izvršni svet je na seji 6. t. m. obravnaval poročilo uprave za družbene prihodke o izvajanju davčne politike v prvih osmih mesecih 1983 in ugotavlja, da je stanje na področju izvajanja davčne politike v občini v letu 1983 boljše, kot je bilo v preteklih letih. Izvršni svet zadolžuje upravo za družbene prihodke, da do konca leta 1983 stori vse potrebno in uporabi vse dovoljene načine za urćsničevanje zacrtanih ciljev, ki jih določa dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji v letu 1983 in opredeljuje načrtovana davčna politika v letu 1983. Predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij Skupščina občine Kamnik je februarja 1976 sprejela odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zaseb- nih kmetijskih gospodarstev - kmetij. S tem odlokom so določene kmetije, za katere velja poseben način dedovanja in sicer, da kmetijo praviloma deduje en dedić, ostali pa dobijo nujni delež izplačan v denarju. Namen take ureditve je preprečiti drobitev določenih kme- tij, kot gospodarskih enot in omogočiti prevzem kmetije pod pogoji, ki prevzemnika ne obremenjujejo preveč. Kmetija je po navedenem zakonu tista kmetijska in gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko ali z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje ter jo kot tako določi občinska skupščina z odlokom na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevnih skupnosti. Pri določitvi kmetij, za katere velja poseben način dedovanja se upošteva zlasti: - ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zem- ljišč, ki bi nastala zaradi drobitve kmetij; - možnost proizvodnega sodelovanja s kmetijsko OZD; - družbeni interes na območju določenih kmetijskih in gozdnogo- spodarskih enot, zlasti glede varstva krajine, njihove pomembnosti za splošni ljudski odpor itd. Zakon tuđi doloća, da mora občinska skupščina po potrebi, naj- manj pa vsakih pet let, odlok uskladiti z občinskim prostorskim planom in navedenimi merili. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na skupnem zasedanju dne 29. septembra 1981 obravnavala predlog navedenega odloka in sprejel sklep, naj Kmetijska zemljiška skupnost v sodelova- nju s krajevnimi skupnostmi odpravi pomanjkljivosti v odloku in predlog odloka ponovno predloži v sprejem zboroma. Tako so do konec leta 1982 potekale v krajevnih skupnostih razprave na katerih so bili podani predlogi za zaščito posameznih kmetij, na seji skup- šcine Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik, dne 20. 1. 1983 pa so bili ti predlogi obravnavani in sprejet spisek kmetij, ki naj bi bile z odlokom zaščitene. Na osnovi navedenega Kmetijska zemljiška skupnost predlaga zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik, da sprejmeta odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kme- tijskih gospodarstev-kmetij v predloženi obliki. Kmetijska zemljiška skupnost občine Kamnik Predlog odloka o javnem redu in mira Na sejah v mesecu Juliju t.l. so zbori občinske skupščine sprejeli osnutek odloka o javem redu in miru v občini. Sprejeli so tuđi sklep, da naj izvršni svet po obravnavi na zborih in pripombah delegacij pripravi predlog odloka in ga predloži zborom. Predlagatelj je pri pripravi predloga odloka proučil vse predloge iz razprave. V predlogu odloka je upoštevana većina predlogov, mnenj, stališč in pripomb delegatov ter drugih udeležencev v razpravi. Vsebinske dopolnitve odloka so terjale razširitev besedil z dodajanjem nekaterih novih členov in z dopolnjevanjem, spre- membo ali crtanjem dosedanjih členov. Osnovna zgradba od- loka je ostala nespremenjena. Predlog se od osnutka odloka razlikuje predvsem v tem, da je dovoljeno postavljanje mlajev z dovoljenjem pristojnega organa; da so normativi zvonjenja v cerkvah prilagojeni kra- jevnim običajem; da je dano pristojnemu organu pooblastilo, da lahko dovoli posamezne hrupne dejavnosti tuđi po 22. uri (prireditve), predpisan pa je tuđi način odstranjevanja žapu- ščenih motornih vozil. Kazenske določbe so usklajene z novim zakonom o prekrških, zaradi česar naj bi odlok začel veljati 1. januarja 1984. Vinko Graflorc: Od pomnika do pomnika KOMISIJA ZA RAZVIJANJE IN UTRJEVANJE TRADICU NOV IN SPOMENI&KEGA VARSTVA ZZB NOV Kamnik je določila magistralno pot po obeležjih narodnoosvobodilne borbe občine Kamnik in jo razdelila v sedem etap. Te etape bodo opisane v nekaj zaporednih številkah Kamniškega občana z namenom, da jih ljubitelji nedeljskih izletov preizkusijo že prej, preden bodo določene postojanke, kjer bodo v prihodnjem letu dobili žige - kraji za to so že določeni - ter da dajo svoje pripombe na naš opis. Pripombe borno upoštevali pri pripravi končnega gradiva za vodiča, ki ga borno kot brošuro priceli pripravljati koncem tega leta. V. etapa (x pri imenu kraja pomeni, da bo v tem kraju obi- skovalec prejel žig) Crna, x Črni- vec, Kališe, x Mala planina, Dol, x Kamniška Bistrica, Klin, Sta- hovica. 1. Crna: 4. julija je del Kamni- škega bataljona napadel dva nemška avtomobila, v katerih so se peljali gestapovci. Pet jih je padlo, ostali so pobegnili. Borci so zaplenili nekaj orožja, streli- va, vojaških dokumentov in foto- grafi) partizanov. Po napadu so avtomobila zažgali. Iz maščeva- nja so Nemci 8. julija 1942 ustre- lili 51 talcev - domačinov. V spo- min na te tragične dogodke so marca 1949 postavili spomenik, ki ima dve plošci: prva je posve- ćena padlim talcem, druga pa 64 borcem, ki so padli v zadnji nem- ški ofenzivi pozimi 1944/45. Nacrt za' spomenik je napravil inž. arh. Morko Župančič. Tukaj se pričenja peta etapa, najbližjo trgovino boste našli - poslovalnico Kočne - na Kregar- jevem, najbližja gostima pa je Prodnikova, prav tam. Spomenik stoji ob glavni cesti Kamnik- -Gcjnvji grad in je dostopen z vsemi prevoznimi sredstvi. 2. x Črnivec: Na vrhu Črnivca, 10 m od glavne ceste Kamnik- -Gornji grad, stoji veličasten spomenik v spomin na borbo Ka- mniškega bataljona, ki je 16. ju- lija 1942 napadei nemško posto- janko na tem prelazu in jo uničil. V borbi je padel partizan Rudi Pirš. Njegovo ime je na spomeni- ku, ki ga je projektiral inž. arh. Mirko Slajmer, odkrili pa so ga julija 1955 ob 10-letnici osvobo- ditve. Spomenik je o ttožen z marmornatimi ploščami, na eni od njih je napis. Partizani so Nemce presenetili in po nekaj več kot enournem boju uničili postojanko. Padlo je 24 Nemcev, 16 so jih ujeli, zbežala sta dva. Partizani so zasegli veliko orožja, streliva in opreme. Zajete ranje- ne policiste so obvezali in vsem ujetnikom, predno so jih izpusti- li, ukazali, da morajo zapustiti slovensko ozemlje. Tuđi ta spo- menik je dostopen z vsemi pre- voznimi sredstvi. 3. Kališe: Iz Črnivca se boste morali vrniti mimo Podloma in zaviti na desno na stransko cesto proti severu. Pod vasjo Kališe je postavljen spomenik iz naravne- ga kamna, na katerem so vzidane tri plošče. Postavljen je v spomin na borbo Kamniškega bataljona z Nemci 19.1.1943. Tega dne so prišli borci zgodaj zjutraj po vi- sokem snegU v vas. Grega Sušnik s Kališa je odšel v Kamnik po Nemce. Ti so prišli s premočnimi silami in presenetili partizane že ob 13. uri. Padlo je 24 borcev, 18 je bilo ujetih, 14 je bilo ranjenih. Na spomeniku je le 14 imen pad- lih, ker so ostali neznani. Spome- nik so odkrii 24. maja 1955. leta. 4. x Mala planina: Na Mali planini je spominsko oboležje v spomin Skojevcem. To je vse, kar vem o tem obeležju. 5. Velika planina: Velika pla- nina je eno samo spominsko obe- ležje. Spomladi 1944 so začeli zavezniki izdatneje podpirati na- rodnoosvobodilno vojsko in par- tizanske odrede Jugoslavije. Tu- đi Velika planina je bile eden od krajev, kamor so spuščala zavez- niška letala svojo pomoč (orožje in sanitetni material). To je bilo na območju starega naselja pla- ninskih koč. 6. x Kamniška Bistrica: Z Ve- like planine se spustite - svetuje- mo vam prek Dola - na cesto, ki vodi v Kamniško Bistrico. Na do- mu v Kamniški Bistrici je vzida- na spominska plošča, posvećena prehodu II. grupe odredov, ki se je po tej poti septembra leta 1942 prebijala iz Gorenjske na Štajersko. Ploščo je odkrila ZZB Kamniška Bistrica leta 1949. Na- redi] jo je kamnosek Vetrovac iz marmorja. Najbližje gostišče je kar v hiši, najbližjo trgovino pa boste lahko obiskali sele na po- vratku s Klina. Ne pozabite si ogledati sledečih znamenitosti: 1 km od doma je urejen v spomin padlim in umrlim planincem spo- minski park. V blizini doma je jezerce, to je izvir Kamniške Bi- strice. Nad domom so rokovnja- ške jame, kjer so imeli svoje ta- borišče znani rokovnjači. Na de- sni strani ceste proti Kamniku, približno 1 km od dom" je preko Bistrice most, s katerega je čudo- vit pogled v kanjon Bistrice, ma- lo niže pa je naravni most, ki ga je preko kanjona oblikovala na- rava sama. 7. 100 m nad domom v Ka- mniški Bistrici proti Kamniške- mu in Kokrškemu sedlu stoji spomenik padlim borcem in umr- lim internirancem, ki so bili člani planinskih organizacij. Postavili so ga planinci in ZZB leta 1946, projektiral ga je arhitekt Vlado Kopač. Spomenik je lesen, pokrit je z bakreno streho, stoji pa na kamnitem podstavku. Na spome- niku so upodobljeni prizori iz NOB! Ne pozabite si ogledati znamenitosti Kamniške Bistrice, ki smo jih opisali pod točko 6. 8. Kamniško sedlo - Klin: Na skali pod Kamniškim sedlom, na kraju, ki ga imenujejo Klin, 10 minut hoda od kraja, kjer se od poti v Repov kot odcepi steza na sedlo, je ZZB Kamniška Bistrica postavila spominsko ploščo pad- lemu partizanskemu kurirju Iva- nu Robleku-Petru, ki ga je 21. 8. 1944 ubila nemška planinska skupina. Marmornato ploščo so odkrili julija 1968, naredil pa jo je ka- mnosek Vetrovac. Dosegli ste najvišjo točko magistrale, okoli 1900 m, zdaj morate še v Staho- vico, kjer boste zaključili V. eta- po oziroma začeli šesto. (Prihodnjič dalje) Strokovno usposabljanje v ZRVS Občinska Zveza rezervnih vo- jaških starešin je v sodelovanju z VP 1098 organizirala tehnični zbor in streljanje s polavtomasko puško. Organizacija tehničnega zbora in preizkusa strelskih spo- sobnosti je rezultat odločitve predsedstva, da sodelujejo z VP 1098 pri izvajanju programa strokovnega usposabljanja pred- vsem tistih starešin, ki nišo raz- porejeni v enote JLA ali terito- rialne obrambe. Tehničnega zbora se je udele- žilo 251 rezervnih oficirjev in mlajših oficirjev. Program je bil načrtovan tako, da so se udele- ženci poleg preizkusa streljanja seznanili še z najnovejšo special- no planisko opremo in orožjem, s katerim so opremljeni pripadniki plininskih enot. V okviru progra- ma je bilo izvedeno tuđi uspo- sabljenje v rokovanju z minsko eksplozivnimi sredstvi in njihova praktična uporaba pri rušenju imitacij, mostov, železniških prog idr. Predsedstvo OK ZRVS Ka- mnik je na svoji seji ocenilo izvedbo tehničnega zbora izre- dno pozitivno in se odločilo, da naj sodelovanje z VP 1098 Kranj in OK ZRVS Kranj postane trajno. ZC Gsčenje vseh vrst tal- nib oMog (tapisom, itison ipd.) in ČHČenje stekla. MOan DEISINGER, Ki- đričeva 35, Kanonik, teL 831-748. Skrbi Male planine Gimnazijo sem končaia že pred letom dni in naenkrat mi je postalo dolgcas po kritiziranju in zmerjanju v slovenskih šolsklh nalogah in v priložnostnih ekolo- ško usmerjenih spisih, ki kljub trudu vloženemu vanje, nišo za- legU kaj dosta' več kot Skrivnosti mladih src v Zabavniku. Zahote- k) se mi je malo več - redmo, podrezati v osir svetega javnega mnenja. Morda se bo zganila kakšna bolj strupena žuželka, kot je moj pisahu stroj. Vsako leto obiščem Malo pla- nino. Najraje poleti, da lahko opazujem tistih nekaj krav, ki se vztrajajo na njej. (O, pa se obe- tajo boljši čaši! Pastirji šušljajo o usmerjenem pašništvu: na prvi planini krave, na drugi teleta, na tretji junci... Živali, ki so vse svoje življenje prebile v hlevih. In vse bo kot nekoč, pravijo predlagatelji te reforme. Verjet- no tako kot takrat, ko so nekaj podobnega že uvedli in je živina zbolela, ker se ni znala hraniti, pravijo pastirji.) Zadnja leta pa se ponuja mo- jim ocem mnogo veličastnejši pojav.'Na lastne oči opazujem vzroke, začetke, delovanje in po-» sledice erozije, o kateri smo toli- ko govorili pri zemljepisu. Prav zato moram, na najbolj amater- ski način, da bo vsem razumljivo (in meni laže povedati), dodati nekaj razlage za še večje laike, kot sem sama. Planšarsko naselje Male plani- ne je grajeno v obliki rahlo de- formirane podkve, položene na ploskev, obdano z majhnimi vzpetinami in proti sredini rahlo pogreznjeno. Osrednji, vgreznje- ni del je gladek, pokrit le s travo in sem ter tja z nekim čudnim šavjem. Na pobočju vzpetine, ki omejuje naselje na severni stra- ni, stojita Črnuška in Jarška ko- ča, malo naprej, ocem Malopla- nincev neviđen, pa še Domžalski dom - torej tri večje in mnogo planšarskih bajt, h katerim je treba dostaviti hrano in pijaco, včasih pa tuđi štedilnike, gradbe- ni material, postelje, ... Prva možnost: za osebne po- trebe zadoščajo bolj ali manj močna ramena in nahrbtnik. Druga možnost: žičnica na Veli- ko planino in nato kakršenkoli prevoz do koč. Tretja možnost: pot na Malo planino iz doline Crne prek Kranjskega Raka (čez Gojško planino ali čez Kisovec). In to ćelo s traktorjem ali pa (v zadnjem času pogosteje) z moć- nim kamionom manjših dimen- zij. Odkar so uredili cesto do Ki- sovca, bi se dalo izogniti vožnji čez pastirsko naselje. Pa se vrnimo k naslovu. Kako bi en sam človek naredil iz stanu na Mali planini, te ljubke vgrez- njene ploskvice (hkrati pa še iz dolinice pod Domžalskim do- mom na drugi strani hriba),_pre- sihajoče jezerce in s tem rešil vse probleme planšarstva, ki potem ne bi bilo niti potrebno (zaradi navala turistov, ki bi jih to čudo pritegovalo) niti izvedljivo (ker krave iz določenih razlogov ne morejo stati do kolen v vodi)? Preprosto. Potrebuješ le ka- mion z moćnim pogonom na sprednja in zadnja kolesa, zelo močne živce in veliko brezbriž- nosti, da kljub očitajočim pogle- dom uspeš vztrajati pri tehniki vožnje, ki jo v večji meri uporab- ljajo v Sibiriji (to so nam pove- dali pri zemljepisu). Najprej napraviš kolesnice za prvo potko, nato pa voziš po njej, doklervgre (dokler nišo ko- lesnice globi je od pol metra). Po- ti ne utrjuješ in ne urediš prećnih jarkov za odtok vode - to je naj- pomembnejše. S pomočjo velikih potreb planinskih bajt, ki ti omo- gočajo precej dobičkanosnih vo- ženi na teden, in po zaslugi višjih sil (vsaj en močnejši naliv) dokaj hitro dosežeš popolno neuporab- nost svoje prve potke. Potem na- praviš nove kolesnice zraven pr- votnih; će tu ni prostora, pač ma- lo dlje. Ta postopek ponavljaš. Po nekaj letih je uspeh tvojega truda na dlani, pardon, v glav- nem stanu Male planine (če se potrudiš, pa tuđi pod Domžal- skim domom, kjer je vse skupaj še bolj preprosto zaradi za sibir- ski način primemejšega terena). Pobočje si preoral, zemljo in travnato ruso uspešno odstranil. Ostalo opravi narava sama. (Ti se ne sekiraš zaradi ogroženosti svojih voženj, saj si obetaš še dosti donosnega posla.) Nebo se razbesni, dež lije v zajet- nih curkih. Potke začno opravlja- ti svojo hudourniško nalogo. De- ževnica hrumi po njih in hkrati spira.rdečkastorjavo prst z robov potk. Ce jih je dovolj, ti uspe preprečiti vsako pfonicanje dežja v zemljo, saj le to sprati odnaša. Veličastno, enkratno! Voda, rdečkasta od prsti in polna peska, se pokorava fizikalnim zakonom, ki jih poznaš tuđi brez osnovne sole in si jih zato predvide!: drvi navzdol in ne navzgor, navzdol v podkev, naravnost v stan. Če je naliv dovolj dolg, si uspel - na- stalo je rdečkastorjavo jezerce, ki pokriva ves osrednji del vdrte ploskve. Do vseh koč morda še ne šega, tuđi s peskom zasipa le nekatere, toda končna zmaga bo tvoja. Kasneje, po več nalivih, ko na pobočju ne bo niti grude prsti več. Morda ti sploh ne bo treba več prevažati! Kamion bo počival; šolske ekskurzije, tuji in domaći turisti in znanstvene odprave pa bodo navalili na planino - med njimi pa ti, novopečeni vodič, stvaritelj tega čudesa, presihajo- čega jezerca, ki ga bodo morda poimenovali »Rdeče oko Male planine«. Toda zapomni si -10 boš dose- gel le z vztrajno malomamostjo, kar se tvojih potk tiče. Smej se fotografijam in člankom po časo- pisih, kajti fotografi in pisci ne vidijo niti prsta pred nosom, ne vidijo svetle prihodnosti... »Ta punca pa pretirava, boste rekli. Morda imate prav. To na- mreč ni poročevalski članek, saj se marsikaj (še) ni zgodilo. Potk ni ćela mreža - le kakšne tri ali štiri so nad naseljem in nekaj jih je pod Domžalskim domom; je- zerce v stanu tuđi ob moćnih na- livih še ne poplavi vsega naselja; toda tuđi brez obilne domišljije si stalni obiskovalec planine lahko predstavlja dogajanje v tem član- ku. Pogleda neutrjene potke brez urejenega odtoka vode in s pol metra globokimi kolesnicami; trikrat na dan pozdravi težko na- ložen kamion - in se zgrozi. Vse to je večinoma delo enega sante- ga človeka, ki z vsako vožnjo po- trjuje napačnost Descartove trdi- tve in vpije ravno hasprotno: »Non cogito, ergo sum!« - »Ne mislim, torej sem!« Poćakajte na dež, pridite in si poglejte - zaenkrat še brezplač- no in brez vodičev. Morda bi lah- ko prišel tuđi kdo, ki se ukvarja s stopanjem na prste neodgovor- nosti, kakršna je ta - praktične- mu izpolnjevanju vodila nekda- njega franeoskega dvora: »APRĆS MOI LE DELUGE!« - »ZA MENOJ LAHKO PRI- ĐE TUĐI VESOLJNI PO- TOP!« MARTA MAJCENOVIČ KAMNIŠKI OBČAN / 24. OKTOBRA 1983 Nove knjige v kamniški knjižnici Aralica, I.: Koža na boben Mladinska knjiga 1983 Hofmann, G.: Ovadba Mladinska knjiga 1983 Ivinska, O.: Leta s Pasternakom Mladinska knjiga 1983 Clark, R. W.: Vojni zmagovalci Borec 1983 Pregelj, B.: Moj oče Cankarjeva založba 1983 Kos, J.: Moderna misel in slovenska književnost Cankarjeva založba 1983 Peti in biti. Antologija nove poezije narodov Bosne in Hercegovine Cankarjeva založba 1983 Friedrichs, G.-Schaff, A.: Mikroelektronika in družba v dobro, ali zlo? Državna založba Slovenije 1983 Pavček, T.: Dediščina Državna založba Slovenije 1983 Pamies, T. in T.: Oporok v Pragi Državna založba Slovenije 1983 VVallace, E.: Ovaduh Državna založba Slovenije 1983 Boli, H.: Izgubljena čast Katherine Blum.. Mladinska knjiga 1983 Brent, M.: V znamenju tigrovih oči Mladinska knjiga 1983 Župančič, O.: Ciciban, Ciciban, dober dan Mladinska knjiga 1983 Literarni leksikon, zv. 22. Munda, J.: Knjiga Državna zaiožba Slove- nije 1983 Tekavčič, B.: Kaj mora ženska vedeti o sebi Šesta izdaja Cankarjeva založba 1982 Muster, M.: Zmajev otok Klub devete umetnosti 1983 Muster, M.: Pustolovščine Zvitorepca... Klub devete umetnosti 1983 Šetinc, F.: Kako do ideje in akcijske enotnosti Komunist 1983 Kosir, M.: Kultura kot pot k svobodi Komunist 1983 Dolinšek, A.: Regionalne integracije v deželah v razvoju Sedma konferenca voditeljev neuvrščenih držav ali vlad v New Delhiju. - Govori, dokumenti... Komunist 1983 Cerroni, U.: Tehnika in svoboda, Zbirka II. knj. 1 Komunist 1983 Uveljavljanje pravic delavcev in občanov z vidika pravnih... Komu- nist 1983 Brenk, K.: Partizanska bolničaka Partizanska knjiga 1983 Vodnik, F.: Misli in presoje Slovenska matica 1983 Culiberg, M.-A. Širćelj-M. Župančič: Palynologische und phvtozo- nologische Untersuchungen auf der Ledine... Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1981 Hofler, J.: Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem... do konca 16. stoletja. Slovenska akademija znanosti in ... Savinjski zbornik, 5. knj. Kulturna skupnost občine Žalec 1983 Usmerjeno izobraževanje, Zakon s komentarjem... 2. spremenjena izdaja. Uradni list SR Slovenije 1983. Komunalno podjetje Kamnik Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja prosta dela oziroma naloge ODČITAVANJE ŠTEVČNIH NAPRAV IN INKASO Potrebno znanje in druge zahteve: - 8 razredov osnovne sole - nekaznovan Prošnje z dokazili pošljite na naslov: Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11, 61240 Kamnik. Industrija platnenih izdelkov Jarše, p. Domžale objavlja prosta dela in naloge - čišćenje upravnih prostorov za nedoločen čas Pogoji: - končana ali nedokončana osemletka - delo samo v popoldanskem času Osebni dohodek se giblje od 11.600 do 15.600 din, odvisno od dodatka na stalnost in izkušenje ter sti- mulacije. Delo borno združili za nedotočen čas s polnim delov- nim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno 2-mesečno poskusno delo. Prijave borno sprejemali 8 dni po objavi. O izibiri borno kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. INTEGRAL DO LPP TOZD Delavnice, b. o. oglasa za obrat Kamnik prosta dela in naloge čistilke vozil (izmensko delo) Pogoj: NK delavka Delo se sklene za nedoločen čas s pogojem posku- snega dela 1 mesec. Pisne ponudbe s kratkim opisom ddsedanjega dela pošljite v roku 8 dni na naslov: Integral, kadrovski oddelek, Ljubljana, Celovška 166. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, atija in starega ata CIRILA PLEVELA iz Kršiča 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedoma Osol- niku in Gerbicu, bivšim sodelavcem, prijateljem, znancem in DO Svilanit, Zarja ter Alprem za darovano cvetje, izre- čena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Zahvala tuđi pev- cem Solidarnosti za zapete pesmi in duhovniku za opravlje- ni obred. Žalujoči: žena Majda, sinova Dušan z družino in Bojan SPOMIN PETER WINDSCHNURER V domovino, v naročje Kamniških planin, v rojstni kraj, po katerem ti je neizmerno hrepenelo srce, si se vrnil za ve- dno. 8. oktobra je minilo leto dni, ko smo te pospremili k zadnjemu počitku. Naj ti bo rahla domaća zemlja. Za ve- dno boš ostal v naših srcih. Tvoji ZAHVALA Ob prerani in nenadni izgubi našega dragega, edinega sinčka in vnuka TOMAŽKA KOKOLETA izZg. Stranj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem sose- dom - posebno Uraničevim, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, izrekli sožalje, podarili toliko lepega cvetja in ga v veli- kem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bernotovi, Komunalnemu podjetju Kamnik, sodelavcem Ljubljanske banke PE Kamnik, pevcem za zapete pesmi in g. župniku ter kaplanu za pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali in nas bodrili v težkih trenutkih neizmerne bolečine. Žalujoči: . Vsi njegovi Stranje, Kamnik, oktobra 1983 ZAHVALA Kruta in zahrbtna bolezen je pretrgala življenje dragemu možu in očetu MATEVŽU K0DRA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Enaka zahvala govorniku za poslovilne bese- de, preporščakom in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Micka, hčerka Silva z družino, sin Janko i družino in sin Marjan Karnnik, oktobra 1983 /© Gospodarska banka Ljubljana ZA PREDNOSTNE NAMENE - UGODNEJŠA POSOJILA OBRTNIKOM Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana nudi za razvoj drobnega gospodarstva kratkoročna in dolgoročna posojila za različne namene. Pri posojilih daje največje ugodnosti storitve- nim obrtem, ki so jih posamezne občine opredeiile kot defici- tarne na njihovem območju. Ugodnejši pogoji so tuđi za proi- zvodne obrti, katerih izdelki so neposredno ali kot sestavni deli namenjeni izvozu, oziroma nadomeščajo uvožene izđelke. Ugo- dnosti imajo tuđi zasebni gostinci, ki povečujejo prenoćitvene in prehrambenezmogljivosti svojegagostišča. Teh posojil nemore dobiti kdor ima obrt kot stranski poklič. Kratkoročna posojila za obratna sredstva To so posojila, ki jih dobite za: - nakup materiala za poslovanje in za - plačilo osebnih dohodkov s prispevki, če osebne dohodke nakazujete na hranilne knjižice ali na tekoče račune. Najvišji možni znesek kratkoročnega posojila za obratna sred- stva je 800.000 dinarjev, vendar ne more biti večji od četrtine v prejšnjem letu doseženega prometa. Pogoj za pridobitev poso- jila je, da z Gospodarsko banko Ljubljana poslovno sodelujete in da predložite potrebne dokumente. Posojilo za nakup materiala lahko dobite za dobo dvanajstih mesecev, posojilo za plačilo osebnih dohodkov s prispevki pa za dobo treh mesecev. Letna obrestna mera je za deficitarno storitveno obrt 16 od- stotna; za proizvodno obrt, ki dela za izvoz in za gostince, ki povečujejo prehrambene zmogljivosti je 18 odstotna, za vse druge pa je 25 odstotna letna obrestna mera. Dolgoročna posojila za naložbe Dolgoročna posojila, ki so namenjena naložbam v drobnem gospodarstvu lahko dobite za: - nakup, graditev, dograditev, rekonstrukcijo ali adaptacijo prostora za opravljanje obrti, oziroma gostinsko turističnih pro- storov in za - nakup nove ali rabljene opreme, strojev in orodja. Posojila dobite na podlagi: - dinarskega namenskega varčevanja in vezave privarčevanega zneska do odplačila posojila; - namenskega varčevanja v konvertibilnih devizah in vezave dinaske protivrednosti banki prodanih privarčevanih deviz; - vezave določenega dinarskega zneska za s pogodbo dogo- vorjeno dobo; - prodaje konvertibilnih deviz banki in vezave dinarske proti- vrednosti za s pogodbo določeno dobo. Od aprila letos veljajo spremembe in dopolnitve pravilnika o posojilih, ki nudijo ugodnejše pogoje: - za storitvene obrti, ki jih posamezne občine opredelijo kot deficitarne; - za proizvodne obrti, katerih izdelki so neposredno ali kot sestavni deli namenjeni izvozu, oziroma nadomeščajo uvožene izdelke; - ter zasebnim gostincem, ki želijo povećati prenočitvene in prehrambene zmogljivosti svojega gostišča. Za navedene prednostne storitvene, proizvodne in gostinske dejavnosti daje Gospodarska banka Ljubljana sedaj posojila že po enoletnem predhodnem namenskem varčevanju. Pri dinar- skem namenskem varčevanju z rednimi mesečnimi pologi do- bite po enem letu na privarčevan znesek 250 odstotkov posojila ter 300 odstotkov posojila za privarčevan znesek pri enkratnem pologu. Najvišje tovrstno možno posojilo je 800 odstotno pri desetletni varčevalni dobi z enkratnim pologom. Pri namenskem varčeva- nju v konvertibilnih devizah dobite po enem letu 200 odstotno dinarsko posojilo na vezano dinarsko pritivrednost banki proda- nih deviz, če ste varčevali z mesečnimi pologi in 250 odstotno posojilo pri varčevanju z enkratnim pologom. Pri desetletni dobi z enkratnim pologom dobite najvišje možno posojilo kar je 750 odstotkov na vezano dinarsko protivrednost banki prodanih namensko privarčevanih deviz. Za vse druge neprednostne na- mene je doba namenskega varčevanja najmanj dve leti. Kadar rabite posojilo takoj imate naslednji možnosti. Prva je da vežete določen dinarski znesek za s pogodbo dogovorjen čas in tako dobite na vezan znesek 250 odstotno namensko posojilo. Druga, še ugodnejša možnost je, če imate devizne prihranke. S prodajo konvertibilnih deviz banki lahko dobite namensko po- sojilo v visini 330 odstotkov na vezano dinarsko protivrednost prodanih deviz. V vseh primerih je zgornja možna meja dolgoročnega posojila za naložbe v drobnem gospodarstvu 2,500 000 dinarjev za na- štete prednostne dejavnosti in 1,000.000 dinarjev za vse druge obrtne dejavnosti. Večje ugodnosti dajejo prednostnim dejavnostim dopolnitve pravilnika tuđi pri obrestih na posojila. Tako so letne obrestne mere na posojila deficitarni storitveni obrti 8 odstotne, na poso- jila proizvodni obrti, katere izdelki gredo v izvoz ter na posojila za povećanje prehrambenih in prenočitvenih zmogljivosti so 12 odstotne, a na posojila neprednostnim dejavnostim so 15 od- stotne letne obresti. Te obrestne mere veljajo če banka na vezana sredstva ne daje 1 odstotne obresti, sicer se tuđi obresti na najeto posojilo povečajo za 1 odstotek. Za čas namenskega dinarskega ali deviznega varčevanja (ne pa tuđi za čas vezave) vam banka priznava 7,5 odstotne letne obresti. Pri namenskem varčevanju v konvertibilnih devizah dobivate obresti v isti valuti kot je vloga. Pripisane obresti lahko dvigate po dogovoru. Pogodbo o predhodnem namenskem varčevanju lahko tuđi od- poveste. To morate storiti pisno in pred vložitvijo zahtevka za posojilo. V tem primeru vam Gospodarska banka Ljubljana na privarčevan znesek obračuna obresti od dneva odpovedi po- godbe in, v kolikor obresti niste dvigovali, prenese celoton znesek v tridesetih dneh na vaš hranilni ali tekoči račun ozi- roma, če ste varčevali v devi/ah, na vaš devizni račun. Doba tračanja posojila je odvisna od namena posojila. Do 10 let je čas vraćanja posojila za nakup, graditev, dograditev ali rekon- strukcijo poslovnih pziroma gostinskih prostorov. Za vse druge namene je čas vraćanja posojila do 6 let. Pri posojilih deficitarni storitveni obrti je doba vraćanja posojila do 10 let, ne glede na namen posojila. V nobenem primeru pa doba vraćanja posojila ne more biti daljša od amortizacijske dobe kreditiranoga osnov- noga sredstva. O podrobnostih se pozanimajte v Ljubljanski banki, Gospodar- ski banki Ljubljana. Ob smrti naše mame, stare mame, sestre in tete CILKE GROŠELJ z Novega trga 34 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prija- teljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano- cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala tuđi pevcem in g. župniku za obred. Žalujoči: hčerka Slavka in sin Fraci z družinama,, sestra Poloiica in ostalo sorodstvo. Kamnik, oktobra 1983 KAMNIŠKI OBČAN / 24. OKTOBRA 1983 TABORNIŠKE NOVICE Teden dni v naravi brez hrane V zadnjih dneh septembra, od 23. do 30., smo se tečajniki Goz- dne sole taborniških znanj Zveze tabornikov Slovenije »Prehrana v naravi«, ki je potekala avgusta letos v Beli krajini, odpravili na enotedensko ekspedicijo na No- tranjsko in v Gorski Kotor. (Med udeleženci smo bili tuđi taborniki odreda Bistriški gamsi iz Kamni- ka). Cilj te odprave je bil poskus, v kolikšni meri se človek lahko preživi po terenu. Bilo nas je osem, opremljeni pa smo bili s šotorskimi krili, nozi, sekirami, kotličkom za kuhanje, pastmi, tmki, posodami za vodo, PP, to- pografskimi kartami, literaturo in z drugo opremo ter z železno rezervo koncentrirane kalorične hrane (čokolada, kondenzirano mleko, prepečenec, rozine,...), ki pa je nismo uporabili, Pot smo začeli v Cerknici in jo končali v Brodu na Kolpi. V sed- mih dneh smo prehodili okoli 80 km, premagali 700 m relativne visine in se prehranjevali le z div- jimi rastlinami. Za kuhanje smo vzeli s seboj le maščobo, ki jo je v naravi težko dobiti, moko in sol. Osnovna hrana so nam bile gobe, kuhali pa smo tuđi juhe iz cvetišča bodečih než, grašice in zvezdice, kompote iz divjih hrušk tepk in jabolk, drnulj, rasice in črnega trna, čaje iz mete, malino- vih in jagodovih listov, bezgovih jagod, šipka, timiana (materina dušica) in origane (dobra misel). Pasli smo se po robidah, nabirali kostanj in lovili žabe, iz katerih smo si pripravili žabje krake. En- krat pa smo si privoščili tuđi scontski kruh tvvist. To je kruh, narejen iz nekvašenega testa, na- vit na palico in spečen na ognju. Eni obroki so bili bolj, drugi manj okusni. S to odpravo smo dokazali, da je jesen s svojimi sadeži dovolj bogata, da prehrani človeka in da je tuđi z zmanjšano količino hra- ne človek zmožen prestati pove- čane napore. Obenem pa smo se naučili ceniti hrano, saj smo za- čeli gledati nanjo povsem dru- gače. V našem primeru je bil to le malo bolj naporen enotedenski izlet v naravo, v izrednih okoli- ščinah pa bi nam veščine in spret- nosti, pridobljene na tej odpravi, še lahko koristile. A. D. ji, varstvu narave in prvi pomoči ekipe Planinske zveze Slovenije, Partizana Slovenije in Zveze ta- bornikov Slovenije, je posvećeno revolucionarju D. Milovanoviču. Naš odred se je letošnjega tek- movanja udeležil s petimi ekipa- mi v vseh kategorijah. Ni bilo lahko prehoditi težko progo, dol- go 12 kilometrov, s pomočjo kart, ki bi jih lahko imenovali »prastare«, saj so bile izdane leta 1958. Malo nam je ponagajalo še vreme, malo je krivo naše nezna- nje in neuspeh se pojavi kar sam. Potihoma smo računali, da se bosta vsaj dve naši ekipi uvrstili med prve tri. Toda na letošnjem tekmovanju smo bili razočarani. Vse naše ekipe so bile uvrščene med četrtim in desetim mestom. Resnica je, da je bilo tekmova- nje težko, toda tuđi s težkih tek- movanj smo že prinesli pokale in diplome, zato smo sklenili, da borno do prihodnjih orientacij- skih tekmovanj malo več trenira- li in uspeh bo gotovo bolj Si. SA Taborniško glasilo V tem mesecu je taborniški odred iz Kamnika izdal svoje no- vo glasilo GAMSI, ki izhaja že šest let, letos je to že druga šte- vilka. Na prvi strani nas glavna urednica Andreja Drobnič sez- nanja z vsebino. O tem, kaj vse najdemo v Gamsih in komu so namenjeni je zapisala takole: »tebi! Na koledarju se je september umaknil oktobru in to pomeni, da smo že na debelo zagazili v novo šolsko in s tem tuđi v tabor- niško leto. S tem pa so tukaj (po dolgem času, priznajmo, ko da smo bili leni) tuđi oktobrski gam- si. Malo počitniški, malo jesen- ski. Prinašajo kopico zapisov s Sut- jeske, vtise s septemberskih ta- borniških iger Srbije v Čačku, pa seveda nekaj spominov z bohinj- skega tabora. Tako, za začimbo. Sas nas bo seznanil s taborni- škimi šegami in navadami, pa se- veda novičke čisto na koncu tuđi preberi.« Vidite, taki so naši Gamsi. Ma- lo za šalo, malo pa zares. Nismo ne vem kakšni profesionalni no- vinarji, toda kljub temu nam že šest let uspeva, da izdajamo vsaj trikrat letno svoje - toborniško - glasilo. SA Milovanovičev memorial 22. Milovanovičev memorial To orientacijsko tekmovanje, na je bil letos v Ihanu pri Domžalah. katerem se pomerijo v orientaci- Neuspeh na puščici 83 Republiško lokostrelsko tek- movanje tabornikov je vsako le- to v Ljubljani. OBG iz Kamnika se ga udeležuje že vrsto let in je bila tuđi dvakrat zmagovalec POKALA ZLATA PUSČICA. Letos naši taborniki »loko- strelci« nišo pokazali najboljših uspehov. Nišo bili slabi, bili so »solidni«. ZAKAJ? Vsi vemo, da ima za začetek razvoja lokostrelstva v Kamniku največ zaslug taborniška organi- zacija. Lokostrelstvo je ena od mnogih aktivnosti, ki je počasi preraščala okvire taborništva in prav taborniki-lokostrelci so bili pobudniki za ustanovitev loko- strelskega kluba v Kamniku. Več let smo pomagali loko- strelskemu klubu in lokostrelski klub je pomagal nam. Lahko bi dejal, da je bil tabornik-lokostre- lec oziroma lokostrelec-tabornik eno in isto. Veliko nekdanjih tabornikov je zaradi lokostrelstva, mogoče tuđi zaradi velikih ambicij v tem športu, prenehalo aktivno delati v taborniški organizaciji. Vseeno so ostali taborniki, zato jim ni- smo očitali, saj so nam pomagali pri vzgoji mladih tabornikov, ki so se prvič srečali z lokom. Toda vsega lepega je enkrat konec. Sodelovanje se je kar naenkrat prekinilo. Ne vem, ali so temu krivi odnosi posamezni- kov, ki delajo v teh sedaj »odtu- jenih si« organizacijah. Morda je temu kriv malomaren odnos lo- kostrelskega kluba do družbene lastnine. Lahko bi našteval še in še, pa kljub vsemu ne najdem pravega razloga za nerazumeva- nje med organizacijami. Ko smo se taborniki priprav- Zlati ljali za letošnjo Zlato puščico, smo se z lokostrelci dogovorili, da nam bodo taborniki-loko- strelci priskočili na pomoć na sa- mem tekmovanju. Toda te po- moči, sodelovanja ni bilo. Vsi lokostrelci, ki so izšli iz taborniške organizacije, to so bili ustanovitelji kluba, se morajo za- vedati, da so bila prva njihova tekmovanja ravno tekmovanja za Zlato puščico in da se je prav tu začela njihova pot »navzgor«. Ne vem ali pa ne znam razu- meti teh stvari, zato se sprašu- jem? Ali je vsem tem lokostrel- cem-tabornikom slava »stopila v glavo« in se čutijo tako sposob- ne, da se tekmovanj, kjer ni pra- ve mednarodne »elite« ne udele- žujejo ali pa se nočejo udeležiti, čeprav so nekoč na teh tekmova- njih dosegali svoje prve uspehe in so jim bila »odskočna deska« za naprej. Še več. Na tekmovanju je bilo očitno, da člani Lokostrelskega kluba Kamnik, ki živijo v kamni- ški pbčini (in nišo člani ZTS) streljajo za taborniško organiza- cijo iz druge občine, zato ker imajo tam prijatelje. Nismo razočarani nad neuspe- hom, saj se majhen odred ne mo- re kosati z odredi, za katere še vedno tekmujejo taborniki, ki so trenutno člani lokostrelske dr- žavne reprezentance. Toda kljub temu so še vedno ostali taborniki in se radi udeležujejo akcij, ki jih pripravlja taborniška organiza- cija. SAŠ DOLINŠEK OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK, B. KIDRIČA 36 delavski svet objavlja prosta dela in naloge 1. 1 VK krojač za moške obleke 2. 1 VK čevljar 3. 1 KV krojač za moške obleke Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1., 2. se zahteva visoko kvalificiran mojsterz več leti delovnih izkušenj Pod 3. končana poklicna šola krojaške stroke z nekaj leti delovnih Izkušenj Delavci bodo združevali delo za nedoločen čas Prijave pošljite ali se osebno zglasite na naslovu: USLUGA, Kamnik, B. Kidriča 36 Klavireko hannoniko 60 ba- sno ugodno prodam. TeL: 832-350. V okviru prireditev v počastitev praznika KS Moste pri Komendi - OO ZSMS Mo|te RAZPISUJE IV. TRADICIONALNI TEK PO ULICAH MOST v soboto, 29. oktobra 1983 ob 15. uri TEKMOVALNA PROGA: Proga je krožna, dolga 800 m, start in cilj je pred OŠ Moste. Število kiogov je odvisno od kategorije. Tekmovalna kategorija: 1. Cicibani do 8. leta 1 krog 2. Cicibanke do 8. leta 1 krog 3. Pionirke 1 krog 4. Pionirji 2 kroga 5. Mladinke 2 kroga 6. Mladinci 3 kroge 7. Člani 6krogov 8. Članice 4 kroge 9. Veterani 3 kroge 10. Veteranke 2 kroga Organizator bo nagradit prve tri v vsaki kategoriji: PRIJAVA TEKMOVALCEV: Za vsakega udeleženca je štartnina 20 din. Startne številke se delijo do 10 minut pred startom. SPLOSNI PREDPISI: Tekmovalce spremlja vozilo organizatorja. Tekmovalci so dolžni upoštevati cestno prometne predpise. Prireditelj ne odgovarja za nesreće tekmovalcev, ker tekmujejo na lastno željo. V primeru slabega vremena bo tekmovanje izvedeno spo- mladi. OO ZSMS MOSTE Bogato odbojkarsko poletje Ob zaldju&u letosnje letne sezone so kamniški odbojkarji in odbojkarice lahko nadvse zado- voljni. Njihov obSmi program so ne samo do- bro izDomiH, se več, optemenhiM so ga tuđi s stevflnimi tepuni organizadjsldini in seveda športnimi uspehi: Kadeti in kadetinje tretji v Sloveniji Letošnji republiški finalni turnir za kadete je bil 25. maja v Kamniku. Tuđi naši kadeti so se ga, kot prvaki ljubljansko-novomeške regije, smeli udeležiti. Na njem so se še bolje odrezali kot lani, saj so dosegli absolutno tretje mesto v Sloveniji, za kadeti »Fužinarja« iz Raven in »Salonita« iz Kanala ob Soči. Temu velikemu uspehu pa so se letos pridružile tuđi kadetinje, ki so se s presenetljivo polfinalno zrnago nad ljubljanskim TVD Partizan »Tabor«, tako uvr- stile v slovenski finale in tam 12. junija za ekipama Paloma-Branik (Mrb.) in OK Merkur (Nova Gorica) zasedle odlično 3. mesto v naši republiki. Ta naslov so pod vodstvom trenerja Borisa Jemca osvojile Melita Slabajna, Mojca Lipovšek, Alenka Jenko, Irena Moćnik, Boza Vrhovnik, A. Vrhovnik, Zinka Pramenko, Po- lona Stele, Maja Šonc in Andreja Osolnik. Za uspeh kadetov (mlajših mladincev) pa imata kot trenerja največ zaslug Janko Matjan in ing. Ante Tadić. Igralci pa so: Mitja in Marko Mat- jan, Peter in Grega Hribar, Janez Slabajna, Aleš Skorjanc, Jože Lap in Franc Obolnar. V Štandrežu letos bolj maožiČDO 11. junija so se kamniški odbojkarji udeležili tradicionalnega odbojkarskega turnirja pri za- mejskih Slovencih v Štandrežu pri Gorici. V športnem delu so bili letos, na močnejšem tur- nirju kot lani, nekoliko slabši. Člani so se uvrsti- li, skupaj z domaćini, igralci »Juventine« za Bledom, Salonitom, Bovcem in Izolo. Precej bolje pa so se naši letos odrezali v kulturnem programu, za katerega sta skrbela Helena Ftičar in Pavle Cvirn. Udeležba naših na Taboru slovenske odbojke Ta je bil letos od 1. do 6. julija v Novi Gorici. Na tem strokovnem taboru, ki ga je organizirala za po 12 najboljših mladink, mladincev, kade- tov, kadetinj, pionirk in pionirjev v Sloveniji, pod vodstvom najboljših slovenskih trenerjev, letos že drugo leto Odbojkarska zveza Sloveni- je, je bila tokrat pri kadetinjah že drugič udele- ženka naša Melita Slabajna, pri kadetih Janez Slabajna in Aleš Skorjanc in pri pionirjih Matej Skorjanc. Vse to je kamniški odbojki lepo priz- nanje in seveda velika priložnost, da se mladi seznanijo z najnovejšim razvojem odbojke v svetu. Člani v Izoli drugi, na Ljubnem prvi Odbojkarji prvega moštva OK Kamnik so se julija udeležili dveh turnirjev in sicer: 9. julija v Izoli, kjer so se uvrstili za Izolo in pred Crnuča- mi in Bovcem. Na tem turnirju, ob izolskem obciriskem prazniku, so Kamničani premagali Bovec z 2:0 in Črnuče z 2:1, proti Izoli pa izgubili z 2:Q (13,8). 30. in 31. julija pa so se udeležili turnirja na »flosariadi« na Ljubnem, kjer so zmagali in osvojili lep pokal. Ostale ekipe so bile uvrščene takole: 2. mesto Sempeter I, 3. Braslovče, 4: Topolščica, 5. Sempeter II, 6. Crna in 7. Ljubno. Za občinski praznik kar 21 ekip - trojk Na vedno množično obiskanih igriščih kluba pri kopališču, ki so jih številni člani in članice kluba s prostovoljnim delom (čišćenje igrišč in pleskanje ograje) za to priliko še posebej olep- šali, so na tradicionalnem odprtem prvenstvu Kamnika-v trojkah 23. julija pri članih zmagali: ing. Ante Tadić, Marjan Novak in Mitja Matjan za OK Kamnik I, pred Bledom I (Torkar, Moć- nik, Ferjan), ki je v finalu klonil pred Kamni- kom I z 2:0 (8,13). Tretja je bila trojka TVD Partizana Črnuče C (Povšič, Pelan, Oblak), ki je v malem finalu z 2:0 (13,14) presenetljivo pre- magala trojko OK Kamnika B (Štrajhar, Žu- pan, Podobnik). Pri članicah so bile najboljše igralke Izole (Radišič, Pandelj, Kržišnik, Debe- vec), ki so v finalu premagale P. »Tabor« (Ljub) z 2:0 (11,13), Kamničanke so bile tretje. Trojka pionirjev Kamnika (Krošelj, Andič, Janez Stele, Pintarič) je proti članicam Izole po sicer dobri igri izgubila z 2:0 (10,7,), pri veteranih so bili Janko Matjan, Tone Stele, Janez Skorjanc, Sre- čo Pregl z 2:0 (7,3) pred Molcom, Iskro in Jončeskim. Proslava 35-letnice kluba Ta naj bi bila na zunanjih igriščih 17. septem- bra. Lepo urejena igrišča z lepimi novimi klop- mi, katere so odbojkarji dobili od ZTKO Ka- mnik in s prostovoljnim delom odbojkarjev in »Graditeljevih« delavcev podaljšana garderoba, pa so žal ta dan zaradi slabega vremena sameva- la. Proslavo so morali izvesti v veliki športni dvorani pri OŠ F. Albrehta. Ob navzočnosti častnih gostov predsednika SITKS občine Ka- mnik Slavka Rajna, predstavnikov ZTKO in SITKS Kamnik in predstavnikov prijateljskih predstavnikov ZTKO in SITKS Kik in predstav- nikov prijateljskih klubov je predsednik izvrš- nega odbora OK Kamnik ing. Roman Pogaćar orisal 35-letno rast kluba, s posebnim poudar- kom na zadnjih petih letih, kar kamniška odboj- ka s trdim delom zopet dosega odlične rezultate in je tuđi v Kamniku dobila za to priznanje, saj je zopet upravičeno postala prioritetna športna panoga. K lepim dosežkom kluba je nato česti- taj sekretar SITKS občine Kamnik Janez Vodi- čar. Za požrtvovalno delo v klubu oziroma večje športne uspehe je nato ing. Roman Pogaćar prejel plaketo OK Kamnika, tovariši Tone Ste- le, Nejc Koncilja, Ante Tadić, Janez Stele, Cvetka Ramšak, France Štrajhar in Janez Skor- janc priznanja; Melita Slabajna, Mojca Malešič, Boris Jemc, Primož Kajzer, Janko Matjan, Ma- rinka Benkovič, Majda Klemenčič, Aco Jonče- ski, Avgust Šek, Bogdan Seljak, Jože Jankovič diplome in še več članov in članic kluba pohvale, medtem ko je Milana NVindšnurerja klub pred- lagal za Bloudkovo nagrado. Na vseh treh igri- ščih so se nato začela tekmovanja med ekipami posameznih generacij. Med najstarejšimi je bilo pri moških kar precej članov, ki so sestavljali po vojni prvo moštvo OK Kamnika; daries že stari okrog 55 let so »podlegli« odličnim članicam z 2:1, medtem ko so pionirji igrali z njimi neođlo- čeno 1:1. Ob 35-letnici je klub izdal tuđi ciklostirano brošurico z izčrpno opisano dejavnostjo; izdal pa je tuđi lepe nove klubske značke OK Kamni- ka, ki sicer nišo časovno vezane ravno na 35- letnico kluba. Te značke (serija v štirih barvah) s stilizirano kamniško Veroniko, ki igra odboj- ko, in letnico rojstva kluba 1947, vam bodo odbojkarji v naslednjih mesecih ponudili za niz- ko ceno (30 din za značko), da bi z vašimi močmi pomagali klubu v današnjem težkem finančnem položaju. Za zaključek letne sezone, kot je to že običaj- no, so v OK Kamnik organizirali tuđi letos v spomin dveh tragično preminulih odličnih ka- mniških odbojkarjev Ulčar - Podjedov memorial Tega tradicionalnega turnirja, ki ga organizi- ra jo za vrste članov pred vsakim pričetkom nove prvenstvene sezone, so se letos 8. oktobra ude- ležili poleg domačinov še OK Izola, OK Sempe- ter in OK TVD Partizan »Narodni dom« iz Ljubljane. Pokal so osvojili odbojkarji Kamni- ka pred Izolo, Narodnim domom in zelo pomla- jeno vrsto Šempetra. Rezultati tekem: Kamnik - Izola 2:1 (-13, 3, 10), Narodni dom - Sempe- ter 2:0 (9, 9), Sempeter - Izola 2:1 (-5, 5, 13), Kamnik - Narodni dom 2:0 (11, 13), Izola - Narodni dom 2:1 (9, -7,8), Kamnik - Sempeter 2:0 (10, 10). In sedaj: - Zopet nazaj v tekmtdnke! Jesenski hlad je pregnal vsakodnevni popol- danski in večerni vrvež na igriščih pri kopališču. Odpirajo se vrata številnih in lepih kamniških telovadnic, vse vrste že redno trenirajo in se pripravljajo na bližnje prvenstvene nastope. Tu- đi najmlajši - učenci in učenke osnovnih šol od letnikov 1969 pa vse do letnikov 1973 se vpisu- jejo v odbojkarske sole, ki jih je na obeh kamni- ških osnovnih šolah v okviru šolskih športnih društev skupno s predavatelji telesne vzgoje tuđi letos organiziral OK Kamnik. Tako se bo vsak, ki to želi, lahko naučil te lepe, zdrave, dinamične in atraktivne športne igre, olimpijske športne panoge, ki ima po vsem svetu vedno več in več niilijonov novih igralcev in privržencev. -AN KAMNIŠKI OBČAN / 24. OKTOBRA 1983 Biatlonci vedno hitrejši in točnejši Smucarsld klub Kamnik velja pohvaliti, da je eden od tistih osnovnih športnih organizadj, ki redno vsako leto pripravijo svoje občne zbore, poročajo o delu, uspehih, težavah in pa tuđi načr- tih. Tako se je v petek, 14. okto- bra zforalo v dvorani donu 50 članov kluba, ki naj bi se sezna- nili z delom in uspehom pretekle sezone. Predsednik kluba Demeter Sa- dnikar - mlajši je podal uvodno poročilo, sledila so poročila predsednikov sekcij kot so alp- ska, skakalna, sekcija za teke in biatlon, za rekreacijo, sodniška, za strokovne kadre in sekcija ja- dralcev na vodi - (surfarjev), ki jih je klub sprejel medse. Poročila prikazujejo dejavnost vseh smučarskih panog, s poseb- no lepimi uspehi pa so se izkazali jadralci na vodi in biatlonci z osvojitvijo visokih državnih na- slovov. Ker bi bilo preobširno prika- zovati dejavnost vseh smučarskih zvrsti naenkrat, naj tokrat napi- šemo nekaj več o uspešnih nasto- pih in zavzetosti tekmovalcev v bialtonu. Ekipa v šest a vi: Andrej Lanišek, Milan Sedušak, Zvone Kemperl se lahko pohvali, da je leta 1981 osvojila I. mesto na državnem prvenstvu na Igmanu, kjer bodo naslednje olimpijske igre v tekih in biatlonih. Leta 1982 je v štefeti 3x10 km na državnem prvenstvu osvojila II. mesto. V sezoni 1983 pa se je na državnem prvenstvu v Delnicah ponovno uvrstila na II. mesto. Izredne dobre uspehe je dosegla ekipa tuđi v Mavrovem, na Zlati- boru ter Zabjaku. Med mladinci so nam znana imena Robert Smolnikar, Bran- ko Trstenjak in njegov brat Mla- den. Tuđi ti mladi tekmovalci so na številnih tekmovanjih za svoje uspehe prejeli že lepa priznanja - medalje, pokale in drugo. Naš Andrej Lanišek je član državne reprezentance in kandidat za olimpijsko ekipo Jugoslavije, za- to se že udeležuje treningov do- ma in na tujem. Večletna prizadevanja trener- ja oz. strokovnega vodje biatlon- cev in tekačev tovariša Petra La- niška so bila uspešna, saj je pod njegovim vodstvom rastel in se vzgajal rod tekačev in biatloncev. Na nedavnem občnem zboru smučarskega kluba je za svoje delo prejel priznanje in zahvalo navzočih. Najvišji jugoslovanski organi za biatlon računajo tuđi na naše člane in v poštev za B ekipo Ju- goslavije so prišli: Milan Sedu- šak, Zvone Kemperl in Branko Trstenjak. Decembra in januarja bodo pregledne tekme v jugoslovan- skem merilu in nekaterim bo še dana možnost, da se uvrste v olimpijsko ekipo. Potrebno bo storiti vse, da tako uspešnim tek- movalcem omogočimo treninge na snegu in nabavo najnujnejših pripomočkov, kot so strelivo in sodobne tekmovalne puške. Vsakodnevni trening zahteva do 20 km teka in pa nacrtno iz- strelitev vsaj 100 nabojev pod obremenitvijo med tekom. To pa lahko store le najbolj jekleni možje z jekleno voljo. Tekmovalci v biatlon panogi pričakujejo prav v času pred olimpijado vso možno pomoč izvršnega odbora smučarskega kluba Kamnik, da stori svojo dolžnost in uredi pogoje za vaje in nastope tekmovalcem, saj bi bil v nasprotnem večletni trud zaman, kar se nikakor ne srne zgoditi. Kako prav bi prišla prav v tem času podpora ZTKO in SITKS, družbeno-političnih organizacij, Skupščine občine Kamnik in vse naše javnosti. JANEZ TAJČ KIK prvak v malem nogometu V organizaciji nogometnega kluba Kamnik je bilo na igrisču pri OŠ Toma Brejca končano letosnje obSnsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Nastopilo je 16 moštev iz 11 organi- zadj združenega dela. Z udeleibo smo lahko zadovoljni, saj je ražen kegljanja nastopilo naj- več moštev izmed vseh panog, ki se točkujejo pri konini skupni razvrstirvi. Kaže, da sta keg- 1 janje in nogomet se vedno najbolj priljubljena med delavd v organizacijah združenega dela. Turnir je potekal po izločilnem sistemu. Vsa- ka tekma je trajala po skrajšanem času 2 krat po 10 minut. Pri neodločenem rezultatu so streljali sedemmetrovke, da je bil znan zmagovalec. Prvo mesto je po precej izenačenih bojih tokrat pripadlo Kemijski industriji Kamnik. V finalni tekmi so odpravili borbeno moštvo Gra- ditelja II, ki je z drugim mestom vseeno doseglo lep uspeh. Uvrstitev ostalih moštev je realna, čeprav smo od igralecv Zarje pričakovali več, posebej še, ker so v prvem kolu visoko, kar z 11:0 premagali Donit - Svit, kar je bila najvišja zmaga na vseh tekmah. Pozneje so naleteli na moštvo Utoka II, ki jih je presenetljivo izločilo. Zmagovalno moštvo KIK je nastopilo v postavi: Poljanšek, Korošec, Klemenc, Gavranovič, F. Berlec, J. Berlec in Modiijan. Rezultati izločilnega predtekmovanja: Graditelj I - Stol 1:0 (1:0); Titan I - Gradi- telj II 4:2 (0:0); Titan II - SKG 0:1 (0:0); Obrtniki - Alprem 0:1 (0:0); Zarja - Donit- Svit 11:0; KIK II - Utok I 0:2 (0:0); Titan I - SKG 2:0 (0:0); Graditelj I - Alprern 3:2 (1:0); Zarja - Utok II0:1 (0:1); KIK I - UTOK II 1:0 (1:0) Polfinale: Titan I - Graditelj II 0:2 (0:1); Utok II-KIK I 0:1 (0:1) Finale: Graditelj I - KIK 0:1 (0:0) Vrstni red: 1. KIK I; 2. Graditelj I; 3. Utok II; 4. Titan; 5. Zarja; 6. Alprem; 7. SKG; 8. Stol; 9. Obrtniki; 10. Svilanit; 11. Donit-Svit. Nekatere OZD so imele po dve ekipi, zato smo pri vrstnem redu upoštevali samo moštva iz OZD, ki so dobila točke za skupno končno razvrstitev, ker velja pravilo boljše uvrstitve ene od dveh ekip iz iste OZD. ANDREJ PERŠIČ Moštvi KK in Graditelj s sodnikom Vugrincem pred finalnim obračunom. Propantes v Švici JamarsU klub Kamnik, Id že šesto leto aktivno raziskuje ne- znani podzemni svet Kamnisldh Alp, širi svoje podrocje deb tuđi z druguni dejavnostmi, Tako si- stematično radskujemo geološko sestavo gora nad Kanonikom, po- biramo jamske HvaHce, ki jfan potem znanstvenild proučujejo na inštitutih. Ker pa je naše delo skrito, smo se odtočili tuđi za Io- to-ldno dokumentacijo. Kamnik do sedaj še ni imel kakega 16 mm amaterskega sportnega filma. Tako je film Propantes (z lanskoletne odpra- ve v Grčijo) prvi film, ki je šel na festivale. Poleg festivala v Ver- korsu v Franciji so nas povabili tuđi v Diabletets v Švici. V dneh od 27. septembra do 3. oktobra 1983 se je osem članov kluba udeležilo tega festivala, na kate- rem je sodelovalo 10 držav s prek 30 filmi. Teme so bile zelo različne, predvsem pa je bil po- udarek na odpravah, alpinizmu, jamarstvu in naravi. Prvo nagra- do Grand Prbc je dobil francoski film o odpravi na Nanga-Parbat leta 1982. Naš film je sicer prika- zal manj znani svet Grškega pod- zemlja, vendar se tehnično težko meri z druguni filmi, ki so posneti z mnogo modernejšimi kamera- mi in tehniko. Nagrade nismo prejeli, vodstvo festivala pa nas je povabilo, da prihodnje leto zo- pet pridemo. Prinesti moramo film iz jam našega Krasa, katere- ga imamo že v nacrtu. Med biva- njem v Švici smo obiskali še ne- Vzponi v avgustu in septembru Zadnji poletni mesec je bil v znamenju vzponov v tujih gorah in plezanja v Julijskih Alpah. September pa je bil kljub še do- kaj lepemu vremenu po številu vzponov bolj skop. V začetku avgusta je bil Janez Benkovič s soplezalcem iz Meng- ša (Metod Skarja) v Franciji, kjer sta preplezala Švicarsko smer v Les Courtes (ocena V), sestopila pa po SSV steni Mt Blanca. Sredi avgusta so člani GRS obiskali Avstrijo in povabili s se- boj tuđi alpiniste. Tu je bilo opravijenih kar 21 pristopov na tri vrbove (Reinerhom 3S60 m, Grossvenedifler 3674 m in Schwarze Wand 3511 m). Bojan Pollak in Rado Nadvešnik sta tu- đi plezala in sicer v Schwandenu SV serake (ocena III). V Vezici sta bili preplezani dve prvenstveni smeri. Prva je oce- njena V - preplezala sta jo Bojan Pollak in pokojna Šonja Lanišek. Druga je ocenjena s IV. stopnjo, plezal je Bojan z Radom Na- dvešnikom. V Julijskih Alpah so bili naj- bolj aktivni alpinisti: Frane Kemperle v Sitan (smer JLA, ocena VI+ za prosto ponovitev), Cene Berđč in Janko Plevel v Triglavu (Šlosarska smer, V+), Cene Berčič in Milan Gladek v Stenarju (Zajeda spominov, oce- na V-VI), Janez Benkovič in Ra- do Nadvešnik v Travniku (Va- rianta, VI) in v Špiku (Direktna smer, ocena V+). Avgusta je bilo opravljenih skupno 77 vzponov: 21 pristo- pov, 8 vzponov I. stopnje, 7 II. stopnje, 15 III. stopnje, 9 vzpo- nov IV. stopnje, 12 vzponov V. stopnje in 5 vzponov VI. stopnje. Septembra beležimo ^2 vzpo- nov, največ jih je III. stopnje, 4 vzponi pa so ocenjeni s VI: Dolgi hrbet: Jemejev steber, preplezala sta Cene Berčič in Bo- jan Pollak. Škarje: Smer bratov Golob, plezala sta Dare Božić in Edo Pavlič. IRENA NOGOMET NA NAJTVTSJI RAVNI Tuđi letos je bilo na Korošid tekmovanje v nogometu med predstavniki alpinistov Kranjske in Štajerske. Nogometna tekma na najvišji ravni - ne verjamemo, da je bila letos kjerkoli v Jugo- slaviji nogometna tekma na nad- morski visini nad 1800 m - je bila v nedeljo, 9. oktobra dopol- dne. Ne močan veter, ne megla, ki je bila od časa do časa tako gosta, da se ni videlo golov, ne dež nišo preprečili zagrizene bor- be, ki se je končala z neodloče- nim rezultatom 1:1. V predtekmi sta igrali ekipi kamniškega alpinističnega odse- ka, mladi proti mlajšim. Tu so mladi pokazali, da se še ne dajo in so premagali mlajše s 3:1. PLEZALNAŠOLA V sredo, 2. novembra letos bo- mo ob 17. uri v prostorih PD Kamnik, Kidričeva 38, začeli le- tošnjo plezalno solo. Vodil jo bo gorski r^ševalec in gorski vodnik METOD HUMAR. Obsegala bo, kot običajno, poleg vaj, tre- ningov in tur tuđi predavanja o nevamostih v gorah, varstvu na- rave, gorstvih, orientaciji, prvi pomoS, prehrani v gorah, akli- matizaciji, fiziologiji, treningu, zgodovini alpinizma in planin- stva, organizaciji planinske orga- nizacije, častnem kodeksu slo- venskih planincev, vremenoslov- ju, GRS, plezalni tehniki v sne- gu, ledu in skalah, hoji po poteh in razpotju, planinskih poteh, bi- vaku in taborenju itd. Pogoj za vpis v solo je starost 18 let, oziro- ma dovoljenje staršev pri starosti od 16 do 18 let. Poleg tega je zelo zaželeno, da je kandidat prej opravil že planinsko solo. BOJĆ Vabilo članom teniskoga kluba Ob zaključku teniske sezone se navadno srečamo na dru- žabni prireditvi in rečemo to in ono o minuli sezoni. Tuđi letos se borno srečali in pode- lili nagrade in priznanja vsem tištim, ki so letos dosegli naj- boljše rezultate. Srečanje bo v petek, 18. novembra 1983 ob 19. uri v gostilni Pod skal- co. Izvršni odbor vabi na pri- reditev vse člane. IO TK Kamnik Obddovamo njivo (1500 m2) vzamem v najem na območjii Godlca, Stranj aH Stanovit*. Nariov oddajte v uredništvu Kamntikega obcana. Vabimo vse« ljubitelje zbotovskega petja naj se vldjučijo v ženski pevsld zbor Solidarnost Kamnik. Pevske vaje ao vsakpone- deljek in sredo od 19. do 21. ure v pevskem prosto- ru nad karamo Veronika Vabtjeni! kaj znanih jam. Najdaljša jama St. Beatushohlen je več kilome- trski splet rovov, ki jih je izdolbla ledeniška voda med plastjo gra- nita in apnenca. Na vhodu v ja- mo je bival Sveti Beatus, ki ga imajo za zavetnika te jame. Jama ima sorazmerno malo sigovih tvorb. Druga jama je jama poleg Sione, to je Lac Souterrain. Je vodna jama z največjim podze- mnim jezerom v Evropi. V jeze- ro so naselili rečne postrvi, ki so se privadile na temo. Jezero je dolgo 350 metrov, globoko pa 10 m. Tuđi jama St. Mavrice je po svoje lepa; v njej je 800 m vodo- ravnega ozkega rova, ki se konca s kaminskc dvorano in slapom. Del te jame je umetno skopan. Povzpeli smo se še na vrh gorske verige Diableretsov (3200 m), od koder je čudovit razgled na Alpe. 2500 km dolgo pot je vzdržal tuđi klubski kombi in tuđi prelaz St. Bernard ni bil zanj previsok (2470 m). Polni vtisov in smernic za bodoČe filme smo se vračali domov. Na koncu smo ugotovili, da smo bili Kamničani edini, ki smo zastopali neuvrščeni svet na tem festivalu. DD. Kumniški ofočftri KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovor- na urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mi- hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredniš- tva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči ra- čun pri OK SZDL 50140- 678-57039 - Kamniški ob- čan - Rokopisov in foto- grafi] ne vračamo - Tiska CGP Oelo v Ljubljani. Državni prvaki v štafeti (biatlon) na Igmanu leta 1981 (od ieve proti desni: Lanišek, M. Sedušak in Z. Kemperl). Na tej planoti bodo olimpijske igre leta 1984 v tekih in biatlonu.