Kupujte VOJNE BONDEI Najstarejil [•lovenski dnevnik ▼ Ohio Oglati v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily Si Mn in Ohio Best Advertising Medium VOL. XXVII.—LETO XXVII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), AUGUST 14, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 188 Nemci na polnem begu proti Parizu Ruske klešče se stiskajo okrog Varšave Rdeča vojska obenem nadaljuje s sekanjem Zajetih nemških sil v Baltiku London, ponedeljek, 14. av-Susta. — Ruske čete so včeraj godile napad z rastočo silo in u-^rile severno od Varšave, kjer nahajajo samo 16 milj od ^^cijske trdnjave Lomze. flusi na tem sektorju, ki pred-, severni kavelj ogromnih ®šč za obkolitev Varšave, pre-^fačili reko Biebrzo, ki je zad- Vodna zavira pred 15 milj Oddali, Maršal Tito in premijer Churchill se posvetujeta Italijanski republikanci kritizirajo Anglijo radi podpiranja monarhije Alžirski radio Združenih narodov je snoči poročal, da sta se v Rimu sestala na konferenci britski premijer Winston Churchill in maršal Tito, in da konferenci prisostvujejo tudi druge zavezniške in jugoslovanske osebnosti. Kratke vesti Med tem, ko se je vršilo posvetovanje med britskim ministrskim predsednikom in slovitim voditeljem jugoslovanskih partizanov, so italijanski časopisi in voditelji strank, Churchillov obisk v Rimu porabili o^čijosvrp:^ ^osebni komunikej, ki je bil Javljen v Moskvi, poroča, da ^ druga baltiška armada gen. . eja Jeremenka v teku zad-J®Sa meseca pobila ali zajela OTo 70,000 Nemcev, s čemur J število nemških izgub, odkar Se ip 90 . . o ' let junija začela velika po-»a ofenziva, narastlo na mož. Prodiranje v Baltiku ^Grernenkove čete so sedaj v ^•"Odiranju proti Baltiku skoro y pol poti skozi Ij^tvijo, ih so zavzele železniški center ^Jdopa, ki )pjj 75 milj vzhod-°d latvijske prestolice Rige. Ha edinice Rdeče vojske Jižnovzhodnem sektorju so odgovorni vred." z Mussolinijem WILKIE POVABIJEN NA POSVETOV.^NJE WASHINGTON, 13. avgusta. — Tukaj je bilo .vž-eraj poroča-no, da je predsednik Roosevelt povabil Wendellji Willkija na posvetovanje glede zunanje-po-litičnih zadev^ čim se vrne s potovanja na Pacifiku. Govori se t udi, da se bosta predsednik Roosevelt in prer.iijer Churchill v bližnji bodočnosti posvetovala o vojni na Daljnem vzhodu. NEMŠKI SUBMARIN POTOPIL U. S. P.UŠILCA Roosevelt pozdravljen kot odrešenik Italije Pacciardi, ki je vodil Garibaldi jevo legijo proti fašistom' v Španiji in ki se je šele nedavno pele na zaveznike, da dovolijo vrnil iz Zedinjenih držav, je te-večjo udeležbo italijanskih čet i kom govora, ki je bil često pre-na fronti in da revidirajo pogoje premirja. WASHINGTON, 13. avgusta. — Mornariški department na- ■ valstvom. znanja, da je bil na Atlantskem | oceanu nedavno potopljen od; nemške podmornice neki ameriški rušilec. od Rige, in sekanje ka-jj^^,^pO>000 nacijev, ki so obko- tik Potisnjeni ob obalo Bal-sistematično nadaljuje. D maršala Rokosovskega ^vzela 180 krajev mogočna sovjetska ar-^ ki operira severno od Je-fai ^'^^^^Gga sektorja, je vče-Zavzela železniško stekališče }jjj, ^' ki se nahaja skoro 38 95 ^ y notranjosti Estonije in od Riškega zaliva. So tudi udarili naprej na r ' jezera Pskov, na ko je armada Rokosovskega na sek-^^zhodno od Varšave te- %ih skoro in P ^Palostok Shod italijanskih republikancev v Rimu Randolfo Pacciardi, ena izmed vodilnih osebnosti republikanske stranke, ki ni zastopana v sedanji italijanski koalicijski vladi, šesto ječi iz predstavnikov šestih strank, je včeraj' v Rimu ponovil kritiko, katera je v Rimu splošno razširjena, da Angleži podpiiajo italijansko monarhijo. Pacciardi je na javnem shodu rekel, da je Churchill ponovno trdil, da je bil za potegnitev Italije v vojno na strani osišča odgovoren "samo en človek." "Toda Churchill se moti," je rekel Pa,cciardi, "kajti kralj, njegov sin, prestolonaslednik Umberto in armadni štabni načelnik, maršal Badoglio so bili ^ dneva zavzela 190 naselje kfajev in prišla v oblast Vse proge med Varšavo cm. Antoinette Kennick, 982 Hdeg j® prejela potom križa pismo od svoje ig sestre Štefke Verbič, Pismo je bilo piši ^ . • januarja 1944, ter no- Poštni . v , Z "I zig m pečat cenzorja 17. maja. Sestra sporoča br^j.' ^^"nick, da so starši in Vi_ Ij ki je duhoven, zdra- I\'an, ki je študiral za bil matematike, ter je star, je umrl, brat Cah •' P°''oČnik pri podmorni- Pi'of Pogi'eSan, brat Milč je v Sarajevu, in brat K P^ jurist — domobranec. njeui sporoča, da so ona in Evica, Gregec in ta ^ Breda in Vida, bra- 2a ki je študiral pravdo Oči ^ Celju, zdravi. je, da domačim ni Hahai sin, oz. brat Frank ® ^ ^očim je pred letom dni ^^%ick prejela vest iz ' je italijanski ujetnik. IZ DOMOVINE kinjen s proti - monarhisiični-mi demonstracijami, rekel, da ako bi ne bilo predsednika Roo-sevelta, bi se Italija še vedno nahajala pod nemško peto. Dostavil je, da je v interesu Združenih držav, da se Evropa ozdravi, kajti le na ta način je mogoče preprečiti,, da Ameri-kancem ne bo treba vsako generacijo iti v vojno, in da se bo to doseglo edino z delom za "Združene države Evrope." Partizani zadali poraz Nemcem ^ in četnikom LONDON, 13. avgusta. — Komunikej z gl. stana partizanske vojske maršala Tita je danes poročal, da je kolena Nemcev in srbskih četnikov skušala prodreti iz Trebinja - Bileča v Nikšič, ki pa je bila po 6-dnevni bitki s težkimi izgubami vržena nazaj. TKI MLADE JAM)NKE SPOZNANE KRIVIM DENVER, 12. avgusta. včemj so b%e tukaj spomimie;;;; krivim tri mlade, v Ameriki rojene Japonke, da so pomagale zbežati dvema nacijskima vojnima ujetnikoma, Japonke, ki so sestre, so bile obtožene izdajstva, toda so ušle smrti na vislicah. Obramba je trdila, da so Nemcem pomagale, ker so bile zaljubljene vanju. PROŠNJA ZA M?CZDNO ZVIŠANJE ZAVRNJENA WASHINGTON, 12. avgusta. — Vladni delavski odbor je včeraj zavrnil priziv 254,000 de-avcev pri General Motors, ki pripadajo uniji CIO, za mezdno zvišanje, rekoč da bi isto bilo v nasprotju s mezdno formulo "malega jekla." STALIŠČE AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA DEPARTMENTA GLEDE JUGOSLAVIJE Ugledni ameriški časopis "Christian Science Monitor" je dne 1. avgusta do-nesel članek svojega ivash-ingtonskega dopisnika, Joseph Harrisona pod naslovom "Diplomatic Shift to the Left," iz katerega do-našamo sledeče zanimive stavke: "V Jugoslaviji in Grčiji je Amerika, morda z ozirom na britansko politiko, dalje podpirala elemente, o katerih so skoraj vsi nevtralni opazovalci smatrali, da so izgubili mnogo vpliva v domovini. Namesto da so imenovali za diplomate tem državam može, ki so bili popolnoma nevtralni v mnogih vprašanjih, ki so kočljiva za te narode, je Washington imenoval diplomate, ki so bili za to, da se grški kralj Jurij in jugoslovanski kralj Peter po vojni vrneta na prestol. "Tudi najbolj vneti nasprotniki teh kraljev niso nikoli zahtevali, da Amerika dela proti njima. Toda pričaokvali so, da Washington vsaj izbere diplomate, ki so nevtralni v kočljivem vprašanju vzpostavije-nja teh monarhij. Ameriški vpliv ogrožen "Sedaj pa so bile Žedlnjene države prisiljene, da priznajo potrebo bolj nevtralne politike. četudi to dejstvo ni bilo objavljeno, se iz zanesljivega vira doznava, da se je nedavno vršil sestanek v balkanski diviziji državnega departmenta, na kate rem se je odločilo držati strogo nevtralno, stališče napram vsem strankama v Grčiji in Jugosla vi j i. Na temu sestanku je bilo poročano, da je ameriška vlada, ako ne spremeni svoje politike, v nevarnosti, da izzove nevoljo od strani omenjenih narodov. "Dejstvo, da je tak sestanek bil sklican, dokazuje, da se je Washington prej preveč naslanjal na eno stran. Dve struji med odgovornimi krogi v Zed. državah "Zanimivo je beležiti, da ameriški pravec favoriziranja"konzervativnega elementa grškega in jugoslovanskega odpora ni nikoli užival enodušnega od ob ravan j a vseh odgovornih Amerikancev. Po eni strani so bili tu visoki diplomatski urad niki imenovani od Bele hiše al državnega departmenta, ki so skupno z britanskimi diplomati podpirali konzervativno stran. "Medtem je bilo na drugi strani znatno število Amerikancev, ki so delovali za organizacije kot so Office of War Information, Foreign Economic Florenca padla; naciji se umaknili proti severu RIM, 12. avgusta. — Florenca, starodavno italijansko mesto, ki slovi radi svojih umetnin iz renesančne dobe, je danes padla v zavezniške roke, medtem ko so se Nemci umaknili na svoje nove pozicije severno od mesta. Dočim britska osma armada še ni prekoračila reke Arno, AMERIKAHCI STISNILI NEMŠKO kMADO V PAST; lEULi SEKAJO KOLONE DIVJE BE2E(!H NACIJEV Ostale zavezniške operacije se drži tajne VRH. GL. STAN ZAVEZNI-' japod ognjem kanadskie arti-ŠKE EKSPEDICIJSKE SILE, lerije. i ponedeljek, 14. avgusta. —; Nemška sedma armada, broje-ča 20 divizij, se nahaja na pol-j^j! nem begu iz Normandije proti Kar se tiče ostalih ameriških deli mAdarile proti severu, posledica; gih sil, ki prodirajo proti jugu. $1.00 za steklenico vode Prva briga zavezniških uradnikov bo, da. preskrbijo živež in vodo za civiliste. Položaj glede vode je postal kritičen pred več dnevi, ko so Nemci pognali v zrak elektrarno, ki je pumpala Oni, ki so bili toliko srečni, da so imeli vodo, so jo pred odhodom Nemcev prodajali po 20 lir ali $1.00 za steklenico. Nova invazija Francije od juga? LONDON, 12. avgusta. — V zvezi z obiskom premier j a česar je, da imajo Nemci samo j jih zavezniški glavni stan še še 18 milj široko vrzel, skozi; vedno d ži ker noče so- "i-.'tero imajo priliko ubežati i viiažniku ničesar razodeti, kar proti Parizu, predno se nad nji- bi mu pomagalo k razumevanju mi zapro ameriške klešče. zavezniške strategije. Neuradno se poroča, da je Nemški umik je tako nagel kot je sploh mogoče za armado, sestoječo iz 20 divizij, ki je pod neprestanim ognjem zavezniških letal, ki neusmiljeno sekajo bežeče nacijske kolone. Operacije zavezniških sil delno odkrite prva ameriška armada na za-padflem koncu fronte v nedeljo zjutraj začela splošno ofenzivo in prodrla več milj naprej med Vire-om in Mortainom. Nemci so se spustili v beg z vsemi mogočimi vozili, pravi neko poročilo s fronte, in tudi te „ -v, . , . .L 1 • • nemške kolone so predmet neu-Zavezniski glavni stan, ki ni ^ , , J .-v J . , smiljenega sekanja od strani tekom zadnjih petih dni skoro ..T - ničesar poročal, je danes prvič delno odgrnil kopreno tajin- , Churchilla so se pojavile tukaj i stvenosti ter odkril, kako ope-I domneve, da se zavezniki pri-1 racije ameriških oklopnih pravljajo na novo invazijo Fran-1 med Le Mansom in cije, in sicer na jugu iz Sredo-1 nom — samo 18 milj od brit-zemskega morja. 226,416 VOJNIH UJETNIKOV V AMERIKI WASHINGTON, 13. avgusta. — Snoči je vojni department Zed. držav odkril, da so zavezniške ofenzive v Franciji jako povečale število vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v tej deželi. S 1. avgustom se je v Zed. državah nahajalo 226,416 nemških in italijanskih vojnih ujetnikov, od katerih jih je približno 30,000 dospelo semkaj tekom julija, en mesec po začetku invazije Francije. s I; Arhenta- Nov grob MARTIN SVETE Danes ob 7:30 uri zjutraj je po osem - mesečni težki bolezni umrl na svojem domu pionir Martin Svete, 1062 Addison Rd., ki je dočakal visoko starost 81 let. Podrobnosti bomo poročali jutri. skih in kanadskih čet na severnem koncu fronte — v svojem kosi podobnem navalu grozijo odsekati kakih 200,000 Nemcev od njihovega zaledja in zajeti v pasti. Zadnja direktna pot za beg Nemcev v Pariz, je presekana, in edina dobra cesta med Fa-laison in Lesieuxom, katero Nemci še kontrolirajo, se naha- Vesti z bojišč A Umrli - ranjeni - ujeti i Vesti iz Življenja ameriških Slovencev zavezniške zračne sile. Nemcem preti polom kot pred Stalingradom Ameriške oklopne gile, tvore-če južno žrelo pripravljajoče se pasti, so od začetka ofenzive iz Bretonije, več kot 100 milj globoko preko nacijskih linij, in pretijo Nemcem s polomom, kakršnega so doživeli pred Stalin-gradom. Kolona, ki drvi proti severu iz La Mansa, je zavzela mesto Alencon, ki leži 30 milj severno od La Mansa, in potem udarija naprej in Nemce vrgla iz Ar-gentana. NA OBISKU IZ KANADE Prav iz severnega kota Kanade, iz Noranda, so bili na obisku Mr. in Mrs. Frank Japelj ter Mr. in Mrs. Joseph Kramer, katerim se je Cleveland zelo dopa-del, pritožili so se le, da je tukaj prevroče, kajti v kraju, odkoder" oni prihajajo, je treba že v avgustu pričeti s gretjem I stanovanj. Mr. Japelj ima v Clevelandu tri brate. Upamo, da sp se prav dobro zabavali! V Franciji je bil ranjen 20. julija Saržent Joseph J. Brod-"nick, čigar žena Molly stanuje na 1198 E. 177 St. Sgt. Brodnick je pohajal v East Tech High šolo in je odšel k vojakom v juniju 1941. Dne 10. julija je bil ranjen v Franciji saržent August Nach-tigall, star 29 let, sin Antona Nachtigalla, ki stanuje na 14801 Hale Ave. ★ ★ V boju na Saipanu je 9. julija padel Pfc. Andrew Bogatay, sin Mrs. Mary Bogatay, ki stanuje na 995 E. 78 St. Danes ob 9. uri dopoldne se je v cerkvi St. Philip Neri, 8214 St. Clair Avenue, za pokojnega darovala maša zadušnica. Pfc. Bogatay je pohajal v East Tech High School in pred odhodom k vojakom 29. novembra 1941 je delal pri General Electric Co. Preko morja je bil poslan v marcu 1943 in se je nekaj časa nahajal v Honolulu. Poleg matere zapušča dva Del Norte, Colo. — V tukajš-1 den vojni ujetnik v ■ Nemčiji. nji bolnišnici je 22. julija umrl; Pogreb mu je oskrbel Slovenski Frank Jeram, rojen v Sloveniji | pogrebni zavod v Frontenacu. 5. oktobra 1875. V Ameriko je; , 1 J J , , J ' West Mineral, Kans. — Tu- prišel se mlad, delal po rudni- ... , ? r., . , ... , kaj je umrl Ignac černe, star kih in v kovacnici v raznih l;j'a- . _ . J ,65 let, doma od Stange pri Li- jih, iskal rudo in ribaril. V Co-l,... . ... ._ , , . , ' . v. , , oo itiji. V Ameriko je prišel 1. 1904. loradu le zivel zadnjih 38 let,. Z ■ ■ ... . . I Zapušča pet sinov (tri pri vo-zadnie tri zime v Walsenburgu. i - i.,\ . f . , ^ ijakih), stin hčere, zeno, tri bra- Žena mu je umrla leta 1906 v ; v,- . , , •' ^ „ .... te, sestro in stiri vnuke, v sta-Harnsburgu, Pa. Zapušča hčer, , . . . , rem kraju pa pet sester, ce se sina, dve ksAer-di p-ocrd) niu je oskrttel Slcn jc ena pn v starem:^pogrebni zavod v ]?ro,,. kraju pa vec sorodnikov. jtenacw Cherokee, Kansas. — Dne 27.1 Raton, N. Mex. — Dne 9. julija je tukaj umrl Martin:julija je umrla Frances Delost. Slomšek, star 70 let. Rojen je j Bolehala je pet let. šla je do bil v Gorjanah pri Kozjem na zdravnika v Denver, toda je v Štajerskem in v Ameriki je ži- kratkem umrla, ko je bila v nje-vel okrog 40 let, ves čas v Kan- Eovi oskrbi.—Od vojnega de- živo nasprotovali vsaki taki ameriški politiki. Slednji so dokazovali, da podpiranje kralja Jurija in kralja Petra—razveji priznavanja—pomeni riskirati Administration in Middle East i ameriški povojni vpliv v Grčiji Supply Center, ki so pravtako^in Jugoslaviji." brata, Edwarda, ki se nahaja pri mornarici na Atlantiku, in Benedikta, ter dve sestri, Rose in Mrs. Betty Jartz. ★ Mr. in Mrs. Mike Razboršek, sasu. Zapušča ženo, štiri hčere in tri sinove, od katerih je e- partmenta je prišla vest, da je ))ogre.šan ali je izgubil življenje 5. junija na Francoskem Carlo Starcevich, ki je služil na bombniku kot topničar. Zapu- vim z dnem 19. julija 1944. Frank se je nahajal na ladji, ki je bila zgodaj zjutraj dne 18.' ženo, očeta in štiri brate, julija 1943 torpedirana, in pr-jod katerih sta dva pri vojakih. Mati mu je umrl oktobra 1943. Girard, O.—V okrajnem zave- votno so starši prejeli obvestilo, da je med pogrešanimi. Pokojni mladenič je bil 22 tišču je po dolgi bolezni umrl let star. Pohajal je v St. Fran-j John Jesenko, star okrog 65 let cis šolo in graduiral je iz East i in doma od Vrhnike pri Ljub-Tecn šole. Pred svojim vpokli- ljani, kjer zapušča ženo in hčer. com k mornarici dne 13. julija | Toronto, Kanada. — V Jugo-13610 Chautaqua Ave., sta dne 1942, je delal pri National; slavi j i, kamor je šel na posebno 9. avgusta prejela obvestilo od Screw & Mfg. Co. Bil je član službo, je padel Paul Stihman, mornariškega departmenta, da društva Clairwoods št. 40 S. D. ki se je dolgo let udejstvoval v je bil njiju sin Frank Mike Raz-, Z. Družina je svoječasno živela j delavskem gibanju. V Torontu boršek, uradno proglašen mrt- ^ na 1092 E. 72 St. zapušča ženo, hčerko in mater. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 14. avgusta, IM') "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by TUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po razna&alcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Pof One Year — (Za celo leto)....................................................................$6,50 For Half Year — (Za pol leta).................................................................. 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece).......................................................................2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)__________________ For Half Year — (Za pol leta)___________________________ For 3 Month« — (Za 3 mesece)___________________ ..»7.50 „ 4.00 . 2.25 plod šestdesetletnega trdega in nesebičnega dela, ter spravila slovansko ljudstvo novih pokrajin v popolno gospodarsko odvisnost italijanskih zavodov, ki so bili še pred fašizmom in so ostali najnevarnejši eksponent po-italijančevalne politike uradne Italije. Neprecenljiva je moralna škoda, ki jo je utrpelo slovansko ljudstvo z uničenjem njegovih zadrug; efektivna gmotna škoda pa gre v težke desetine milijonov. ' Pokradli so nam 320 milijonov lir V kratki dobi italijanske vladavine smo bili na Primorskem oškodovani s strani Italije in njenih zastopnikov za vsote, ki se pri najmanjši oceni odražajo v sledečih številkah: pri zamenjavi denarja 78 milijonom lir, pri 4-50-avstrijskem vojnem posojilu, pri vojaških nakaznicah 30 Entered aa Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, j milijoiiov, pi'i poŽigih ob nastopU faŠizma 25 milijoiiov, I pri vojni odškodnini na Goriškem 100 milijonov, pri do-i brodelnih ustanovah 10 milijonov, pii Jadranski banki 30 milijonov, in pri zadrugah 35 milijoiiov, — skupna škoda 320 milijonov lir. Tu ni všteta škoda za prezgodnjo izsekavanje državnih in občinskih gozdov, za neracionalno izkoriščanje rudnika živega srebra v Idriji, svinčenega ludnika v Rablju, premogovnika v Karpanu in v jRaši, kakor tudi niso vpoštete vse one ogromne neprecenljive škode, ki jih je utrpela v Julijski Krajini naša industrija, trgovina in obrt zaradi političnega preganjanja njih lastnikov s strani italijanskih oblasti, z namenom, da uničijo predvsem gospodarsko moč jugoslovan- *ur Europe, Boutti America and Other Foreign Countries: (Zu Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) __________________________ For Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________ Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. cn^g^lU4 GOSPODARSKA BILANCA 25-LETNE ITALIJANSKE VLADAVINE V JULIJSKI KRAJINI ..$8.00 (Po "Bazovici") III. Naskok na naše gospodarske ustanove XT -1 T V- -1 . živlia, zato da bi lažje zlomili njegov odpor. Tu ni Naidalie so ohranile svojo prostost m samostojnost | & ^ , i • • • i v \ i ■ i 1 r- 1 11 • - \ vpostevana škoda, ki JO je pod Italijo utrpelo jugoslovan- pod Italijansko vladavino nase gospodarske m kreditne i . w V v -i •• ^ sko prebivalstvo Julijske Krajine. Žalostna hiša I da sem dospel. Če bi ne bilo ka-I kih nepričakovanih ovir, bi I čez dobro uro prišel za mano v organizacije ter njih imovina. Ali naših bank lotila se je Italija že po nekaj letih. Polastila se je najprej največje jugoslovanske banke — Jadranske banke v Trstu in njenih podružnic v Opatiji in v Zadru. To pa ji hi bilo do- . . , - volj. Da v živo zadene njene vlagatelje, je bilo tieba ban- ^ je J . izdela zelo preprosta. Ko sem sejjjnei sam. odpravljal na pot, se mi še sa- j po treh dneh potovanja sem njalo ni, da grem nasproti eni; prišel na cilj. Ko sem zvečer najbolj čudnih prigod na svoji j stikal okrog vile, je lilo kakor življenski poti. I iz škafa. Nikoli ne bom pozabil naglo skočil na hodnik. | merjenim udarcem. Pogral sem Toda na stopnicah ni bilo ži- j mu, kar me je zanimalo, mu pove duše. A vendar sem zdaj še j tisnil snopič kloroformirane va-razločnejše slišal šelest, ki mu | te v nosnici in ga odnesel v ne bi mogel določiti smeri, od drugo sobo. Nato sem počakal. kod prihaja. Zdaj je že kar kazalo, da me bo groza premagala. Ves sem se potil in tresel. Kljub temu sem po kratkih | spal . . . stopnicah odšel počasi navzdol I in se previdno stiskal k zidu. ' Ko sem dosegel pritličje, sem, jo ubral skozi oba prostora, ki j 3ta držala na hodnik pri glav- i nih vratih. ' da se zbudite. Tu je vaša legitimacija. Ne zamerite!" To noč nisem posebno dobro Lažnik in resnica ŠKRAT Starejša dama: "Ne vem, v je vzrok, gospod Koren, živel je nekoč velik lažnik. ^ ______^ Takr velikega še dotlej ni bilo i ob mojem času so bili gospodj Prav tisti trenotek, ko s e m [ svetu. Če ti je voščil "dober dosti vljudnejši nego sedaj." Koren: "Gotovo, toda tedS" 1(0 zatreti. In zares je pognala italijanska fašistična bančna uprava leta 1924 banko v konkurz. Trideset milijonov lir slovenskih in hrvatskih denarnih vlog je bilo tako uničenih. V drugih primerih so zapuščali uprave naših zavo-1 Kot uslužbenec skrivne poli-! tiste zapuščene in mračne ceste, (lov, zlasti gospodarsko dobro stoječih zadrug, in izročali i.«je bi moral potovati na nekojkjer je bilo ališati samo štropot . . 1 1, 1 mesto na Balkanu, kjer bi na-' nepretrganega dezja in kjer so njih upiavo italijanskim omisaijem zna ogo, Cc . l §el tovariša, ki je tam prebival; vse hiše, razsejane po vrtovih, in deloval. Tega tovariša nisem'bile popolnoma temne. Oprezno poznal. Vedel sem samo, da je | cem lezel naprej, pa se kar ni-eden naših najboljših agentov, | sem mogel ubraniti misli, kako ki se mu je bilo že pred precej' bi bil ta kraj kot nalašč pripraven za zločin. Skoraj nehote mi je desnica v žepu površnika stiskala ročaj pištole. Kmalu sem bil pred hišo, ki me je zanimala. Za trenotek sem se ozrl naokoli, potem pa uem vstopil. novo likvidiraj() in premoženje uporabijo za italijanske l)olitično-propagandne -bvrhe. Tako so se polastili impo-zantne palače "Trgovski dom" v Gorici, ki je bila last Trgovsko-obrtne zadruge goiiške, potem stavb "Konsum-nfega društva" pri Sv. Ivanu v Trstu, v Barkovljah, v posrečilo vtihotapiti se v • i, ^ 1 1 T , iaQ'7 v uu ..or, i ne^aj skrivnostnih političnih Skednju m v nešteto drugih krajih. Leta 1927 je bil laz-1 gj^uženj. Moji vladi se je mudilo zvedeti, kakšne zarote kujejo v ti-:;tih nevarnih krogih. Lahko si mislite kakšne težave je moral tovariš premagati, da je lahko stopil na hodnik, se mj je za- < večer", se ti je prav gotovo ho-zaeio, da me prevzemajo blaz- ^ zlagati, zakaj vsi drugi Iju-iii prividi. i jjg takrat govorili "dobro Vrata, ki so držala na cesto, | jutro" tista vrata, ki sem jih bil takoj, j Tudi če se je v spanju s kom ko sem stopil v hišo, trdno za-1 pogovarjal, se ni mogel prema-)clenil, so bila zdaj na ,stežaj; gati, da ne bi izustil kakšne odprta. Nekdo je torej ... ^ | debele z dolgim rejoom. Toda nisem _ utegnil premiš- j Nekega dne je cesar tiste de-Ijati, zakaj tisti trenotek sem jgj razglasiti širom svoje-začutil strahovit udarec|gg^ cesarstva, da bo dal onemu, v tilnik. Op otekel sem se, najde resnico in mu jo po-čer skušal stopiti nekaj kora- j ^aže, sto zlatih cekinov, kov dalje, potem pa me je za- i mnogi so se razšli na vse grnil mrak in onesvestil sem se. j ^tiri strani, da bi poiskali res-Ko sem se zavedal, sem se | znašel leže na klopi, ki je stala i Tudi lažnik se je napotil čez na hodniku. Pred mano je stal jn doline, da bi poiskal ros-"lovek odločnega, ali prijazne-1 ga obraza in je kadil cigareto. | ^l^tih cekinov ni kar ta- Kako je? me je siirbno^" jg ^ejal sam zase. "Za takš-vprasal. ^ ; no plačilo je že vredno, da sa Četudi sem bil še malo zme-1 ^^^Ice ogledaš po svetu." .san, so mi možgani vendar že | Resnica pa — kakor vse dra-kar dobro ^delovali. Zato sem se! gocene reči — je bila tam ne-cakoj domislil, da temu clove- ■ j^jg koncu sveta, v kolibi ku najboljše odgovorim, če ; starega čarovnika, ki je prebi-nem nanj. Toda preden sem mo-' ^ gluhem gozdu. gel samo migniti, mi je vljudno i Mnogo ljudi je hodilo skozi ali trdo položil roko na ramo: gozd in se zaustavljalo pred ter malomarno dejal. : čarovnikovo kolibo; toda da ni "Le mir, Keller! Tovariša sva i ^ve duše v njej. in oprostiti mi morate to, kar! Naposled je prišel tudi lažnik. oem storil!" Komaj pa je prišel do kolibe, že so bile tudi dame znatno se je podobna hišici in je vse polno okenc. Skozi vsako kence je vzletal pisan metulj" nekam izginil, v istem času P' je v hišici zvenelo nešteto robnih kraguljčkov. Lažnik je onemel stal pred robno uro in bi nemara še " go tako stal in občudoval ne metulje in žvenket čaroVD kraguljčkov, da ga ni cesar daril po ramenu in ga spo®®*^' čemu je prišel. "Da pogledam, kakšna j® niča!" mu reče in se. vsede P' o pt^ a? puščen najmočnejši istrski zadružni denaini zavod — "Is-tarska posujilnica," ki je imela svoj sedež v Puli in podružnico v Pazinu, potem ko so bili fasisti zažgali 1920 njeno palačo v Full. Naslednjega leta 1928 je bila razgnana goriška "Zadružna zveza" in 1929 je prišla na vrsto "Zadružna zveza" v Trstu. , , ■ Ko sem prestopil prag, sem izpolnil svojo nalogo, zakaj vsa- i - • , ' ., ^ - X J- - brz obrnil stikalo za luc in vra- ........., !ka neprevidnost, pa če tudi ša u S tema dvema razpustoma je hotel fašizem zadeti l neznatna, bi ga bila lahko: zaklenil. Nekaj pohištva p V živo ne &amo jugoslovansko zadiužno stavbo v Italiji, j valjala življenje. Zaradi tega se'2%%; ampak vso narodno gospodarsko tvorno silo slovanskega i jo moral tudi pn tem, ko Je spo-, jogpgi ^o stop- Življa sploh.' Kajti z uničenjem obeh zadružnih zvez Z^iočal vladi obvestila, ki jih i nišča. s hodnika v prvem nad-njih gospodarskimi in strokovnimi glasili in gospodarski-1 ° ^zlZkati^k^SolTduho- i stropju je držalo dvoje vrat. mi in zadružnimi tečaji je ljudstvo izgubilo najizrazitej- , ^obro je vedel, sem tista na desni. Drža- še pobudnice in voditeljice vsega svojega gospodarske-, ^ poznajo člani tistih združb ^ . , T • _ ^ ^ . , ,, ' lefona. Moral sem torej v drugo ga snovanja, ki sta zaradi svojega v najs i =e pUsti sega-; vsa pota, po katerih se lahko. jočega vpliva zavzemali vodeče mesto v slovanskem poli-1 ijiestiizejo sporočila m dopisi. približal levim vratom, ličnem, socialnem in kulturnem razvoju in življenju v j Zadnji mesec je ta naš člo- u-, . , • Tt.jiJio ! vek u. pr. pošiljal novice v či- Obrnil sem stikalo, ki je bilo mejah kraljevine u J . isto vsakdanjih pismih, ki jih js "a podboju ter pritisnil kljuko, Po razbitju zadiuzne Olganizacije bO &8 mog e ol , nastavljal na neko deklico, ki'da bi odprl. Kar naenkrat me niti na površju in kljubovati fašističnemu navalu le krep- njegova zaročenka, je-tibšel čuden strah, sam nisem kejše zadruge, kakor Tržaška posojilnica in hranilnica, sporočila so po precej zamo- vedel zakaj. Stiah, ki izvira iz Trgov&ko-obrtna zadruga v Trstu, Goriška ljudska poso-! tanem kroženju prihajala nam ::lih sluten j, ne prizanaša niti iilnica, Centralna posojilnica v Goi iei, Okrajna poso'jil-! v roke. najbolj hladnim in pogumnim ali • TI ••• a,-L,s/.:v.; w fV.-L-npm Pn«J looking fat». —cfei f iisb 14. avgusta, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAJS 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG Čisti vojaške čevlje (Nadaljevanje) Judito je stresala mrzlica ^ ljub leni sopari, ki je visela senožetmi. Zdajci je zapa-a. da jo Ela gleda, in je za-Sfabiia krepke je za držaj sene-vil. Mrzela je Elo in njene ^ °či ter bi jo bila najrajši I* arila zaradi njenega zija-^stega pogleda. Toda obvlada-je in je delala dalje. ^0 so gnali na večer konje omov, so pričele padati debele ®ziie kaplje, da so se dalale "zjce v cestnem prahu. Nebo Je bOo iiizko ill težko, kakor da ' ilo polno večnega dežja. Zo-® so morali odložiti sprav-J^Rje sena. Toda kaj jim je bi-J o tega? Saj jim tudi stogi bodo prinesli svobode. Pred ^]imi je ležalo zemljišče in vsi se bili zarasli vanje kakor s oreninami prav kakor seno, ži-° m drevje v gozdu. Ločiti se zemljišča bi pomenilo zgolj onec rasti, a ne pričetek živ-Juditi so se med potjo ^ domu misli vrtoglavo me-Nastavila je razgreti obraz pa ni občutila hladu. Ogledala je predse ter opa-def ki je sključeno se- s h ^®2u. Davi je bil obrnjen dai-i proti njej, jo je ven-® opazoval. Zaznal bi bil, če % bila le malce ozrla proti ^'idbovim Toda po svoji na- In ___.1 ko: ''Ja Judita. Vf imeli le še dan lepega dokončali," je ^ Kaleb pri večerji. Dež se je hodil vedno spredaj, ka-•" da se ne bi brigal, kaj rxDce- t^l^^^e^enil v pršeč, ki je obe- ^f^j^ti več dni. "Vedno je fc' je nekaj." gg ^rtin, ki je ležal na divanu, je Neudobno zdrznil. Vedel da'n Kaleb cika. Izgubljeni je h'i^ ^^terem je govoril Kaleb, ^edaj, ko sta se peljala k j^^^aviiiku. Po tistem dnevu gfi "V "i več ogovoril, la Judita bo. pomaga- tik "M; tolsti; je cahreščal Kaleb so vstali izza mize. Ta i! rdečica zalila obraz, jj^ J *^^2 je bil vsem opomin, da dit, El še jetnica. ^ se je ozrla v Judito. Ju- ^Pf^zila njene oči, v ka-J)il izraz nekakega za-Ponovno jo je pre-Detf da bi udvrila Elo, s ^ Po obrazu. ^Gčer so molzli v kra- "tii Tf jii]^ ■ so vsi ods'i. je ogr-in i da plašč nreko ramen stopila V hlev, katerega dur; Je bile G-Jpi-te. Svetilka, ki ^■iselt W-'T izpod hrapavega, niz-je osvetljevala Ju- jo je molzla. Zatohel vonj po živini, ki se ji je kadila mokra koža, ker je bila zaprta na toplem, je udaril Lin d i v nosnice, da je obstala na pragu. Potem je zagledala Juditino krasno, mrko obličje. Stopila je v hlev, ne da bi jo bila Ela in Karli opazila, in se je sklonila poleg Judite. V motni svetlobi je opazila soparo, ki je puhtela iz posode z mlekom izpod krave. "J u d i t a," j e zašepetala, "praykar sem dodelala tisto. Mislila sem, da bi najbrž radi takoj videli." Judita se je ozrla. Linda je potegnila iz žepa zloženo svileno srajco in jo razgrnila Ju-diti po kolenih. "Krasno," je zamomljala Judita in je pogladila s prsti vložek vezenine, boječ se ga dotakniti s celo roko. "Prelepo zame." "Nesmiselno, Judita," je rekla Linda očitaj e. "Jutri jo lg.h-ko oblečete, saj vam ne bo treba iti na polje. Tukaj le —" Potisnila je srajco Juditi za bluzo. "Obdržite jo." Tisti večer bi se bila morala-sestati Linda z Markom pri Sandbovih. Vedela je, da bo Mark tam vkljub dežju. Odšla je v sobo, oblekla težke jahalne hlače in kratki jopič ter se odpravila na pot. Nebo in zemlja se nista več razločevala, čez in čez se je i-azlil teman naliv. Gozd se je pogreznil v noči na-lik črni, tekoči snovi. Linda je v mraku komaj razbrala stebre p^i ograji ob cesti. Mimogrede je zagledala nekaj sivega pred seboj na cesti. Menda je bežal mimo stepni volk, iščoč zavetja. Dasi bi bil ko jot povsem nenevaren, je Linda stekla, ko je zagledala prikazen. Sandbovi so posnemali mleko v kuhinji, ko je pritekla do njih. Ne da bi potrkala, je sirom odpahnila vrata in obstala na pragu, smejoč se lastnemu strahu. Sven je bil nemiren. Rad b^ bil povedel Lindo mahoma ven, kjer bi mogel jjovoriti z njo. Osedlal je dva konja in odjezdila sta skupsj proti Klovac-zevim. "Zdaj jo je pustil z doma, da mu dela na senožeti," mu je pripovedovala Linda. "Ali bolje je, da ne poskušate priti do nje, kajti neprestano jo opazuje. Čemu. nečete počakati do konca košnje, ko bo pozabil zadevo s s.ekiro, in mu tedaj izjaviti naravnost, da se želita poročiti? Nedvomno ne bi mogel imeti nič zoper to, kajne da ne?" "Ej,—" se je grenko nasmehnil Sven. "Mož bi si dal rajši odsekati nos, nego bi mi dal, Judito. Na vsak način jo hoče obdržati doma, da mu dela. Ustrelil bi me, če bi &e približal njegovi hiši. Toda še nekaj bi vam rad povedal. Kaleb. je švekal v Yellow Postu o vas in o Marku Jordanu." ^hlag spomin ®8iHe ki • Obletnice smrti našega ojiiega soproga in očeta Frank "Oh, čeljustil se je tam, da ki mogel prav naglo napraviti bi Vedno zatisnil svoje konec temu. Slišal sem ga, ko je oči dne 14. avgusta, pravil to Johannesonu in neke- , Vojaki, ki se nahajajo na manevrih v Tennessee, nimajo nobenih skrbi glede snaženja svojih čevljev, kajti deček, ki ga vidite na zgornji sliki, je vedno na mestu in na uslugo vojakom za to delo. Sliko je posnel T/Jf Harold King, iz Los Angeles, Calif. kaj misli o meni. Toda ne vem, kaj ima zoper Marka. Pazite se pred njim, gospodična Archer. Lazil bo okoli in iskal česar-okli, samo da bi mogel škodovati vam in Marku, če bo smatral to za primerno. Morebiti meni, da poskušate baš zdaj pomagati Juditi, da bi ušla." Linda je malo pomolčala. "Morda bi rad škodoval Marku, toda nič mu ne more. Saj veste, Sven, da Mark ni odvisen od dela na kmetiji, potemtakem vam ni treba biti v skrbeh. Nič mu ne bi mogel storiti, a šf manj meni, kvečjemu da bi me spravil iz šole, a to ne bi bilo Bog ve kaj." "No, vkljub temu recite Marku, naj se ga izogiblje." "Oh, saj mu bom rekla, Sven. Ali bi mi radi kaj naročili?" "Mogli bi ji izročiti tole —" Sven je segel v notranji žep ter potegnil iz njega pisemski ovitek. "Nosil sem ga precej dolgo pri sebi. Morda bo odgovorila." (Dalje prihodnjič) KH) VICTORY M-94- FO0 owr HASTEN THE DA/ OF VICTORY BY TURNING IN YOUR USED FATS TODAY THEY CONTAIN VITAL INGREDIENTS FOR WAR use Društveni koledar SEPTEMBER 16. septembra, sobota. — Ženski odsek Slovenskega delavskega doma — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 24. septembra, nedelja. — Ženski odsek SDD — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. OKTOBER 1. oktobra, nedelja. — Ženski odsek SDD — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 7. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 8. oktobra, nedelja. — Čitalnica SDD — prireditev v dvorani S. D. Doma. 31. oktobra, sobota. — Ženski odsek SDD — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 22. oktobra, nedelja. — Ples društva "Waterloo Grove" št. 110 W. C. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 28. oktobra, sobota. — Mladinski odsek Slov. ženske zveze ples v v S. D. Domu, 29. oktobra, nedelja. — Društvo Washington št. 32 S. Z. Z. prireditev v S. D. Domu. NOVEMBER 5. novembra, nedelja. — Ženski odsek SDD — Ples v SDD. 12. novembra, nedelja. — Dr. "V boj" št. 53 SNPJ — prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v SDD. 26. novembra, nedelja. — Skupni krožki Progresivnih Slovenk — prireditev v SDD. DECEMBER 3. decembra, nedelja. — Društ-tvo Združeni bratje št. 26 S. N. P. J. — ples v S. D. Domu. 10. decembra, nedelja. — Ženski odsek S. D. D. — Ples v dvorani Slovenskega delav- skega doma na Waterloo Rd. 10. decembra, nedelja. — Krožek štev. 3, Progresivnih Slovenk priredi igro v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. 25. decembra, ponedeljek. — Socialistični klub št. 49 J ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — Silve-strova zabava v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Opomini glede raci-joniranja SLADKOR Znamke št. 30, 31 in 32 so sedaj veljavne vsaka za pet fnn-I tov sladkorja, do preklica, j Znamka št. 40 je veljavna za {pet funtpv sladkorja za vkuha-I vanje konzerv, in sicer do 28. februarja 1945. MESO, MAŠČOBE Rdeče znamke A 8 do Z 8 šo veljavne do preklica. PROCESIRANO SADJE IN ZELENJAVA Modre znamke A 8 do Z 8 in A 5 so veljavne do preklica. GASOLIN V 17 državah na vzhodu, je kupon A-12 veljaven dg 8. avgusta. V drugih državah je v veljavi kupon A-12, in sicer do 21. septembra. ČEVLJI Znamki št. 1 in 2 z aeropla-nom v knjižici št. 3 ste veljavni do preklica. UNSAPE^HOME InoJii 7w jnidfsJuiy Ghtcf'f9U-tar. Dobro vem. *'^j0Ča Q,] v.a soproga m otroci ^ Ohio, avgusta, 1944. SEZNAM s KOM MOMITE POMAGATI K ZMAGI MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI Prodajte vašemu mesarju ★ KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani ★ SHRANITE STARE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ KOSITRNE SKATLJICE ' — Operite jih , —' Btrite jil) — Shranite jih , . — Oddajte jih na pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranje v Clevelandu: na vzhodni strani: prvo nedeljo v mesecu; . iia zapadni strani; tretjo nedeljo v mesecu »31^-T K „ M This cheery little attic room is playing up all its interesting angles to the best possible advantage, by artistic use of the new completely cut - out and ready - pasted wallpaper appli-kays. Packaged in a set of seven pieces, they can be arranged to suit any decorating* need, and arc suitable for use on plain or painted walls, as well as on accessories in the room such as wastebaskets, screens, lamps, painted furniture, etc ■vv WARBORDS .a 1. Before wetting, pin the, piedes ef the design ^in place," in order to be sure you have them even, and properly'spaced. Mark their positions on the wall with a pencil. 2. Dip the piece in cold water for n. second to moisten the adhesive on the back. 3. Lay the moistened piece on the wall to match the pencil tracings, and pat with a qlcan spft cloth to remove excess moisture. These gay and i versatile decora- |; tions are avail- j able in six dif- r ferent floral pat- [?■ terns, suitable for r any room in the I boiise. 4 UNITED NATIONS wmr DO YOU /f£AD7 so SKILLfUUY VIV THE BEL6IAN UflltRMOUlfD ARKERS TAKE THE TORMAT Of THE GERMAN-CON rROLLtB TAKR SO//I lAST MC/EMBER -fhAT IT