uJ iblrSirtMl mtim ^mwSt No. Y28) latBor. 9f *# Aci of OeteMr #, 1V17, o* fO# m# *# Potrt Offk« af ClavalaMl, OUo. By omfmr o( tka PrMidcat, A. #. Bartcwim, Poateuuitar Gml ONLY SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO %BEST medium to reach 180.000 in u. s., canada ^nd south america. LETO V ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the repubuc for which it stands: one nation indi-visible with liberty and justice for all." cleveland, o., pondeljek (monday) august 7., '22. ST. (NO.) 180. Entered as Second Class Matter AprQ 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. ?wis upa, da bol28 OSEB MRTVIH i^®velandska kon *^renca uspešna Bo ORGANIZACIJE VERUJE, DA nOSECl SPORAZUM, AKO BO ZA-ZADOSTI PODJETNIKOV. 'anes •Mcn se je otvot-ila v Clevelandu. v hotelu % iia kateri bodo zastopani stavku- 8 podjetniki iz štirih ali petih držav. Kon-^ 2ast ob 10. uri dopoldne. Ako bo na konfe- P^^etežna večina rudnikov iz centralnega okrožja, ki obsega. Pennsylvanio, Ohio, . ^ois, tedaj bo najbrže prišlo do poravnave, konec stavki, ki se nahaja sedaj že v pe- VMEZIflSKI NESREČI nesrečo je baje zakrivil strojevodja, ki ni opazil signala. potniški vlak se je zaletel v zadnji konec stoječega vlaka. Zavezniški državniki v Londonu. --J razmotrivalo se bo vpra Sanje odškodnine in preklica dolgov. spor med francijo in belgijo. ecu. 'se »ce in števila operatorjev, ki se vd^leže kon- v akcij. Kot se zatrjuje,-so illinoiski ^'Jdel obljubili rudarjem stare plače, ako se 'Ni vq ^ faktično dali razumeti, da bodo spre- tuk clevelandske konference, ^ki • konferenci bo zastopanih največ opera-svoje urade v Clevelandu. Kot se razume, b , tudi unijski operatorji iz West Virginije. ; J T . ' ^Posvet' ki je včeraj dospel v Cleveland, se je p z enim izmed železničarskih vodij v Cle-se je, najbrže tikalo finančne pod-„ %^ne.Lewls se je sinoči izrazil, da je zelo opti-konference z operatorji, ki se je otvorila \ u ti ^ 36 dejal "da bo v teku nekaj dni mogoče ki bo zadovoljiv za javnost, za rudarje ki bo omoffoeai obnovitev obrata radni-I času " 1'udarjev na konferenci bo jako veliko. 1^7 3' ki ima v rokah vodstvo stavke, bo navzočih (Jf^ posebnega komiteja iz vseh delov Zedi-Velil^o jih še pride, tako, da bo končno I'udarjev na konferenci znašalo okrog 200 sinoči, bo zastopstvo operatorjev tudi da zastopani podjetniki producirajo 'V premoga na leto. To tvori približno 30 pfo-:l, premoga, produciranega v enemu letu v ^^P'^iitativnem okrožju, toda sodi se, da je rf V sporazum, ki bi bil dosežen v tudi ostali operatorji, zastopajoči J Prijavijo še nadaljni operatorji, ki do sedaj ij?'povabilo, tedaj bo zastopanatonaža L, tla v si je Lewis več tednov prizadeval, da ^^-Grenci zastopane vsaj 75,000,000 letne to-Alsui ^^Pani hnri^ v,„ ____ St. Louis, 7. avg. — V soboto zvečer je prišlo do kolizije med dvema vlakoma Missouri Pacific železnice, v kateri je bilo kot izkazujejo zadnji seznami, 38 oseb ubitih, 137 pa poškodovanih. Izmed poškodovanih se jih 25 nahaja v kritičnem stajijiu. Nesreča se je zgodila pri Sulphur Sprinys. Večina mrtvih in poško dovanih je bila pripeljana v SI. Lcuis. Nesrečo je baje zakrivil strpje vodja potniškega vlaka št. 4., ];ci ni zapazil svarilnega signala ter je pognal svoj vlak v zadnji konec Jsra je vnega vlaka št. 32. Kot se izjavljajo uradniki družbe, je bil dan signal, da proga ni prosta, toda da 'ga strojevodja Matt Engel Glenn iz St. Louisa ni videl. Glenn je skočil z lokomotive ravno pred kolizijo, toda je bil vseeno ubit. Bil je star 57 let, "na železnici je bil 37 let ter je imel izvrsten rekoi*d. Kurjač Edward Tinsley je ostal na svojem mestu in je dobil resne poškodbe. _—-o--- Cerkve in delavstvo. London, 6. oyg. — Nocoj se zibirajo v Londonu zavezniški državniki za konferenco, ki se bo otvorila jutri in o kateri se sodi, da b) imela jako važne posledice za bodočnost Evrope. Poglavitno viprašanje konference bo vprašabje odškodnine in prošnja Neničije za moratorij, toda vzipričo angleške note na zavezniške vlade glede medsebojnih dbligacij, se smatra gotovim, da se bo veliko govorilo tudi o vprašanju preklica vojnih dolgov, posebno še, ker se govori, da je Poincare prinesel s ^e-boj načrt, glasom ikatp.rega: bi se Nemčiji na podlagi preklica med sebojnih zavezniških dolgov razveljavilo nemške odškodninske bonde. Ta načrt ne vidiva dosti simpatije pri angleški vladi, kajti nem NOVICE IZSTAVKE! Vodje železniških stavkarjev pri Hardingu. j.-t N, Y. C. R. R. kompanija je izdala letake na katerih se čita imena štrajkarjev, 121 po številu, katerim se sodnijskim potom prepoveduje odvračati skebe od dela, ali jih drugače nagovarjati. Za vsak nered, tudi ako ga napravijo akebi, bi bili oni odgovorni. Od števila 121, .je največ vencev in Hrvatov, kateri so se» veda najbolj aktivni v tej stavki in so vedno ob določeni uri na piketu. S tem hoče kompanija štrajkarjem zveza ti roke, atav-kolomci pa bi imeli breizskibno vhod na delo. Letaike so nalepili po VReh vidnih krajih in jih tudi delili med stavkarje. Včeraj pa je sedem mladih fantov, kateri pa niso štrajkarji, potrgalo vse letake. Policija je vse zajela in jih odpeljala v zapor na gl. policijski stan. Sodnik je zjutraj vse odpustil 8 pripombo, da jih nemara več videti pred seboj. Danes bo unijska seja ukrepala, kakšne korake se bo podvzelo napram tej najnovejši sodnijski prepovedi. JEWELL IN JOHNSON STA BILA V SOBOTO PRI HARDINGU. DANES SE POSVETOVANJE OBNOVI. — ZASTOPNIKI BRATOVŠČIN TUDI PRI HARDINGU. urednik železnicarske-ga organa je držal predavanje v cerkvl cerkve ne s,mejo biti nevtralne v delavskih sporih. ški bondi niso dosti vredni, med-tem ko M AngUja 8 .preklicom svojih ipcsojil Franci,ii izgubila zadnje orožje, s katerim je zmož na izigravati pritisk na Francijo v vpraSanju oboroiževanja in dru gih zadevah. Da^es ckroje 10. ure zjutraj, je zopet pustilo dela nad 50 črnih in i jim delo, slabo so plačani in strah jih je pred nesrečami, ki se dnevno vršijo po delavnicah in progah. Na Westrop Ave. skeba Washington, 6. avg. — Vodje stavkujočih železniških mehanikov, Bert M. JgwgU, W. H. Johnson in drugi, so ostali v Washingtonii preko nedelje, da posvetovanje, ž katerim so pričeli v soboto v Beli hiši, nadaljujejo v pon-deljek Obenem so prišli v Washington vodje stavkarjev pri posameznih železniških družbah ter se posvetovali s svo-jiimi vrhovnimi uradniki o /rdevah. tikajočih se obstoječe stavke. Kot se pol'oca, se med vlado in železniškimi družbami še veil no vrtijo razgovori, akoravno so železniški predsedniki na svoji new-yorški konferenci odločno zavrnili predsednikov predlog, da se stavkarjem povrne njih posebne starostne pravico, ako se takoj povrnejo na delo. Vodje sitavknjočih mehanikov pričakujejo, da bodo zastopniki železničarskih bratovščin v soglasju s svojo brzojavko na predsednika osebno protestirati pri vladi proti nevarnemu stanju, ki nastaja na železnicah vsled nepopravljenih lokomotiv in železniške opreme sploh. Kot se poroča, se bodo jutri pričeli med zasto^miki stavkarjev in Southern železnico razgovori za poravnavo. Bruselj, 5. avg. - Med Belgi-i Hr^at, izbral si je pa začasno »ta- Southern železnica je, kyt znano, prig: i na dan s ponudbo, da se «por uravna na podlagi vladiie^iŽL Tiiacrla. New York, 6. avg. — Tukajšni voditelji stavkarjev so minenja, da bodo konference med železničarskimi za- jo in Francijo je prišk) do ne&po novanjev tovami-Njegrovd hi»o «o v • _ a I « ^ L — —__—. f_ ______ Itf^ % bodo na konferenci operatorji iz zapadne IZ cele Ohio, iz Indiane, Illinoisa ter sever 1\ /! /I M % /I rP^I Y|- . _—- --------------- Najmočnejše bodo zastopam opera-zastopstvo pa bo iz Indiane t ^ vlogo v V 1 ki se okraju KlH °za kandidate r, W.. TW.,. Število ro- ®^iran.tov znaša '^didature je naj- ,v k'" pa 91. Boj za v Cleveland ;i, ""Cgei ^•. Knight, &i r>w ^.'^^likansko no-k Progre- izraziti, na-"" j® kam. ■< trj; mašine, o li'."? Da ri podipirajo ki se je pivo in vino. Demokratski governerski : pirant Duffy se je v gvojem go voru v soboto tudi dotaknil fn'tv hibicijskega vprašanja. Dejal je da ni proti-aalonake lige nfkdar prosil, da ga odobri, in da tega tudi storiti ne namerava. Med republikanskimi aapiraii-ti za kandidaturo poslanca za dr žavno zatkonodajo je tudi John W. Joyce, tki je bil svojecasno obtožen umora Kagyja, toda je bil spoznan nedolžnim, nakar se .le moi'al za isti umor zagovarjati sodnik McGannon. Železni^arske braitovščine so odprto nastopile preti kandidaturi senatorja Atlee Pomerene-a. Pomerene je demokrat. Glavna obtožba proti njemu jfe, da je glasoval za Cummios-Echbv železniški zakon, ki garantira želez niškim družbam profite iz držav ne blagajne. Poleg tega pa je bil tudi vseskozi nasproten ženski volilni pravici. Včeraj je Albert F. Coyle, u-rednik "Brotherhood of Locomotive Engineers Journal" drzal V m^todiatovsko eipiskoipalni cerkvi na Cleveland Henights govor, V katerem je bičal cerkve, ki v industrijalnih bojih najraje zavzemajo nevtralno stališče. Ako hočejo cerkve obdržati spoštovanje ljudi, tedaj morajo zagovarjati svetovni mir in poštenost ,pri vladi," je dejal Coyle "Največja tragedija Amerike je v nara&čajočem številu oseib, ki se ne zmenijo za cerkve, in ki sami iščejo ideala, katerega jim cerkev ni dala. "Indu^trijahia pravičnost in mir zahtevata, da krscanski motivi nesebične službe zavzemejo mesto poganske požrešnosti v na šem indulstrijalnem gistemu Dokler se ne napravi tega, bodo cfe-stojali tudi industrijalni spori. Na dnu so problemi industrije moralnega značaja. Delavstvu se mora dati pAČo, ki bo predstavljala pravično razJdelitev njih truda, in dali se mora glas v u-pravi industrije enalko- onim, 'ki investirajo, igvoja življenja kot 'oni, ki invesdrajp svoj denar. "Niti ne noreta sovrašt\'o in ljubezen živeči ob strani kot podlaga mednarodnih odnosa j ev. Vojna je gcreh, in dokler je cerkev ne proglasi za igreh in one-micgoči, d^ b: se krščanski narodi podali v novo vojmo, tolfko časa oni, ki v resnici sleidijo naukom Krisituss, ne bodo mogli zaupati cerkvi. Cerkev mora ali vojno obsodit, ali pa bo Vojna u-ničila cerkev.' * raaumo z ozirom na vprašanje nemške odšl^odnine. Kct se razume 'bodj belgijisiki delo^atje na lonidonsiki konferenci protestirali pri zadnji franccs'ki noti na Nemčijo, kot se jo smatra škodljivo za ugodTio rešitev odškodninskega \ipr3Šanja. Francija jo v omenjeni noti zagrozila s takoj šno kazensko akcijo v obliki da-plenitve nemškega premoženja v Alzaciji, aiko Nemčija ne olbljubi i^pMitev odiškodninskega deleža, ki ima biti plačan 15. avgus-ta. .J''g pomazali s črno barvo in na pročelju se čita velik napis; Scabe House. Jutri zvečer se vrši žopet velik shod štrajkarjev ob 8 uri v Slov. Domu. Unija poživlja vse štrajkarje, njih žene in somišljenike, da se shoda gotovo udeležijo. Shodi, seje in zborovanja, so v tem času silno potrebni, ker delavci le tukaj dobijo natančne informacije, o splošni situaciji stavke. Ne zamudite niti enega od teh. kadar se jih aklipuje, ker ves nadaljni razvoj stavke je odvisen Pariz, 6. aVg. — Reiparacijska ,od zanimanja delavcev samih, komisija je danes s 3 glasovi j proti enemu zavrnila prošnjo j Nemčije, da se ji dovoli odlog odškodninskega plačevanja za o-stali del tekočega leta. --O--— stotniki in Hardingom prinesle dobre rezultate, V izjavi, ki jo je podal danes odbor stavkarjev, se zatrjuje, da se stavka mora poravnati ne le vsled tega, ker je potovanje z nepopravljenimi lokomotivami nevarno, temveč, da bi zavlačevaTtje poramave povzročilo tudi ,nadaljna zvišanja pristojbin. Izjava stavkarjev pravi; "Javnost nima nikake želje financirati privaitno vojno par mogočnih železnic proti kolektivnemu pogajanju in unionizmu v železniških delavnicah. In nihČe tega bolje ne ve kot predsednik Harding." Civilna vojna v Italiji naprej. VI^ADA JE ODREDILA VOJAŠ KO PROTEKCIJO ZA PARLAMENT, DA SE ODVRNE NAPAD FAŠISTOV. Rim, 6. avi?. — Kot se danes naznanja, je vlada proglasila pre Prihodnje volitve bodo (pokazale, koliko so se delavci izučili iz pretekle krize in stavk. Pred volitvami zopet prihajajo na dan "prijatelji" delavcev kako bodo delovali le v njih korist. Vsi prejšnji rekordi njegovega delovanja pa kažejo, da je bil povsod največji nasprotnik delavstva. Politična maSinerija vseh meščanskih strank je bila in bo vnaprej — biti iz-^oljela' frn delovali! proti onim, od katerih je izvoljen. Delavci, bojts se takih ''prijateljev" in volite delavce kandidate, kateri ne bodo samo v besedah de-ki sod V provinach Genova, Mi-1 Izvali za vas, pač pa tudi v dej a- Predstavniki bratovščin pri predsedniku. Predsedniki železničarskih bra tovščin, katerih glavni stani so v Clevelandu, so včeraj prejeli poročila cd svojih zakonodajnih agensov v Washingtonu z ozironi na rfezultat njih konference z, Hardingom. ^ Stone, Lee in Ro- ford zgradi tovarno v chicagi. Hammond. Ind., 5. avg. — Danes se je izvedel tukaj, da namerava Ford zgraditi v Heges-wich, 111,, blizu Ohica^e novo avtomdbUsJco tovarno, ki bo veljala $10,000.000. lan, Parma, Ancona in Leghorn, Vojaške oblasti so prevzele nad prizadetimi pokrajinami popolno kontrolo za toliko časa, da se zopet uipostavi mir. V Rimu je vlada postavila okrog parlamenta voja'sike čete s strojnimi puškami, da prepreči naipad od strani fašistov, Milan, 6. avg. Tukajšnji fašisti so prisilili župana, da je nastavil komisarja. To. znači toliko, kot da se je razpustilo občinski svet. Sinoči so fašisti zasedli vsa javna poslopja, nakar so izjavili, da se bodo umaknili iz njih šele, kadar župan razpusti dbčinsko zbornico in nastavi komisarja. Ko se je to zgodilo, so falšlsti izipraznili poslopja. Iz drugih delov dežele se poroča o pojavu novih pobojev in uničevanj. nju. Ne pozabite, da dokler ne bodo imeli delavci svojega za stopstva na odličnih mestih, se vam bo kratila pravica, bodo še nadalje stavke in za pvoj kruh boste vedno odvisni od kaoitali-ftov. Dclavec naj voli za delavca! bertson go včeraj po konferenci z j ^ zakcnodajskimi agenti, ki so do-'gycTOVNA PROHIBICIJSKA speli iz Waahingtona, izjavili^ da ' KONVENCIJA. nimajo za ja^niost sedaj še niče- sar poročati. Železničarsiki voditelji z zanimanj eon,, opazujejo razvoj dogodkov v premogarskem siporu in izjavljajio, da bo rezultat konference, ki se danes otvori v Hol-lenlden hotelu imel važne posle, dice tudi na železničarski štrajk. Kot se govori, je predsednik za-st'oipnike železničarjev na soTaot-ni konferenci zagotovil, da bo vlada pod vzela nov KoraK za kon čanje napetega pioložaja. — Velik požar. Devet dnriSln ie moralo v soboto popoldne bežati iz svojih stanovanj, ' Jco je eksplodirala velika količina olja in gasolina pri United States Refining Company, 1291 W. 11 St. Požar je ohjel takoj celo dvonadstropno poslopje. Šfccda se računa okrog $50.000. Ognjegasci so bili v veliki nevarnosti, kajti eks iplozije so se še dogajale, ko se je gaisilo in les jn drug materija! Westerville, O., 5. avg. -r Tajnik svetovne lige proti alkoholizmu, E. H. Cherrington, je danes naznanil, da ibodo na konvenciji, ki se otvori 24 rtcvembra, v Toronto, Canada, govorniki iz vseh večjih svetovnih ditžav. —--»-- 5000 OSEB UBITIH V VIHARJU. RUDARSKA OBRAVNAVA. Charles Town, W. Va., 5. avg. V teku so priprave, da se nadaljuje z obravnavami proti ru dar jem, ki so se vdeležili lanskega pohoda v Logan okraj. V krat kem bo postavljen pred sodni jo John Wilbum, sin duhovna Wit-burna, ki je bil pred kratkim spo London, 5- avgusta. — V bližini kitajsikega mesta Swat'ow je divjal silen vihar, v katerem je izgubilo življenje nad 5000 oseb. Številne parnike je vihar vrgel na obrežje in jih popolnoma razdejal. ----O-—- — Včeraj sta bila povožena od avtomobilov Roib. Myers, 12611 Carnation Ct., star osem let in Mary Vensek, 776 London Rd., stara istotako osem let. Deček je znan krivim umora drugega re- že uparl, Mary pa se nahaja v Mt, da v zvezi z istim . pohodom. Vsled iste obtožbe se bosta morala zagovarjati še dVa nadaljna je metalo na v,se strani po cesti, sinova Wilburnaf Sinai bolnišnici s prelbito črepi-njo. Policija poroča, da je priletela pred avtomoibil izza poulične kare. STRAN 2. "enakopravnost" AUGUST 7th. 1^ 44 E]n.a!lkoprav-n.ost^^ ISSUED EVERT DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDATS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned mmd Pnfoliahed by: rHl AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBUSHING CO. BttCinem Place of the Corporatios — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. ma. S8.00. S mo. (3.00 ClcTeland. Collinwood. Newburtrh by mail.......1 year S6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. Diuted States ......................I year $*.50, 6 mo 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Caaada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.___SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia ca Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Mi 8 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIR ATE. Za yaebino CKlaaov ni odirovorno me uredništvo, me nDravniitro. CLEVELAND, O., PON DEL JE K (MONDAY) AUGUST 7., '22. 104 KOMENTAR DNEVA. , Canada je po svojem razvoju mlajša-dežela od Zedi-njenih držav, toda'^v pplitienem oziru je veliko bolj progresivna. Štiri velike province so,danes že docela ali pa pretežno v rokah farmersko-delavskih elementov. Zadnja je provinca Mainiioba, kjer so organizirani poljedelci pri zadnjih volitvah ))om€tli s konzervativci in tukozvanimi liberalci. Izvolili so v provincijaln parlament 24 poslancev zmed 52 ter s tem ])Ostali najmočnejša stranka. Sedanji ministrski predsednik Norris bo v kratkem resigniral, na-]%ir bo njegovo mesto zasedel predstavnik organiziranih farmerjsv. To pomeni, da Canadčani verujeja v razredno vlado. Zedinjenih državah seveda do kaj takega ne sms priti, kajti v deželi, katero vladajo bankirji na Wall Streetu, je misel o razredih sploh sila pregrešna reč. Vendar pa so te farmerske zmage Canadi jako dober prerok za farmersko-delavske elemente v Zedinjenih državah. V North Dnkoti so napredni farmer ji nominirali bivšega governerja Frazierja za senat- ter porazili admi-n'ftracijskoga ljubljenca MoCumberja, in tudi v Oklaho-mi so pri primarnih volitvah pokazali razveseljivo moč. Če bo šlo tako naprej bodo tudi bankirji na Wall Strestn morali pričeti kmalu računati na to, da se svojega razreda ne zavedajo samo oni, temveč tudi mase, ki delajo. nec, toda iz njegovih nazorov bi bilo soditi, da je z uspehom hodil v šolo k bivšemu justičnemu tajniku Palmer ju, ki je za. časa vojne uvedel vlado terorja proti tujezemcem. — Poleg Fessa zasluži malo pozornosti tudi senator Po-merene, ki išče ponovne nominacije. On je reakcijonarec prvega reda, kar je najbolje pokazal, ko je glasoval za vse predloge, naperjene proti delavstvu in posebno za infamni Cummins-Eschov zakon, proti' sprejemu katerega je bilo vse organizirano delavstvo in še posebno železničarji. Med governerskimi aspiranti ni dosti razlike. Republikanec Thompson uživa podporo Hardingove administracije, in za njim stoje tudi ohijski suhači. Njegov republikanski na-?protinik Knight pravi, da je ''progresiven", toda v čem ta progresivnost obstoja, je teško pronajti. Demokratje imajo tri aspirante, Johnsona, Donaheya in Duffy a. Ni nobene razlike med njimi. Med demokratičnimi aspiranti za državno zakonodajo je tudi Slovenec Frank J. Lausche. Slovenci, ki se vdeleže primarnih volitev, bodo gotovo gla--I sovali zanj ne zato, ker je demokrat, temveč, ker je Slovenec. Ivan Podržaj: resnice o garski. j lahno vzravnavali lok, ki so ga I napele uaodepolne posledice ger-raanofilske bolgarske politike. Seveda morajo Bolgari istočasno dokazati svojo odkritosrčno pokoro, ki so jo zaslužili % igrehi nad Slivanstvom in s prelivanjem bratske jugoslovanske krvi. Ta pokora pa ne sme biti samo zunanjega značaja v lojal- Odkritcsrčno je treba priznati, da bo vprašanje naših odrnoša,-jev z B- .lgarsko za jlaljSo dobo ena glavnih skrbi naše zunanje politike. To priznanje je plod raz! nem izipolnjevanju določb niirov-mišljanja o neprestanih avantu-'ne pogodbe, amipak predvsem vira h v naši Makedoniji. Vpraša-j den izraz spoznanja in notranje nje Dobrudže in Trakije je z j potrebe. vprašanjem naših odnosa j ev z! Za danes le par remlniisceno v Bcujansko le toliko v zvezi, ko- j illu'stracijo viprašanja naših od-likor se tiče v prvi vrsti nejske! nošajev z B'lgarsko. mirovne pogaiibc, našega ra;z- Za politično zavedenega delavca primarne volitve v Ohio sicer nimajo posebne važnosti, kajti kandidatje ozi-■•■v&msui .•uspipaiatje republikiikske ali clcsmokratstki? .stranke si. preeel podofeii,. to so. pravi, vsi hi bih radi iz-voljeni, vendar se- imm zdi 'potrebno, da opozorimo m zvrai- si^'nii' volitv-arni. Med aspiranti za'se- namo kandidaturo na republikanskem tiketu je tudi državni poslanec Sinieoin D. Fess, doma iz Yellow Springs, O. Ta gos])od Simeon Fess je na prazinik Neodvisnosti imel jaT^ značilen govor. Priporočal jo namreč, da bi se ne smelo o vladnih zadevah niti govorili niti pisati v drugem, kot angleškem jeziku. To se pravi, državljanom tujezem-skega izvora bi bile prepovedano obdržavati politične shode v lastnem jeziku, in tujezemski listi bi mogli rj^zmotri-vati o vladnih zadevah le v angleščini. In gospod Fess je šel celo dalje. On je celo priporočal, da bi moral biti na vsakem zborovanju, kjer bi se razmotrivalo vladna vprašanja, inavzoč vladni zastopnik, ki bi pazil na vsako besedo ali kretnjo govornikov in zborovalcev. Fess je republika- morja do Romunije in Grške ter P-atedic dinastičnih zve? med na So kraljevino in imenovanima mo naiihijama. Rešitev tega vprašanja: v smislu in v interesu Slovan atva pa tvori seveda posebno poglavje. Vrtrašanje naših otinosajev z T";r1(rai1-ik na tudi "kamen sjnvdiike' v nasi notranji politiki. Sinolo se .more irditi, da bo i: vnr: sanic / ozirom na naše sedanje plejnoD&ko-atrankaral^e 'spuiv, poleg iruioinh di'ii.;',ih nh-soglasij v ]jreeejš.nji meri oviralo delo Jiaše nai'^odnc.-jpclfti^iis konsolidacije. Interes bodočnosti naše države ' zahteva zbližan je stališča' ogorčene nju'odne du'se srbskega dela naišega nar::da s stališičem hrvatskega in sloven-Rkoi'a dela, ki tvorita po osvobojen ju in u t edin j en ju a srbskim delom cn'otno državno telo. To zahteva tudi ideja Sbvanstva, "kar poudarjajo zlasti Cehi, ki nfRo sentimentalno romantični sl.'':v,ani?!ki politiki. Slovenci in Hrvati moramo razumeti nepo-sredfio zgodovino .srbskega stališča napram Bolgarom, Srbi pa Ko So leta 1918. j^rekoračile bolgarske čete Vardar, je tb pomenilo za ostale Jugo.siovene izdajstvo nad Srbijo; ki ie v zvezi z Bolgarsko izvojo#la v interesu evropske civilizacij'.; in kulture slavno zmaj::' Slo'/ai^siva in krščanstva nad osmaiteklm azi-jaitstvom. V jugosilovenskem duhu orijentirani Slovcn bila za nas PiTemcq^kone- ekspanzije na Balkanu. Mb*ailov. Prvi sobili.naprednjaki in dosledni pristaši jugos^lovenskega u-jedinjenja izven habsibur'sike mor narhije, druigi pa k;ri'servaitivci in zvesti avstrijski podaniki, mdd katerimi jih je bilo sicer mnogo, ki so čutili slovansko, toda v okvirju habsburške monarhije. Žal, je treiba priznati, da je bilo tudi med naprednjak;i precej av£itrijs'ko - slovansko mislečih, med konservativci pa tudi itekaj večinoma tajnih protiavstrijskih Jugc(3i:.venov. Svet:vna vojna je to razmerje poostrila, do skrajnosti in sicer z vstopotrn Bolgarske v vojno na strani Avstrije in Nemčije. Kakšne so bile posledice bolgarskih "zmag" na srbskem oezmlju, o tem priča le en p zgled na povojni zemljevid ba'lkanlskih držav. Slovenci in Hrvati — srbofili in bolgarofili — smo se združili s Srbi v enotno državo, ki nastopa pred svetom kot jui^osloven-ka enota, v kateri pa ni Bolgarov, ker so se pc,novn:> borili proti Srbom, ki so % lastnA krvjo u-stvarili Jugoslavijo. Velik je bolgarski greh in velika mora biti pokora zanj, vendar pa bi bila apodiktična trditev, da je ves bolgarski narod zlo činski, zel: krivična. T^ke trditve v pClitiki g L kljub 'vsem resničnim žalostnim dogodkom navadno silno ponesrečene in večkrat usodepclne za nadaljni raz-v:)j nar. polit, dogodkov. Bol;?ar-skega izdajstva in kot p::isledicc neizimerno trpljenje srbskega de la našega naroda ni povzročil značaj bolgarskega naroda kot takega, ampak tudi elementi, ki so znali %e od nekdaj ustvarjati razdore in krvave store med slovanskimi plemeni. To dokazuje skoraj vsaka stran agodovine si . vanskih narodev. — Glede Bolgarske dokazuje to v neposredni prošlosti car Ferdinand, njegov dvor, germanofilski državniki in vsi drugi eksponenti vsencmške Pripovedoval je nama o muč-: radikal, kmetiska; in Teodorova narodna K nesreči so bili orodje « nem položaju v Bolgarski pred vstopom v vojno. Po njegovem pripovedovanju so bile bolgarske kmetske mase za nevtralnost, ker do bile izmučene še od balkanskih vojn. Na moje vprašanje, ako bi šli bolgarski kmetje nem pripomogel nei teprs«- skcraj slovanske pdlitike ficirji, ki so se jili Slovan. iz lastnega nagiba v vojno, da se maščujejo nad Srbi, je odgovoril, da je to izključeno, kakor bi bil izključen 1. 1913 izdajniški napad na zavezniško srbsko vojsko, da jih niso prisilili k napadu. Vprašal sem ga o slovanskem čutu boli^arskega kmeta, in on mi je odgovoril, da se čuti bol garski kmet ^v bivstvu kot Slovan, da pa ne m;re biti govora o aktivnem slovanskem prepričanju vsled zanemarjene politične vzgoje. Trdil je, da celo bolgarska inteligenca brez vzajemnih stikov z ostalimi Slovani ni aktivna, čeprav bi se je ne mo?lo imenovati v tem oziru negativne. Vsled germanofilske politike carja, dvora, celokupne Radosla-vove vlade, ki je imela za seboj male oportunistične stranke, ec je posrečil pritisk na večino naroda, so ga zastoipale napredna, obliki pcsojila Poleg tega' ,um )11K1 ^g^cl takrat zmagujoči tislovanskega načrta pa 3 0II1SK1 e ^ Nei ljubili vso Makedonijo^ držo, glede Trakjje ljubili SVOJO pom^ Ljisir'^ To obljiute so 0 tervencijonistov na te, ki jim m mogla; Srbijo dati nobeni kar je bilo z našega • polnoma ipravilno je bila prepričana, bolgarske čete brez . vir zavzeti CarigW . protislovanska po 1 .j ska je napovedala S S temi besedami je cir svoje pripovedo^^.j^j, sem se njegovina izvajali variš Ceh pa je j*sn v a..o — ■ . wenost'",. dvom o n.iegcvi jg bit. se je oficir menjen iti ko.t ,P ■ sko vojgko, ker * (Dalje na - KAMPANJA S. N. DOMA: liL-- zmage WilkaMskih Naravno, da sm<_) pozdravinato zmalfo^lSrhtje; ki'je i-Vrtifa fa-po--sledico, da je preje znatno povečana Bolgarska izgubila Makedonijo, Tralkijo in Dobrudžo. Ostalo ji je le :zko ozemlje ob Egej-skem morju. Iziguba slovans'kih delov, ki sta jih dobile Gršl^ca in Rorauniju, nas je kot Slovane bolela, toda zgodrilo se je po krivdi Bolgarske, ki je v svoji pohlepnosti zagrešila zločin nad brat:im. To nesrečno ixdajistvo je rodilo silen odncr pri Srbih,, avstrijske Jugoslovene pa je razdelilo Pred vojno ceru poznal li. lga-\ re le iz knjig, iz Časdoiso" in,iz razgovorov z našimi ljudmi, T) So;bili v Bolgarski. Prvega Bolgara sem srečal med svetovno vojno. Bilo je spomladi 1. 1918 na Reki. S tovarišem iz Češke sva sedela pred kavarno, ko se je nama približal bolgarski ■i i p»i iftl« tt 40.000 se.099 59.000 57.000 56.000 5S.C00 94.000 33,000 3Z.G00 Jl.COO 50.000 &9.300 SS.OOO 27 .000 26.GCQ ?.5.000 24.000 23.000 11% .000 ti.oco ^o.obo 19.090 10.000 .17.000 16.000 iS.000 14.000 15.000 U.OOD 11.000 10.000 9.000 e.ooo 7.000 6.000 s.ooo 4 .COO s.ooo g. 000 1.000.,^ SLOVENSKI U tr ,ie Članstvo sledečih društev vplačalo na delnice: Dr. Carniola Hive št. 493 L. O. naj Iji v omenjenem interesu na- med "srbofile" in "bolgarofile". cir. Brez nadaljnega je vprišal, !T. M.; Frances Sla,pnik $5, Ana ali sva Slovana. Ker so bili težki časi, sva bila dba zelo previdna. Bolgarski oficir je to opazil ter pričel razlagati svoje nazore o vojaštvu, C. vojni, in končno smo se razgovarjali o Slovanstvu in celo C bolgarslkem napadu na Srbijo. ' Boldan, Ana Podlboršek po $3, Frances Može, Rose Eršte, Julija Brezevar, Agata Škoda po $2, Alojzija K&jan, Mary Bolta, Frances Šenk, Jennie Dolenc, Pavla Zigman, Lenčka Somrak, Ma ry Vidic, Frances Žugel po $1. ejO. SNPJ.: Julija Krajec $9, jiarf - Josipina Centa ■. • Ana Eršte, Vavipotcč po $2- Članstvo ,,v (I&j tev:, Nick Turk $15, Andrej Kočevar $5, skupaj $34.351.50, , 2#% 1 $9 / ,kU'P"^ vpi Dr. Naipredne Slovenke št. 137 1 delnice $34,524.i> • HENRI BARBUSSE: Poslovenil Anton Debeljak. — Vsega je bilo, povzame nekdo drug; obred od A do 2, polkovnik na konju, ponižba; potle so ga privezali na tale kolček, na ta trkelj za živino. Poklekniti je moral ali sesti na tla pri takem klinu. — Ne bi bilo umevno, je menil tretji po kratkem molku, čc ne bi šlo za vzgled, kakor je narednik dejal. Na kolec so vojaki načečkali napise in ugovore. Grob vojni križec, izrezljan iz lesa, je bil pribit in je nosil napis: "Cajardu, pod orožjem od srpana 1914, hvaležna Francija. ' Vrriivži se v stan sem zagledal Volpatta v krogu mož. Pripovedoval jim je novo zgodbico s svojega potovanja med blažene. XI. PES. Bilo je strahovito vreme. Veter in voda sta naska-kovala potnik^, obsipala, prepla Fouillade se amonijakovs izparine., d-i poglede svoj pr'us'^or in zazeha, ° klenil dolgo čeljust, e podaljšano ® ^,«5 bi te zislediie sive kocine, če bi bil df''. . ^ — Osti'I i sodrugi in sotrpini, j,/ nikar ne nrslite, da se jim godi bolje a ' ^ ' Po laibi se.-^ šel in pobelil onega stvora ° P panije, v skedenju pri l.iolnici. Treha / drugo st:'.-i:i zidu po prekratki lestvi 'Ijatki'' M** fij, opozori M^. thercau, ki je precej ^ in čim si vtem Varnik'i in kunčiiiku. i- vsakdo in sam vtaknil svo si na poti M ^ slehernemu- ^^^,1 vo;a bcdreGa. PriKuljeno sen^ J" si"'". Jaz se:r ncmaiavo], prAvi sali ugrizačc pod rebra, stopiti h ko^®''^ . je par bcžj:il-,ov ka' toplega n-asre.bal. J čobodro. a -lavi so prišli polipi tja: m hlačire in jc zaklenil vrata. FouilltiJe ii!i jo \idol, kako so s« in se zgrudili na s'.elio. jjjo, ^ ^•»muKe je poskušal očistiti n® ni mogoQf- ocnažiti pujke, t-idi če s® k. ""V tf'" lom. ali če privzdigneš mokro, trdo m ki vini pred teboj ko kapnik: petem.^ i®' — In vrh tega, če se ti izmuzne lahko obesiš in v.^ndar ga več na rno toke t/opaste narklje, kadar na« ' J .Ji — Jaz b- moral nekaj šivali, amP^ ^ ^psi- Ostane še drug;i in zadnja možne niš peiečeinn smradu, ki ga izhlapeva S M na slamo in oviti glavo z robcem spati. (Dalje prih.) 7th, 1922. "ENAKOPRAVNOST* STRAN S, M. DOSTOJEVSKI: (Odi, INKVIZITOR iz 'Bratov Karama zovih".) ^ »Ja ljubezni od člo-sam od sebe trif" oropan ipc '^Btcralo T ^0 ;r_ svdbodno "fc-strani °' '" "^česar ni res ,podo- se ^P'TebeinT' P"* »I nrai " podobo, r m naifl bremena, N? Vvk,? .^■^»bbdno odlo-E^ogočl nalposled, " takih K ^ Gicer nc za-ih kf,. ^f'^ko@tih in ta- % nI 1 ° **1 n®-tl°"y Na ta nabili temeljni 7 'ft zavni kra Koga, ° "e db. ;Wf ,g pa je to ^ So na ' P^'edlagalo? ik ""^vetu, tri edin. Veu ' ^^'■'gle ukrotiti sicer: ču "1 avtoriteta. Ti 1®!° '".o™«" i" •I® 111 sam si Nel %i. J. postavil na ^ti, ^(^voril: 'Ce ho->:sti tod' ?? tdiji, te- da c ' IT ia roif bodo an- in t ^-legova zadela !* Wji boš, če si %s. " "^^kazal boš, ika-Tvo- ?'• in Vf pred- raz j^ot b '"^Kočno si ra- 'i'o mar ze Pri' J' ^Gdel ta-(Doi^i koraku ^ušal T' •"' hin . ®P°da in da 4» L. ^ ^^gubil vero v •—_ _Mel ter se raz- K all ob zemlji, ki si j,o, prišel odrešiti in vzradoval bi se umni duh, ki Te je izkužal. Toda ponavljam: je-li mnogo taikih, ka-'cor si Ti ? In si res mogel aamo za trenutek misliti, da bodo tudi drugi stnpeli v taikih izikušnja-vah Mar je tako ustvarjena človeška priroda, da bi celo v takih trenutkih najstraSnejSih {snovnih in muika,polnih duševnih razdvojen j obstala sama s svobodnim odločevanjem srca? O, Ti si vedel, da bo ohranjen Tvoj čin v knjiigali, da bo segel v zadnje globine časa in do poslednjih zemeljskih meja, in nadejal si se, da bc; človek, ki bo hodil za. Teboj, oStal z Bogom, ne da bi potreboval čudežev. Toda tega pa nisi 'Vedel, da bo zavrgel človek s čudežem tudi Boga, kajti človek ne išče tolik'o Bo-^a, k:t pa čudežev. In talko, ker ne bo mogel izhajati brez čudežev, si bo izmislil novih, začel ibo verovati lastnim vražarijam in čarovnijam starih ibab in naj bo !5e stokrat uipornik, kriviciverec in brez-božniik. Sfeipil nisi s križa, ko so Ti vpili: 'Stopi s križa in verjeli Ti bomo, da si Sin božji!' In sto-roil nisi zato, ker nisi hotel zasužnjiti človeka s čudežem, ker Te je žejalo pa svobodni ljubezni, ne pa po suženjskem zamaknjen ju pred m'ogdstvom, ki ga je enkrat za vselej do ddbra prestrašilo. Toda tudi v tem si sodil o ljudeh previsciko, kajti sužnji so, četudi s. ustvarjeni kot uporniki. Ozri'se in sodi, petnajst vekov je prešlo od takrat — /pojdi in poglej si jih: koga si dvignil do Sebe? Zaklinjam Te, človek je slabejši in nižji ipo naravi, kot si Ti o njem mislil. Kje, povej, kje more izpolniti, kar si izipol-nil Ti ? Preveč visoko si ga cenil in zat: si ravnal z njim, kakor da ga sploh ne ljubiš — in kdo tako: Isti, ki ga je vzljubil b'olj od Sanjega Sebe! Nižje bi iga moral ceniti in manj bi zahteval od njega ; in to bi bilo bližje ljubezni, Lausche slovenski odvetnik r\ . ^'aauje "--- d Po dnevi v svoji odvotnliSkl pisarni 5^^ARDIAN BLiDQ. 2vee, ®'" G-30 do 8. ure pa na domu. 6121 ST. CLAIR AVE. Main 2327 J Ravnokar je izšla knjiga ani Habsburžani g, je izdala Ameriško-Jugo-^^&Tiaka Tiskovna Družba. je sjjiaala grofica Larich, ^ dvorna dama na Dunaju. V kni- . vi ^ opisuje vse podrobnosti k<^ kababurake klike, ka-tudi smit cesnrjeviča Rudol- ^jiga je jako interesantna in '^iPoročanio rojakom, da »i jo ^ "j Raročijo. knjige je samo 60c 2^ zabavo in pouk 'Y ^ — čitajte velemesta ^ življenja priaeljenKe v Ameriki CENA 50«. sopigr i 'Jugoslovanska Tiskovna Družba ST. CLAIR AVE. ker bi bilo lažje njegovo breme. Slab je in podel je. Kaj za to, da se sedaj vsepovsod uipira; naši dblasti in da se ponaša g svojim up:irni'š.tvom. Ponos ^larčka in otroka je to. Podobni so malim dečkom, ki so se utprli in nagnali učitelja iz razreda. Ampak tudi njih zmagoslavja bo konec in se drago iga bodo poplačali. Upe-pelili k)do hrame božje in zalili bodu; zemljo s krvjo. Najposled pa se jim bo le zasvetilo — otrokom neumnim — da so preslabi za upornike, da omagujejo pod težo lastnega upora. Vsi zaliti s smešnimi solzami si bodo tedaj začeli priznavati, da: se je hotel go-"tovo pošaliti nad njimi, kdor jih je ustvaril za upornike. V obupu bodo tako igovoriliv in bogo-skrunske bedo injih besede in še bolj bodo nesrečni zaradi njih, ker človeška priroda ne prenese bogoskrunstva, ki ga navsezadnje vselej spet maščuje .sama nad .seboj. In take;: zmeda, ner si^če in težave — evo, njih dežela na zemlji po vsem, kar si Ti zanje pretrpel. Veliki Tvoj prerok govori v alegoriji svoje vizije, da jih je videl vse, ki bodo vstali pri prvem vstajenju in da jih je bilo iz vsakega rodu p'o dvamajst tisoč. Pa če jih je bilo toliko, biti go mcrali bolj bogovi kot pa ljudje. Pretrpeli so Tvoj križ, pretrpeli oib koreninicah in kobilicah desetletja glad in golo-tb puščave in sedaj seveda lahko s ponosom pokažeš nanje, na te otroke svjbode in svobodne ljubezni, na njih breziprimerno žrtev v Tvojem imenu! Ali spomni se, da j lih je bilo vsega, komaj nekaj tiaočev, in še to bogov, a kaj pa cstali? V čem so grešili ubogi slabotni, ker niso- zmogli, kar so J/mogli m gočni ? V čem je kriva sJabo'tna duša, .ki ne more sprejeti tako strašnih darov? S:J menda nisi prišel samo k izvoljenim in za izvoljene!? Če pa si ;crišel samo zanje, no, potem pa je za nas na svetu skrivnost, ki nam je ni dano spb-znatl. Zopet z druge strani smo bili tcrej upravičeni, ko gni: jim propovedovali skrivnosti in jih učili, da ni svobodno odloČGvanje njih src vaiž-no in ne svobodna ljubezen, am-ipak skrivnost, ki so ji dolžni sle-p: pokorščino, in čeprav bi bilo proti njih vesti. Tako smo storili mi. Popravili smo Tvoje de-jsnje in ga zas.ncvali nad čudežem, skrivnostjo in av^toriteto. In ljudje so se vzradovali, da smo jih vnovič povedli kakor čredr in da smo odvzeli slednjič njih src prestrašni dar, ki jijn je prizadeval tolike muke. Smo torej storili prav ali ne? Povej, ali nismo ljubili človeštva, ko sm'o rnu v tako ponižnem spoznanju njegove nemoči z IjiUibeznijo olajšali njegovo breme, kci smo privolili njegovi slabotni naravi celo greh na našo odgovornost? Cemu torej prihajaš rušit naše delb? In kaj molčiš ves čas in ne odmakneš krotkih Svojih oči od mene? Razsrdi se, ne maram Tvoje ljubezni, kei- Te tudi jaz ne l,j1,ibim. In kaj mi je Sikrivati pred Teboj ? Mar ne vem, s kom govorim? Vse že veš, kar Ti i-mam povedati, poznam na Tvojih očeh. Pred Teboj da bi skrival našo skrivnost? Mog'ode pa jo hcičeiš slišati pra v iz mojih ust, čuj torej: mi nismo .s Teboj, ampak z njim. Evo naše skrivnosti. Že zdavnaj nismo več s Teboj, ampak z njim, že osem vekov. Ravno pred osmimi stoletji je bilo, ko smo vzeli od njega, kar si Ti z negodovanjem zavrgel, poslednji dar, ki Ti ga je ponujal potem, ko Ti je razikazal vsa zemeljska kraljestva:, vzeli smo Rim in fcezarjev meč in se proglasili za edine vladarje te zemlje, čeprav se nam še niti do danes ni posrečilo dovršiti našega dela. Kdo .pa je kriv? O, doslej seje šele komaj dobro začelo, ampak začelo se je. Še bo trajale in še mnogo bo trpela zemlja, pre dno bo končano, toda. dosegli bomo in vladarji pos1a,ne.mo. TaSus pa bo ura misliti na vt sol j no sreča vsega človeštva. In vendar bi 'bil že takrat la'hiWo sprejel Cezarjev meč. Zakaj si zavrgel ta poslednji dar? Saj bi, če bi ga sprejel, izipobiil vse, kar išče človek na zemlji, to je: komu se prikloniti, ikomu izročiti svojo vest in na kakšen način se združiti naposled v enem aamem vesoljnem in od vseh zaželjenem mravljišču. Kajti potreba po vesoljnenfze di njen ju je tretja in poslednja muka člove^štva. Vsekdar je človeštvo kot celota stremelo po vesoljni enotnosti sv'ojega reda. Mnogo je bilo velikih narodov z veliko zgodovino, toda čim višji so tali, tem večja je bila njih nesreča, kajti tem silneje od drugih So spoznavali potreibo vesoljnega zedinjenja. Kakor neurje so dreveli veliki zavojevatelji, Timurji in Cingiskani, čez zemlje v hitenju, zavodevati jo čez in čez; in dasi podzavestna, vendar je bila to ista potreba po vse občem in vesoljnem zedimjenju. Ce bi bil Cezarjev meč in škrlat, bi bil osnoval vesoljiuo kraljestvo bi bil prinesel vesoljni pokoj. Kajti, kdo .pa naj vlada človeštvo, če ne tisti, v čiigar rokah je njih vest.in njih kruh? In zato smo. vzeli Cezarjev meč i« s tem zavrgli Tebe in šli za njim. O, še stoletja bO' trajalo to njih po?c-n j an jo s svobodnim razumom, z njihovimi vedami in Ijiidožr-stvom, ker če bodo začeli svoj babilonski stolp brez nas, bodo k.-nčali z ljudcžrstvom. Ta ča,s pa ibo, ko bo prilezla zver k našim negam in jih Skroipila s kr--vavimi solzami svojih oči. Mi pa brmo sedli na zver in povzdignili čašo in na njej bo zapisano: Skrivnost! In tedaj, in samo tedaj, bo nastalo za ljudi kraljestvo sreče in pckoja. Ti ae ponašaš a svojimi izvoljenci, toda razcqi teh nimaš nikogar, mi pa bomo potolažili vse. To pa še ni vse. Koliko jih je od teh izvoljencev, pd teh mogočnih, ki bi I hko postali izvoljenci, ki pa so nazadnje utr'/jeni od predolgega čakanja na Tvoj prihod prenesli in še prenašaj^o žar svojega srca in sile svojega duha na tujo njivo in končujejo s tem, da, dvignejo Tvoj praipor svobode zciper Tebe samega! Toda Ti sam si bil, ki si dvignil ta prapor. Pri nas pa bodo srečni vsi in se ne bedo več uipirali in se ne bodo veC, morili med seiboj kakor po Tvoji sv o bodi vsfipovsod. O, prepričali jih bomo, da bodo dosegli svobodo samo tedaj, če se je bodo odrekli Z;radi nas in se nam pokorili. No, in imamo prav ali ne? Sami Fe ne bodo prepričali, da imamo prav, kajti sipominjali se bodo, do kakih strahot suženjstva in do kakih duševnih prc(pasti jih je orivedla, Tvoja svoboda. Sv'o-bcda, svobodni um in znancsti jih bodo privedle v takfe zagate, do takih čudežev in nerazrešljivih skrivnosti, da bodo eni, ne-pokorni in divjaški, ,pomorili sami sebe, da se bedo, drU{gi, nepo-korni toda slabotni, pokončali med seboj, a tretji in zadnji, da bodo prilezli k našim nogam in zajecali k nam: "Da, vi ste pravični, vi edini ste vedeli za njegovo skrivnost, k vam ae vračamo, rešite nas nas samih.' Gotovo, potem, ko bodo prejeli kruh od nas, bedo jasno sprevideli, da jih hranimo z n.i,ihovii%i kruhom, s tistim, ki so si ga sami pridobili, da ga jemljemo od njih in da ga jim zopet vračamo — brez vsaktgrega čudeža, sprevideli bodo, da ne sipreminjamo ksmenje v kruh, ali rdsnično, b'olj kot kru ha se bodo veselili, da ,ga dobivajo i? naših rok. Kajti predobro se bodo sipominjali, kako se je preje, pred nami, spreminjal kru^i pod njih rokami v ksmenje, dočini se sedaj kamenje spre min j a pod njih rekami v kruh. Le predobro, le predobro bocfo razumeli, kaj, se pravi, podvreči se na vekomaj, in dokler ljudje tega ne bodo razumeli, ostanejo nesrečni. Kdo je največ doprinesel k temu nesporazumljenju. Toda čreda se zibere vn'ovic in vnovič se bo pokorila in takrat na vekomaj. Takrat ji bomo dali tih:, in umirjeno srečo slabotnih bitij, kakršna so ustvarjena. O, uverimo jih najposled, da nimajo pravice do ponosa, katerega si jih učil Ti, k'o si jih dvignil. Dokažemo.jim, da so slabotni, nebogljena deca, pa tudi, da je otros'ka sreča najslajša. Pohlevni bodo positali in gledali bodo nas in ge na's tiščali kakor piš-četa k^ svoji koklji. Občudovali nas bodo in strmeli nad nami in ponašali se bodo s tem, da smo tako mogočni in pametni, da smo mogli umiriti tako. tisočmilijonsko čredo. Oslabljeni bodo trepetali pred našo jezo, njih razumi bodo postali malodušni, njih oči solzave kakor cči otrok in žensk, pa prav tako lahko kakor do solz, jih pripravimo zopet do veselja in smeha, do svetle radosti in srečnega otroiškega popeva-nja. Gotovo, prisilili jih bsmo k delu, zato pa jim v iprc.stem času uravnamo življenje kakor otroško igro,, z veselim petjem, zbo-rcnv z neholžnim rajainjean. O, tudi greha jih oiprcstimo, saj so slabi in brezmožni, in kakor otro ci nas bodo ljubili zato, ker jim dovolimo grešiti. Porečemo jim,' da bo cdknlpljen vsakteri ,%reh, storjen z' našim dovoljenjem. Ljubimo jih in zato jim bcmo dovblili grešiti in vso kazen za njihove grehe bomo, ker že ni drugače, na s^be vzeli. In vzeli jo bomo, zato pa nas bodo obor zevali, dobrotnike svoje,, ki so prevzeli nase njih grehe pred Bo gom. Dovoljevali in prepovedovali jim bomo živeti z ženami in ljubicami, imeti ali ne imeti ctro ke — kako nas'bodo ubrgalil — in z veseljem in z radostjo se nam bodo pokoravali. Najrauč-nt-jše skrivnosti svoje vesti — vse, vse nam bodo prinašali, mi pa jih bomo oproščali in radi bodo verjeli na šini oprostitvam. ,odrešujgčih jih gd. strašnih se- danjih muik svoibodn^a in osebnega [odlbčevanja^ In. vsi bodo siečni, vsi milijoni bitij, razen stotisclčev, g^ctepodujočih nad njimi. Kaditi samo mi, mi, ki hranimo skrivnost, mi bomo nesrečni. Tisočkrat milijoni bodo srečni in stotisoč bo mučenikov, ki so vzeli nase prokleto spoznanje d'0-brega in zla. Tihr. bodo umirali, tiho ugašali v Tvojem imenu in našli za grobom le »smrt. Ali mi ohraniim'o skrivnost in zavoljo njih lastne sreče jih bomo slepili z nagrado nebeško in večno. Ker, če bi tudi bilo kaj na onem svetu, za take seveda ne more biti ničesar. Govcre in prerokujejo, da boiš vnovič prišel in vnovič zmagal, da boš prišel s Svojimi izVoljend, s Svojimi ponosnimi in mogočnimi, ali porekli jim bomo, da so oni cdrešili le sami sebe, mi ipa smo odrešili vse. Govore, da bo osramočena vlačuga, sedeča na zveri in držeča v svojih rokah skrivnost, da se b'odo vnovič dvignili slabc-tni, raztrgali njen škrlat, in razgalili njen- ostudno telo. Tedaj ' pa bom vsital jaz in pokazal na tisoče milijonov srečnih otrok, ki niso poznali greha. In mi, ki smo vzeli njihove grehe zavdljo njih sreče nase, mi stopimo pred Tebe in porečemo: "Sodi nas, če nas mcreš in smeš!' Vedi, da se Te ne bojim. Vedi, da sem bil tudi jaz v puščavi, da sem se tudi jaz hranil s koibilicami in koreninicami, da sem trdi jaz blagoslavljal svobodo, s katero si bla- goslavljal ljudi, da sem se tudi jaz pripravljal, vstopiti v zbor izvoljencev Tvojih, željan, izpolniti število. Toda iz,pregledal sem in nisem več hotel služiti brez-umnju. Povrnil sem in se pridružil njim, ki popravljajo Tvoje delo. Zapustil sem ponosne in ae povrnil k ponižnim za srečo teh ponižnih. Zgodilo se b'o, kar Ti govcrim, in prišlo bo kraljestvo naše. Ponavljam Ti: jutri boš videl poslušno čredo, kako bo, samo da ji namignem, prihitela podgrelbat žerjavico Tvoje grmade, na kateri Te bom sežgal zato, ker si nam stopil na pot. Kajti, če jo je kdo, potem si Ti zaslužil našo grmalo. Jutri Te sežgem. Dixi." (Rekel sem.) Ko je^inkvigitor končal, je čakal nekaj časa, kaj mu bo Ujetnik odgovoril. Težko mu de Njegovo molčanje. Videl je, kako ga je Ujetnik ves ča!s pbslušal, tihi Svoj pogled uprt v njegove oči, ampak vidno brez želje, i5?preg(V voriti. Starec pa bi bil rad, da bi mu kaj odgovoril, karkoli, čeprav še tako grenkega, strašnega. On pa se mu nenadno molče približa in ga poljuibi na brezkrvna devetdesetletna usta. In to je ves Njegov odgovor. Starec vzdr-geta. Nekaj se zgane krog njegovih ust. Stopi k vratom, odpre jih in Mu reče; "Pojdi in ne pridi več... ne pridi sploh nikdar: več... nikoli več, slišiš, nikoli !'V In Ga izpusti na "femna planiš-ča Sevilje.'' Ujetnik odide. (KONEC.) OKUSEN! TEČEN! Hi v kositrastih posodah V Strucah VPRAŠAJTE VAŠEGA GROCERISTA! »ooooooooooooooooooooooooooooooooooo OGLAŠAJTE v "ENAKOPKAVNOSTI". ......................................................................................................................................................... ZAKAJ? Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — ZATO: ker pomeni vsak oglas v kov za vaš list — vašem listu več dohod- povej! Kdo je raaprail čredo in jo razgnal po neznanih potih? F- ker ako kupujete od tigovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a isto-(Tasno pomagate vašemu listu finančno — ZATO: ZATO: ker ako omenite trgovcu, da kupujete zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo več oglasov —« pn njem dal čim • \ Vpoitevajte dnevniku najprvo one trgovce ki oglašajo ▼ tNAKOPRAVmST In naročajte se nanj. Vedno najnovejše voščiti, povesti itd. Princeton 551. m. TISKOVNA' DRUM 6118 st. clair ave. ssasczs=sssxsss=s i STRAN «. ♦•ENAKOPRAVNOSir PIKNIK Delavci zaposljeni pri THE EUCLID FOUNDRY CO. priredijo V SOBOTO, DNE 12. AUGUSTA VELIK PIKNIK ^ NA KASTELCEVI FARMI. Na ta piknik se vabijo vsi delničarji Euclid Foundry Co. in splošno vsi prijatelji delavcev. Zabave bo dovolj za stare in mlade. Kdor ljubi dobro zabavo, naj ne zamudi te »priltke. Začetek ob 10. uri dopoldne. Dirke in druge igre se prično ob eni uri popoldne. Clevelandske novice. Collinw6odom. m t PROGRAM: 1. Rase bali igra med Cievelandom in 2. Dirka s samokolnico, ali velbarjem. 3. Dirka 7 jajci za dekleta. 4. Peamits race za dekleta. • 5. Poseben kontest za ženske. 6. ''Pie eating" kontest za dečke pod 12. letom. Za vsako točko je določeno krasno darilo M VI k? i Poletne obleke morajo biti večkrat čiščene in li-kane da se lepše nosijo! Vase obleke so zavarovane proti ognju in tatvini dokler so pri nas. Mojstersko delo je najboljše. Cene nizke. Naše skušnje in priprave, vaš dobiček. Tih® Fraiolk ° Meir^air ČISTILCI IN BARVARJI OBLEK. // Tovarna . 5921-31 Bonna Ave., vogal 60. ceste Podružnice; 6511 St. Clair ^ri Addison Rd., 12404 St. Clair Ave. A. F^. Svetelc Co. Prvi slovenski pogrebni zavod v Collinwoodu. Se priporočam cenjenemu občinstvu v slučaju nesreče ali smrti, da me pokličete ker bom gledal, da bom vsakomur dobro postregel. .4mbulanca in avtomobili za vse slučaje. 1.5220-26 Saranac Rd. O. S. Wood 44 Podpirajte domače podjetje. W OAIIY BETWEEN tUYEUND& BUFFALO 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 Tli« Great Ship "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" — "CITY OF BUFFALO" BETWqSN 9.00 P.M. 7:80 A. M. CLBVBLAJSB — DnUy, M»y lit to Nov. 15th—BDFFAJLO lean: CutVRUuro • 9i00 P. M.) Kastkrn 5 U«« Botpalo • Artlre Bctffalo • 7i80 A. M,) Stancaku Tikk ( Arrirc Cuvslamu Ctmncction» ot BnjToJa for Nla«« FaU« #nd #11 KaBtern mul Canadlwi point«. RuHroad tlcUotn rauUins botwocn Cleveland tmd Buffalo are good lor tranapoiUtlon on our atcnmer«. Auk yotir tlcKot mjpr>nt or touriat a«on<^ fnr tiokoU via C. & B. Lino. Mew Tourist Antomobiiu lUto—IIO'OO Kound Tnp, with : day« rotuvn limit, for cats not cxeeodinir 127 inch whcelbaoo. BenulifuUr wloMd aectionol puzulo chart of .Th« Grctt Bhip "SKKANDBEli" unt oo rooSot of booklet freo. _ Tb<» Cleveland & Buffalo franeit CompaJiy _____ Cleveland. Cmlo Th# Croat 2>hlp ' "SEEANDBEE" —the largest end most ecMtlr, Ipaaaeager Steamer on Wand' watoraof the worid« Sleeping #ap#elty, 150Q pawcngere, FARE * 5# dr. l. e. siegelstein Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogral E. 9lh Si. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. 'BE kx>000000000000000000000000000000000< OGLAŠUJTE V ENAKOPRAVNOSTI — Mladoleten voznik. V soboto sta bila aretirana 14-letni Aaron Marcus, 2911 W. 15 St. in 21,letni August Sroman, 21 Pu-ritas Ave., West Park, 0., ker sta povozila 17-letno Mary Barrett, 1337 W. 61 St. ter jo nato pustila ležati' potolčeno na cesti. Prvi se b'o moral zagovarjati pred mladinskim sodiščem, ker je premlad, da bi vozil avtomobil, drugi pa zato,'ker mu je dovolil. Pnjetih je še več drugih aVtomdbilistov ker so vozili v pijanem stanju. William Smola iz W. 65 St. ne bo simel voziti svojega avtomdbila do prihodnjega leta ter je obsojen na 30-dneven zapor v Wan-ensville z dvema drugima moSkima, ki sta, se peljala z njim. Vsi so bili pijani. — Danes je zadnji dan, ko se la'hko registrirate, ako se hočete vdel^žiti primarnih volitev. Registrirate se lahko od 3. do 8. ure zvečer in gicer v volilni koči vašega okraja. Če mogoče ne veste, v katero koČo sipadate, ako ste se od zadnjih volitev preselili ali šele zadnji čas postali državljan, pojdite v najbližjo kočo, kjer se vam bo pifr'edalo, kam spadate. — Med soboto in nedeljo je bilo vprizorjenih po mestu vec pretepov v katerih sta ubita >dva moška, šest jih je pa smrtno ranjenih. Vsled igrarija hazardnih iger pa je bilo aretiranih 34 moških. ■ —_ Nocoj se vrši redna mesečna seja dram. dr. '"Ivan Cankar v S. N. Domu. Važno je da so vsi člani in članice navzoče. — Včeraj ob 4:30 popoldne se je pripetila na hulevardu in Parkgrove Ave avtomobilska nesreča, v kateri je dobila precejšnje poškodbe Mrs. Kovač, 15430 Calcuta Ave. Družina Egidij Kovač se je peljala Z Jim Možina-tom iz 15626 Calcutta Ave. proti domu. Zavili so ravno iz bulevar-da na Parkgrov<- ave., ko privo-zi od nasprotne str'ani neki drugi avtomobil in se zaleti v zadnji del Možinatove mašine. Bila je njegova krivda, kajti imel je do' volj prostora, da se izogne, ker je Možinatova maaina bila do malega že vsa na stranski cesti. Oba avtomobila sta j ako poikvarjena. Soproga Mr. Kovača je bila toliko poškodovana, da so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer je dobila prvo pomoč.' Sedaj se nahaja doma. Ostali so ušli z manjšimi poškodbami. — Napol mrtev. Neki železniški čuvaj od Wheeling & Lake Erie železnice je našel včeraj popoldne v zapuščeni bar'aki pod Central viaduktom nekega napol mrtvega človeka, ki ni najmanj kakih pet dni že ničesar zavžil. Kot je povedal, se piše Joseph Fike, 45, in je iz Louisville, Ky. Od tam pa do Galion, Ohio, se je pripeljal z vlakom, v Galion pa je stopil z vlaka In se namenil peš v Cleveland, da si poišče dela. Pot pa,, je bila huda, po nogah so ae mu pričeli od neprestane hoje delati mehurji in ko je končno prišel sem, je bil tako zdelan, da ni mogel nikamor. Prilezel je še do zapuščene barake, kjer se je vle-gel in ležal več dni brez vsake hrane. Sedaj se nahaja v bolnišnici, kjer ga zdr'avniki počasi krmijo z mlekpm, da se mu želodec počasi zopet spiravi na red. van na $1,000 globe, ker se ga je dobilo, ko je kuhal žganje iz rži in koruze. Policaja Unger in Boyd, ki sta izvedla aretacijo, pa sta izpričevala, da sta našla dve nrwtvi podgani v vreli goši, katere je imel v svoji kleti, 201 1 W. 47 St. Zaplenjenega je bilo tudi 15 galonov žganja in kotliček za dvajset galonov. — Za odpoklic Kohlerja. Ker se je pokazal župan Kohler kot zagrizen sovražnik organiziranih delavcev, bo delovala Ameriška delavska federacija na to, da bi se župana odpoklicalo ali odstavilo. Mestni svetnik Stacel je že izdelal tozadevne peticije ter bo pričel pobirati podpise od državljanov. 15,000 podpisov je potrebnih, predno se more dati vprašanje na volitve, kar se bo na lahko doseglo, če se vpošteva, da šteje federacija nad 50,000 članov. Od nasprotne strani, namreč od trgovske zbornice pa se hvali in povzdiguje Kohlerja kar se ga le more za njegovo postopanje z stavkujočimi pobiralci odpadkov. V tej stavki je enostavno zanikal štirje kovači, ki kujejo konje na unijo. Nadalje so šli na stavko Canal Rd. garbič postaji. Service direktor je rekel ,da bo dobil na njih mesta drtige delavce. Ertži-nirjem in kurjačem v kuhalnici odpadkov se je zagrozilo z izključen jem iz unije, ako takoj ne prenehajo z delom. CIGARETE H MALI OGLASI fDalje iz 2. strani.) nega napada na srftxski narod. Ta oficir je bil menda učitel.] ter je imel ime podobno imenu sedanjega bolgarskega t)oslaniika v Beogradu. Z njim je potoval na vaden vojak, O' katerem je pravil oficir, da se je jokal, ko so na potu sikozi Srbijo kazale srbske žene za njima s pr-stam. Takrat sem se čudil temu pripovedovanju, pozneje pa sem se uveril, da je vsebovalo precej resnice. Po vojni sdm govoril z Bolgarom, 6 čegar iskrenosti sem prepričan, ker 80 mi to potrdili tudi ugledni radikalni Srbi. Ta Bolgar je sedanji ministrski predsednik Stamlbolijski, čegar izjave je priobčil lani "SI. Naro'd". Stambolijskega je Radoslavova vlada kot pristaša intervencije na strani antante cibsodila na smrt. pozneje pa pomilostila ter je presedel tri leta v ječi. Da nes vodi usodo bolgarskega naroda kot načelnik vlade in kot načelnik največje 'bolg. stranke ter je odgovoren za vse, kar oblikuje naše odnošaje z Bolgarsko. Njegotva dolžnost je, da, pokaže z dejanji svo-jo iskrenost, ki mora biti obenem isikrenoist celokup ne sedanje bolgarske politike. Predvsem mora izvesti napram DOBRE SO' |Q

ce ? foOOONfcSS NEVER. 'SAW SvCM A SiCwr — Oh sc he HAS - W»S MOv^rH WAS ,N rcD^_ Don't W MustajS^-^' from colds, gestion, ItmayP^^^d65c' ..V Better