'MESSENGER" GLASILO ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI
LETNIK XX, ŠTEV. 3
Registered for posting as a periodical — Category "B"
MAJ 1975
Published by:
Slovenisn Association, Melbourne Postal address: PO. Box 83 — Caulfield, Vic., 3162 Telephone: 211-0314, 50-4463 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 20c
Annual subscription — letno:
$2.00
NOVI VESTNIK
1. septembra 1955 je prva številka "Vestnika" prišla med Slovence v Melbournu.
"Ne pričakujte preveč. "Vestnik" ni časopis, ki Vam bo usiljeval to ali ono mišljenje, ki bi hotel s kom tekmovati . . . Namenjen je naši družini v Melbournu in Viktoriji. V njem Vas bomo obveščali kako napreduje naše delo na družabnem, prosvetnem in dobrodelnem polju, preko njega boste zvedeli osebne novice . . . Sporočili Vam bomo, kje se bomo skupaj pove-selili in kje družno prijeli za delo. "Vestnik" bo glasilo medsebojne povezanosti, zavesti ene usode, sloge in dobre volje".
Talio je pisal "Vestnik" v tej prvi svoji številki pred skoraj dopolnjenimi dvajset leti svojega obstoja.
S skeraj istimi besedami prihajamo pred Slovence v širni Avtraliji danes, ko s to številko stopamo v naše novo obdobje.
NA SESTANKU ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI, KI SE JE VRŠIL LETOŠNJO VELIKO NOĆ V CANBERRI JE BILO DOKONČNO ODLOČENO NAJ "VESTNIK" POSTANE GLASILO VSEH SLOVENSKIH DRUŠTEV, KI SO POVEZANA V ZVEZI.
Društvi v Sydneyu in Canberri bosta prenehala z izdajanjem svojih glasil in
njihovi uredniki bodo postali souredniki "Vestnika".
"VESTNIK" BO FORMALNO ŠE OSTAL LASTNINA S.D.M., VENDAR GA BOMO EKONOMSKO POISKUSILI POSTAVITI NA LASTNE NOGE Z DOHODKI OD NAROČNINE, OGLASOV IN DRUGIH PRISPEVKOV. ZATO BOMO S PRIHODNJO ŠTEVILKO USTAVILI POŠILJANJE "VESTNIKA" VSEM ONIM, KI NISO ČLANI S.D.M. IN NISO PORAVNALI LETNE NAROČNINE V NAPREJ. VSI ČLANI OSTALIH V ZVEZI POVEZANIH DRUŠTEV BODO DOBIVALI "VESTNIK" PREKO SVOJIH DRUŠTEV.
Vsebina "Vestnika" se bo v glavnem
držala poti, katero smo začrtali v naši prvi številki pred dvajsetimi leti. Skušali pa jo bomo napraviti pestrejšo in bolj informativno. Toda kot smo dejali tedaj, rečemo tudi danes: "Ne pričakujte preveč." in prehitro, kajti naše možnosti so še vedno omejene z ozirom na naša sredstva in čas, ki je na razpolago sotrudnikom, ki vsi delajo brezplačno v svojem prostem času. Mnogo, če ne največ bo zaviselo od sodelovanja in podpore Vas čitalcev samih.
"Vestnik" je in bo ostal naše skupno glasilo, ki bo govorilo za nas vse, zavedajoč se, da v slogi je moč.
Uredništvo
SLOVENSKI MATERI
Slovenske matere — članice ženskega odseka S.D.M. ob novozgrajeni planinski koči na našem hribu
Skozi tisoč let borbe za ohranitev naše lepe Slovenske besede si Ti Slovenska mati nosila breme težkih odločitev in časov. Potisnili so Te v samotne koče, kjer si molče snovala načrte za pomoč našemu tako težko preikuše-nemu narodu. Nosila si hišo, dom, hranila narod in pogumno izgovarjala besede Slovenske.
Ko so te sile razmer odtrgale od Tvojega doma, ko si zapustila svojo tako ljubljeno domovino in odšla sama, z možem ali s celo družino v daljni svet, v novo življenje', takrat ji postala šele prava mučenica novega okolja.
V tujem svetu, brez znanja novih razmer,- jezika in navad si začela ustvarjati novo življenje. Postala si center našega življa, póstala si tisti steber, na katerega smo se vsi in se še naslanjamo. Tovarne in delavnice v novem svetu so postale polne Tvojih obrazov; zgodaj si vstajala, težko delala, zvečer pa pripravljala udoben dom Tvojim, svojemu narodu. Kolikokrat Tvoje trepetajoče roke niso mogle gladiti Tvojih, ko so pa bile lui jave in težko izdelane.
Začela si nam roditi novo generacijo. Še v drugem stanju si hodila za težkim delom, celodnevnim, a zvečer pa si še vedno imela časa, da si poleg domačega dela imela lepo in bodrilno besedo za tistega in tiste, ki si jim bila prava podporna mati v osamelosti. Istočasno pa si ustvarjala dom, ognjišče naše kulture in tradicije. Ko se je rodila nova generacija, si poskušala napraviti vse. Poleg podpornice treh vogalov, si postala vzgojiteljica, učiteljica in vodnica.
Prešla si na narodno-vzgojno polje v javnosti. Postala si borec za ohranitev tega, kar so Tvoje matere predale preko stoletij Tebi v sveto lastnino, ohranitev Slovenske besede, Slovenske kulture, Slovenskega življenja. Poleg
vsega dela si še vedno našla čas, da si prišla v naše Slovensko okolje, na našo Slovensko last.
Naš novi Slovenski hrib v Elthamu je postal Tvoja lastnina, brez Tebe našega novega "Kuturnega in razvedrilnega centra" ne bi bilo. Ti si postala tista sila, tista gonilna moč, ki nas žene do končnega cilja.
Ni črnila in barve, ki bi lahko ovekovečila Tvoje delo in Tvoj doprinos. Medalje v kakršnikoli kovini niso dovolj vredne, da izrazijo vrednoto Tvojega bistva v naši Slovenski sre-
dini. Nobena pisana beseda ne more poplačati in izraziti do prave mere Tvoje dejavnosti med nami.
Tebi Slovenski materi, nosilcu našega doma, ognju našega ognjišča in trpinu za nas vse, izražamo za Tvoj veliki dan, Materinski dan, svojo zahvalo in te preproste besede naj Ti bodo v nadaljno vzpodbudo in vdanost . . .
Zaključim naj s pesnikom Slovenskim: "Ko matere srce preneha biti, takrat ljubezni žarek odgori ti . . ."
Ivo Leber
SESTANEK ZVEZE
Na Velikonočno soboto 29. marca 1.975 se je v Canberri vršil redni letni sestanek delegatov Zveze Slovenskih društev v Avstraliji.
Ob 10. uri zjutraj so se zbrali v sejni sobi društva Canberre gospodje Dušan Lajovic in Vinko Ovijač, delegata za S.D. Sydney, g. Žagar in g. Ivan Savle delegata za S.D. Canberra, S. špacapan in I. Leber za S.D. Melbourne. S.D. Adelaide ni moglo odposlati svojih delegatov, pač pa je pooblastilo S.D. Melbourne, da jih zastopa.
Sestanek je trajal cel dan in delegati so uspeli v precejšnji meri uravnovesiti razmere med včlanjenimi društvi in pa tudi usmeriti delovanje Zveze v smeri, ki ji je bila začrtana ob ustanovitvi.
V tem smislu je bila sprejeta sprememba pravil po kateri bodo sedaj včlanjena društva postavljala vsako leto predsednika Zveze iz vrst svojih odbornikov in se bodo vrstila za ta namen po abecednem redu.
Druga važna odločitev je bila, da bodo društva v Sydneyu in Canberri ukinila svoja periodična glasila ter uporabljala "Vestnik", ki bo sedaj za poskusno dobo enega leta postal glasilo Zveze Slovenskih Društev v Avstraliji.
Nadalje je bilo sklenjeno, da bodo društva Zveze poiskusila povečati kulturno in družabno sodelovanje. Posebej pa je važno povdariti sklep, da naj tajništvo Zveze poišče načine, s katerimi bi Avstralski Slovenci mogli podpreti prizadevanja naših rojakov na Koroškem pri njihovi borbi za svoje manjšinske pravice.
Predsednik Zveze je postal za leto 1975/76 gospod Simon špacapan, predsednik S.D.M., za tajnico Zveze je bila za naslednje leto izbrana zopet ga. Vlasta Klemenčič iz Sydneya. Za podpredsednika Zveze pa je S.D. Sydney delegiralo g. Vinka Ovijača.
KAR STORIŠ ZA SE, TO ŽE S TABO IZGINE, KAR STORIŠ ZA NAROD, OSTANE VSELEJ; DONESI LE KAMEN ZA VZGRADBO OČINE, A RASLA NAPREJ NA PODLAGI BO TEJ.
!
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY
;	Vas prisrčno vabi na
:	9. LETNI PLES
j	in IZVOLITEV LEPOTICE PLESA S.D.M. 1975
j	ki bo v
:	SOBOTO, 10. MAJA 1975
■	'
j	v BROADMEADOWS TOWN HALL-u
Pascoe Vale Road, Broadmeadows
j	od 7.30 ure dalje
j	IGRA ORKESTER "SNEŽNIK"
i	Odlična večerja po zmerni ceni — Alkoholne pijače prinesite s seboj
i	VSTOPNINA: ČLANI $3.00, NE ČLANI $4.00
MLADINSKI PLES bo v nedeljo 25. maja 1975 popoldne na našem hribu v Elthamu
Igral bo orkester "Drava"
popotnik s hriba doli pride ...
MATERINSKI DAN
bomo proslavljali 11. maja ob 2.30 popoldne na slovenski zemlji
Horsley Park — Sydney
Otroški program, zabava, ples, založena kuhinja! Poskočne bo zaigral "šernekov Quartet" Vabljeni VSI, VSI, VSI !
Odbor SDS
DAN SVOBODNEGA TISKA V ZAMEJSTVU 25. maja v Horsley Parku (Sydney)
Sv. maša s procesijo ob 12 uri, nato primeren program in domača zabava
Na ta dan vsi v Horsley Park,
na ta dan vsi na slovensko zemljo !
Odbor SDS
POMAGAJ SI SAM
"Zartesi se nase in na svojega konja" Tako pravi pregovor naših južnih bratov.
Tudi mnogi naši avstralski politiki so naenkrat prišli na modrost tega pregovora. Ko se podirajo domine v Južno-vzhodni Aziji in ko se vidi kako znajo tuji zavezniki — vojaški in politični — organizirano in učinkovito umakniti svojo pomoč se je pojavilo v Canberri vprašanje: Na koga se lahko zanesemo, da bi n ts prišel branit ako se ljudskim masam Azije zahoče avtralskih širjav.
Britanija, ki je nekdaj vladala valovom širnih oceanov ni niti v stanju vzpostaviti varnost in mir med trmastimi frakcijami na Severnem Irskem. Združene Države Amerike pa so podobne dedcu, ki se je tako objedcl, da so mu pričeli pokati šivi na obleki in si je pokvaril prebavo. V takem stanju morajo v prvi vrsti paziti nase, da se opomorejo od notranjih težav predno zopet zagrizejo v pretrdo jabolko. Astralija se torej tudi na učinkovito pomoč ZDA ne more več zanašati.
Upajmo, da se bodo vodilni možje v Canberri vsaj iz primera v Indokini naučili lekcijo, katero so vsemu svetu s svojimi žrtvami dali borci generala Bora-V Varšavi, mladina Berlina, patrioti Budimpešte in naivni idealisti Dubčeko-vega kova v Pragi. Upamo, da bo tudi poučno za one rojake doma, ki še vedno upajo, da "zapad" ne bo dopustil, da Trst postane oporišče neprijateljske flote.
Zaenkrat pa smo s celim svetom zopet priče ljudski tragediji v Indokini, katere ne bomo zmanjšali s sprejemom par sto osirotelih otrok, ko so v vprašanju » življenja stotisočev, če ne iniljonov, ki so se znašli v tem položaju, v ne mali meri, na pobudo "dobronamernega" zapada. ZDA si bodo poskušale vsaj nekoliko oprati krivdo s sprejemom nekaj stotisočev beguncev. Nadejmo, se, da bo Avstralija sledila temu primeru in odprla svoja vrata na široko, kot je to storila za evropske begunce po drugi svetovni vojni. Upajmo pa tudi, da bo pregovor o kljusetu, pa tudi naš: "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal" postal vodilo za može, ki odločajo o usodi našega kontinenta.
Naš Slovenski hrib v Elthamu začenja dobivati obliko pravega središča našega življa. Teden za tednom, ko popotnik obišče ta del naše Male Slovenije, najde nekaj novega in vzpodbudnega.
Med Avstralskimi drevesi se dviga naša nova planinska koča, ki ni samo na zunaj podobna našim, notranjost je tudi prava domača.
Na Velikonočni ponedeljek je naša mladina prvič preiskusila njena tla z domačimi polkami in valčki. Četudi je vreme nagajalo so v notranjosti odmevali zvoki naših domačih melodij, Slovenskega ansambla "Drava". V stari "oštariji" pa je dišalo po "kranjskih" in domačih poticah. Mrzlo vreme ni moglo ustaviti notranje topline naših src, ko smo kramljali v prijetni družbi ob zvoku Slovenske pesmi.
Zopet je popotnik obiskal naš hrib prvo nedeljo v maju, ko je med našimi materami in očeti našel dve slavljenki rojstnih dnevov. Helena in Katarina sta slavili svoj upokojenski rojstni dan v naši sredini, na slovenski zemlji. S solzami v očeh sta se zahvaljevali za številne čestitke svojih in mlajših generacij. Najlepšo dobo svojega življenja, bogato jesen sta preživljale v krogu sadov svojega težkega dela.
S HRIBA PA JE POPOTNIK BIL POVABLJEN V DRUGO OKOLJE. DNE 13 MAJA BO PRVIČ V ZGODOVINI AVSTRALISKIH SLOVENCEV PRVA SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA. ČETRT URE SLOVENSKE BESEDE IN GLASBE BO NAPOLNILO OZRAČJE VICTORIJSKE AVSTRALIJE. IN OD TAKRAT SE BODEMO JAVILI VSAK TOREK MED ČETRT DO DEVET IN DESETIH ZVEČER. TOČNEGA CASA ŠE NIMAMO, KO GA DOBIMO BO OSTAL ISTI ZA LETO DNI. NOVA 3ZZ RADIJSKA POSTAJA, KI BO POD VODSTVOM ABC, BO NA VALOVNI DOLŽINI 1220 MED 3AW IN 3KZ. V PRVI ODDAJI V TOREK 13. MAJA VAM BODEMO DALI TOČEN CAS IN NAVODILA.
Popotnik je odšel nazaj na hrib in tam našel rojaka, ki je pred tednom dni prvič videl naš center. Navdušeno je pripovedoval popotniku, da je to tako lepo kot Mt. Buller in še lepše. Naš Marjan Potočnik, znani smučar in pleskar je urejeval in končaval zadnja dela v novi planinski koči. Ko mu je popotnik povedal, da planirane terase na zadnji strani koče ne bomo gradili
radi finančnega stanja, je Marjan ponudil ves materijal do vsote 1.500 dolarjev za dovršitev lepe sončne terase. Alex Kodila pa je obljubil z dvema pomočnikoma brezplačno dovršitev dela. Dobra in dobrotna Slovenska srca gradijo naš novi Kulturni in razvedrilni center. Zahvala na papirju ni dovoljna za naša čustva. Z skupnim delom in naporom bomo sigurno prišli do končnega cilja.
Popotnik se bo še oglasil...
IZLET V CANBERRO
upokojenci s.d.m. pripravljajo
skupni izlet v canberro. ako
se jim hočete pridružiti telefonirajte čimpreje ge. mariji peršič, 817108.
KOLIKO NAS JE ?
Na Zemlji živi sedaj 3 milijarde 860 milijonov prebivalcev, od tega živi dve milijardi 204 milijone ali 57 odstotkov vsega prebivalstca v Aziji.
Po številu prebivalcev je na drugem mestu "stara celina", ki ima 472 milijonov prebivalcev ali 12,2 odstotka vseh prebivalcev na svetu. Sledijo A-frika s 374 milijoni ali 9,7 odstotka, Latinska Amerika s 309 milijoni ali 8 odstotkov, Sovjetska zveza z 250 milijoni ali 6,5 odstotka, Severna Amerika z 236 milijoni ali 6,1 odstotka in Oceanija z 20,6 milijona ali 0,5 odstotka. Najhitreje narašča prebivalstvo v Afriki, ponekod za tri odstotke na leto, v Evropi pa je v 22 od 34 držav letni prirastek manj kot en odstotek. Podatki so iz letnega statističnega pregleda OZN.
Najmanj let živijo v Afriki — tam je poprečna življenjska doba 50 let, na Švedskem, za primerjavo, je 72 let. Poprečje 70 let imajo tudi Nizozemska, Danska, Japonska, Izrael in Islandija.
Najmlajša celina je Afrika, kjer je 40 odstotkov prebivalcev mlajših kot 15 let.
Publikacija OZN predvideva, aa se bo leta 2007 sedanje število prebivalstva na svetu podvojilo.
DVA JUBILEJA
Dva poznana slovenska para v Melbournu sta v preteklem mesecu slavila pomembne obletnice svojih porok.
G. Frac Ban in ga. Ivanka Ban iz Richmonda sta praznovala zlato poroko — 50 let odkar sta stopila v zakonski jarem. Oba sta v Avstraliji že dolga leta in sta bila med prvimi agil-nimi delavci S.D.M.
G. Ivo Leber, podpredsednik S.D.M. in njegova soproga Mija pa sta na 1. aprila t.l. obhajala svojo srebrno poroko.
Bela žena
V Ljubljani je pred par meseci v 95. letu starosti za vedno zaprl oči g. Alojz Mihelčič, oče dr Franca Mi-helčiča, tukajšnjega odvetnika in pravnega zastopnika S.D.M.
Pokojni Alojzij je bil ena vodilnih osebnosti slovenskega javnega življenja med obema vojnama. Kot vplivni funkcionar Slovenske Ljudske Stranke in član senata je dosegel visoko mesto podpredsednika Narodne skupščine bivše kraljevine Jugoslavije. A kot župan mesta Celje se je izkazal kot uporni borec proti nemškutarjem, ki so se mu ob okupaciji Štajerske zato maščevali z zaporom in z izgnanstvom.
Po vojni se je naselil v Ljubljani, kjer se je moral, radi svojih visokih javnih položajev v prvi Jugoslaviji, celo pred sodiščem zagovarjati. Toda svoja poslednja leta je preživel v miru, visoko spoštovan, ne samo za svoje delo na političnem polju, nego tudi za doprinos k slovenski glasbeni umetnosti. Ni ga med Slovenci, ki ne bi poznal pesmi, katere je uglasbil pokojnik: "Polje kdo bo tebe ljubil", "Nebo žari" in himno, ki jo je pripravil za verski kongres v Ljubljani: "Kristus kraljuj". To njegovo delo na glasbenem področju so priznale tudi današnje oblasti in mu podelile pravice in prednosti "Narodnega umetnika".
Osebnosti, kot je bil pokojnik so s svojim delom med dvema vojnama krepile in dvigale slovensko narodno zavest na spodnjem Štajerskem tako, da je tudi nemški nacizem z vsem svojim krvoločnim divjanjem ni mogel zatre-ti. Zato delo teh ljudi ne sme biti pozabljeno in zanikano, tudi če ne prihajajo iz onih vrst, ki so danes na krmilu. Nasprotno služiti nam morajo vsem za vzgled in vzpodbudo.
H OBISKU V CANBERRI
Prijeten je bil polet iz Melbourna preko planinskega področja snežehih Alp tja do čudovito svežega zraka mesta Canberra. Tako hitro smo prešli to razdaljo, da se mi je zdelo skoraj neverjetno, ko smo skozi okna letala zagledali to neverjetno sliko moderne arhitekture.
Kar nemogoče je pomisliti, da je starost tega mesta šele četrt stoletja. Čeprav se je zgodovina Canberre pričela z sanjami mladega inženirja Burleigh Griffin v prvem četrtletju tega stoletja, se zidava mesta ni uresničila do začetka leta 1950. Težko si je zamisliti, da so se na tej pokrajini še pred tako kratkimi leti raztegovali pašniki divjadi in se danes tu košati belo mesto avstralske vlade.
Tam se med vsemi novimi velikani blešči del Slovenske skupnosti v tej novi domovini — DOM naših rojakov v Canberri "TRIGLAV". Šele danes ko to pišem resnično vidim kakšne žrtve so bile potrebne da je iluzija postala resnica. Le mala peščica ljudi je pokazala, da je želja njihovih src velika sila; lahko jim danes s ponosom zopet zadoni slovenska pesem "OJ TRIIGLAV MOJ DOM — KAKO SI KRASAN"... Čeravno pozno, je bil to moj prvi obisk Slovencev Canberre — upam, da so moje čestitke še vedno dobrodošle ...
Poleg Doma samega ne morem pozabiti gostoljubnosti rojakov, ki so nas v Domu ali izven tako gostoljubno sprejeli. Veseli in z občuovanjem smo si ogledali različne razstave in prisostvovali prireditvam. Razstava Slovenskih vin je bila zelo primerno pripravljena in okušanje te
pristne kapljice je bilo prijetno. Vezenine in drugi ročni izdelki, ki so okraševali prijetno dvorano "TRIGLAVA" so bili res občudovanja vredni. Tudi razstava peciva je pokazala, da so gospodinje Canberre ravno tako pridnih rok kot bistroumne. Upam, da nam Melbourničanom niso zamerile, ko smo jim odnesli najboljše kolače. Naj ob tem tudi omenim da je kuhinja v Canberskem Domu vse preveč okusna, saj se še danes trudimo, da se znebimo vseh tistih nezaželjenih kilogramov, ki smo jih z vsemi drugimi dobrotami prinesli z našega obiska.
Zadnji večer so nam Canberčani na 'VINSKI TRGATVI" poleg vse gostoljubnosti dovolili, da odnesemo največjo steklenico šampanjca, prašička iz licitacije, katerega je na srečolovu že dobila neka ljubka ženska, pa ga je velikosrčno darovala društvu nazaj za licitacijo. Mislim da smo z veseljem pustili tam vsaj nekaj dolarjev za zahvalo taki velikodušnosti. Tudi pri loteriji se mi dozdeva ni Melbourne zaostajal, saj smo odnesli prvi dobitek in gotovo najlepši.
Verjetno jim je bilo s tem dovolj, ker drugo ni uspelo, da nas odstranijo od do-bitne mize, so nas nazadnje dali v zapor, ki je bil zelo primerno postavljen poleg pitnice, da zaporniki niso bili žejni in tudi ne brez družbe . ..
Mislim da sem skoraj vse povedala ob zaključku samo izročam toplo zahvalo in čestitke vseh Melbourničanov našim dragim rojakom, za tako prijeten in nepoznaben obisk Canberre ...	\
Helena.
sydney poroča:
PROSLAVA 20-LETNICE SLOVENSKEGA DRUŠTVA "PLANINKA", BRISBANE
Kmečka ohcet v Australiji
Ljubljanska "Kmečka ohcet" je dala pobudo slovenskemu klubu v Wollongongu, da prenese to bogato prireditev v Avstralijo. Vršila se je v soboto 5. aprila v Wollongongu, industrijskem mestu na obali Pacifika, južno od Sydneya.
Priredba je po poročilu v "Novosti" odlično uspela. Preko dve sto ljudi v narodnih nošah je sodelovalo v sva-tovskem sprevodu in slavnost je privlekla preko 4000 gledalcev.
V mestni dvorani sta sklenila zakonsko zvezo slovenski par Marija Živ-ko in Lenard Jazbec ter avstralski par Christine Ryan in Michael Urbane. Letalska družba "East-West" je poklonila avstralskemu paru brezplačno povratno karto do Alice Springs. JAT pa je nagradil slovenski par z brezplačno vožnjo do Ljubljane in nazaj. Commonwealth bank je dala vsakemu paru hranilno knjižico s $100, a tamošnja železarna jim je podarila po en jedilni pribor.
Poluradni "Council of Arts" je klub Planica za to uspešno folklorno prireditev nagradil z $2750.
Slavnosti so prisostvovali med drugimi senator Tony Mulvihill, jugoslovanski konzul Petre Cokleski, Mestni župan Frank Arkell, predsednik Good Neighbour Council Peter Hilton in glavni urednik tamošnjega glavnega časopisa "Mercury" Mr. John Richardson.
25 let JUST-a
25 let obstoja so proslavili člani, igrači in podporniki našega najbolj poznanega nogometnega kluba v Avstraliji s svečano večerjo v hotelu Southern Cross. V vrstah nogometašev in odbornikov JUST-a so skozi vsa leta sodelovali tudi Slovenci in njegove uspehe smo vedno smatrali tudi kot naše. Proslave se je udeležilo tudi več naših rojakov s predsednikom S.D.M. g. Simonom Špacapanom na čelu.
Na proslavi je bila prečitana tudi pozdravna brzojavka S.D.M. V spomin na ta svečani dogodek pa je g. Špacapan prinesel za naše društvo nogometno žogo s podpisi igračev, sedanjih pa tudi mnogih bivših.
V 25. letih je JUST dosegel sledeče uspehe:
Prvaki 3. divizije — leta 1950. Prvaki 2. divizije — leta 1951. Prvaki 1. divizije — leta 1957 Prvaki državne lige Viktorije v letih:
1963, 1969, 1971, 1973. Zmagovalci za Dockerty Cup: 1951, 1963.
Zmagovalci za Veečerni pokal: 1955,
1956, 1957, 1960, 1966. Osvajači Avstralskega AMPOL pokala: 1960. Zmagovalci Mednarodnega pokala: 1950.
Zmagovalci pokala Lige: 1974.
DAROVANO ZA CENTER V ELTHAMU:
Karl BEVC	$50,—
Ana KURI	50.—
Julija MRČUN	150.—
Albin SMRDELJ	10.—
Herman MUNSTER	50.—
Franc PLUT	50.—
Jože DOUGAN	150.—
A. & A. KODILA	150,—
Jože ŠTOLFA	150.—
Ivan ERJAVEC	20.—
Zdravko ŽELE	50.—
Alojz BRGOČ	20.—
BALINARJI, NA DAN !
Slovensko društvo v Sydneyu bo pri redilo meddruštveno tekmo v balinanju nekako proti kraju leta. Zato pa so na čeli že kar pridno trenirati in med seboj tekmovati. In ker je naše društvo nap> redno, nihče nc bo rekel, da smo nazad njaki, ima seveda tudi žensko "moštvo" Tako bodo naše "dame" poklicale na ko-rajžo vse ostale "dame" slovenskih društev, da se pomerijo, ne v kuhinji, — pač pa na balinišču. Morda bomo celo izbirali "kraljico balinanja". Vse to le za šalo, je pa le res, da se v Sydneyu pripravljajo na tekmovanje in mislim, da bi ne bilo napak, če bi tudi druga društva trenirala, da bo končna meddruštvena borba za čast in slavo prvenstva zares huda in trda.
G. Dane Brkovec, ki je zastopal naše društvo na tem pomembnem slavju poroča:
Bil je lep dan, 8. marec, ko sem se z letališča peljal proti "Novi Farmi", kjer so Brisbančani najeli primerno dvorano za to slavje. Že ob 11. uri zjutraj je bilo v dvorani živahno; pridni delavci so že pripravljali za proslavo. Lepo so okrasili dvorano, s pisanimi trakovi in balončki, na mize pa so postavili šopke gorenjskih nageljev in majhne slovenske in avstralske zastavice. Na oder so obesili napis — "Za dvajsetletnico" — ki je vsem ponosno povedal, da se Slovenci v Bris-banu že toliko let zbirajo in delujejo.
Začetek je bil ob 7. uri zvečer in kaj hitro je bila dvorana polna. Predsednik Jože Barbis je v svojem nagovoru pozdravil tudi zastopnike društev, ki so se udeležili tega slavja. Nakar so seveda predstavniki društev odgovorili z najboljšimi željami za uspeh in na-daljne delovanje Planinke. (Poleg našega društva, je tudi Canberra poslala svojega zastopnika, prav tako Triglav iz Sydneya. Melbournčani pa so jim poslali pozdravni telegram).
Sledil je program na katerem so na-
NIKAR OBUPATI !
"človeku je že kar težko delati", je dejal odbornik, ko je utrujen pospravljal društvene prostore. "Zabava za zabavo. Ljudi, hvala Bogu, toliko, da se kar tare. Ti pa garaj in skači, da vsakemu postrežeš. Naporno je, in včasih mislim, da ne bom več dolgo zdržal. Seveda, ko pa blagajnik poroča in slišiš, recimo, Silvestrovanje: okoli 3000 dolarjev, Jožefovanje: okoli 1200 dolarjev, pozabiš, da si utrujen in kar od nekje dobiš nove moči. Take številke šo gotovo dokaz uspešnega društvenega delovanja in zagotovilo, da bomo dokončali zidavo naega doma, da bomo res imeli svoj DOM. Seveda, ko gledaš ljudi, kako se dobro zabavajo, kako dobro in domače se počutijo na naši zemlji, pa res ni, da bi omahoval in obupaval. Kar poglejte jih, kako so veseli, ko da nihče nima nobene skrbi. Pa jih imamo, vsi imamo srkbi, velike in majhne. Za nekaj uric jih porinemo v stran in se poveselimo, da bi jih potem spet lažje prenašali. Tako si pomagamo med seboj, tako se razvedrimo.
Ste videli maškerado? Kakšna je bila! Še nikoli take. Morali bi videti maske. Tisti, ki ste ostali doma, ste tokrat res nekaj zamudili. No, na sliki poglejte, če niso bile naše maske res sijajne!
Kaj pa tale Vinska trgatev, kaj se vam zdi? Kaj ni razpoloženje, kot da bi res bili v vinskih goricah in nabirali grozdje. O, saj ga obirajo, kradejo ga, ampak naš paznik jih kmalu zaloti, in potem morajo v "Pržon". Pol dolarja te bo rešilo, če imaš prijatelja, ki te bo odkupil. Vse pleše, mlado in staro, zvrhan kup dobre volje. In pesem, daleč v dolino se razlega! Seveda se blagajna tudi lepo polni, in ni, da bi človek obupoval češ, kaj tako garamo! Kaj ne bi ; dom hočemo zgraditi in dom stane denar!" Skomignil je z rameni in že zginil drugam, kjer je nekdo naročal: štiri klobase in zelje prosim, pa hitro, smo zelo lačni, in žejni seveda tudi!
POSTANI ČLAN S.D.M.
stopale gdčne Kristina in Dragica Andreis, Suzana Pekol, Sharon Pakol in še mešani zbor, ki je pod vodstvom g. Sivca zapel nekaj lepih narodnih pesmi. G. Pekol je predstavil mladi sydneyski ansambel "Mavrica" (nekdanji Ministranti), ki so presenetili Brisbančane s svojim znanjem in prijetnim igranjem. — Tako mladi, pa taki "muzikanti"! Z njimi je nastopila tudi Irena Kužnik in pokazala svoj pevski talent.
Ljudje so plesali do onemoglosti, kar se je posebno pokazalo pri "Ra-špli", saj so kar omagovali! Večerjo in ostale takšne dobrote so zelo okusno pripravile požrtvovalne žene in dekleta, brez katerih pomoči nebi nobena zabava mogla prav potekati.
Drugi dan smo se sestali na domu g. Pekola, kjer smo se nakramljali in zalili ob okusnem barbecue. Le prekmalu je prišel čas slovesa, saj je poslednji ptič poletel proti Sydneyu že ob osmih zvečer.
Obilo sreče, napredka in uspešnega delovanja želim v imenu našega društva in k tem željam prilagam tudi svojo zahvalo za tako lep in prisrčen sprejem.
NAJMLAJŠI SLOVENCI
Eliot in Dana Vuchich roj. Brkovec sta 13.4.75. krstila svojega prvorojenca, imenovala sta ga Eric. Botrovala sta Marinka Rosman in Bob Vuchich. Stari oče Dane, naš požrtvovalni odbornik in stara mama Zofi, njegova prav tako pridna in požrtvovalna žena, sta na svojega prvega vnuka zelo ponosna.
Jože in Olga Lah, roj. Ovijač, pa sta 2.2.75. praznovala krsta prvorojenke Karmen. Botra sta bila stric Karlo in teta Mari Ovijač. Tudi Karmen je prvi član nove generacije družine Ovijač, tako tudi Vinku, našemu odborniku in njegovi ženi Mariji, navdušeni bali-narici, iskreno čestitamo!
Bertocel-ovi iz Regents Parka pa so 9,2.75 krstili hčerko Elizabeto. Botrovala sta Marija in Alojz Gominšek, krst pa so prav zares zalili na slovenski zemlji v Horsley Parku.
Kodričevim, se jih spominjate? Oče je položil prvo opeko našemu domu, se je rodila hčerka-prvorojenka.
Vsem očetom, mamicam in starim staršem iskreno čestitamo in želimo novemu naraščaju obilo sreče in uspeha v življenju!
Prav posebne čestitke zakoncema Danetu in Zofki Brkovec k 25-letnici poroke, sta jo praznovala 1. maja. maja!
G. Ivan Tom iz Merrylands je v februarju prestal težko operacijo. Zdaj je njegovo srce že zopet kar doobro in nas je že obiskal — po stari navadi — na našem pikniku.
Tudi g. Toni Pošeta je prestal operacijo in se že počasi popravlja.
Obema želimo skorajšnjega popolnega okrevanja!
In ob koncu seveda še lepa hvala našim ženam in dekletom, nikoli se jim ne bomo mogli dovolj zahvaliti za njihovo požrtvovalno in nesebično delo. Brez njih, je soglasno sklenil odbor našega društva, ne bi bilo tako dobre okusne in pestre hrane na naših piknikih in zabavah.
ADRIATIC
VAM NUDI POMOČ NA NAŠEM JEZIKU GLEDE
•	Rešavanja dokumentov za vas in vaše srodnike in prijatelje, katere želite pripeljati v Avstralijo.
•	Nudimo vam potovanja po najugodnejših cenah z JAT-om ali katerokoli drugo letalsko in pomorsko družbo.
•	Denar ni problem — Potujte sedaj in odplačujte pozneje. Nudi vam kredit do $5000.
Za vse ostale informacije se prosim obrnite na:
177 Collins Street, Melbourne — Tel. 63 7441, 63 7442 154A Victoria Street Footscray — Tel. 68 3708
Jugoslovanska turistična agencija
THE SUNNY
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
john hojnik smallgoods
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postrežem boste v domačem jeziku
ASTRONAUT TRAVEL SERVICE
Pty. Ltd.
233 COLLINS STREET, MELBOURNE, 10. nadstropje — Tel. 654-4855
Največja in najmodernejša avstralska potniška agencija
Ima poseben oddelek za Jugoslavijo.
* Potovanje z JAT-om ali drugimi linijami v katerikoli del sveta.
¥ Veliki popusti za potovanje v grupah.
¥ Potovanja z vsemi ladijskimi družbami.
¥ Dovoz vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo.
¥ Brezplačna nabava potnih dokumentov.
¥ Ugodni pogoji za kreditiranje kart.
Vse informacije vam bo rade volje nudil g. PAVLOVIČ KOSTA in gdč. BELJANA SRETENOVIČ na telefonu 654-4855. —
Po uradnih urah: 24:9699. Telefonirajte, pišite ali obiščite nas. — Prišli bomo tudi na vaš dom. Naša telefonska služba dela 24 ur vsak dan
Ako hočete olepšati svoj dom, trgovino ali urad se obrnite na slovensko soboslikarsko in pleskarsko podjetje
domino painting
78 Porter Road, West Heidelberg Tel.: 45-5303
Kvalitetno delo in zmerna cena. Lastnik: Marijan Lauko.
IZ RODNIH KRAJEV
SKLAD SOLIDARNOSTI
Štirje slovenski časopisi v Italiji — Primorski dnevnik, Gospodarstvo, Novi list in Delo — so dali pobudo za ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada, ki bi materialno podpiral boj zamejskih Slovencev za uveljavljanje slovenščine v javnosti. Zamisel je sprožil primer Sama Pahorja, njegovi sodni procesi zaradi uporabe slovenskega jezika, stroški, zaplemba nepremičnine. Primer Sama Pahorja, žal, ni osamljen. Tako so ljudje v uredništvih omenjenih časopisov prišli na misel, ali ne bi bila dolžnost vse slovenske javnosti, da solidarnostno podpre vse tiste, ki tudi za ceno osebnih žrtev in na škodo svojih družin vztrajajo v pravičnem boju za veljavo in priznanje svojega materinega jezika.
Nekatere ustanove in posamezniki so se že odzvali in prispevali v sklad, drugi so prišli na misel, da gre zastaviti tudi drugačne akcijske oblike za veljavo slovenščine v javnem življenju v krajih, kjer živi slovenska narodnostna skupnost.
URANIJ V SLOVENIJI
Blizu Škofje Loke bodo odprli prvi rudnik uranijuma v Jugoslaviji. Ta rudnik bo v glavnem kril potrebe jedrske elektrarne v Krškem. Oba projekta bosta po obstoječih načrtih pričela z delom v pričetku leta 1974. Pravijo, da so rezerve uranija v rudniku tolikšne, da bodo popolnoma krile potrebe elektrarne v Krškem za cel čas njenega obstoja. Gradnja rudnika je v rokah strokovnjakov ameriške družbe "Fluor Utah".
Železniška nesreča
ODGOVORNA ZA 153 MRTVIH
V	Zagrebu sta pred sodiščem priznala, da sta zadremala tik pred prihodom na zagrebško železniško postajo strojovodja in njegov pomočnik, ki sta v preteklem avgustu peljala v smrt 153 delavcev, ki so bili na potu v Nemčijo. Zakon za take slučaje predvideva 20 let zapora.
Z ozirom na to, da je sodišče upoštevalo, kot olajševalno okoliščino dejstvo, da sta bila oba, strojevodja in njegov pomočnik preutrujena, je kazen bila zmanjšena na 15 let za strojevodjo Nikolo Kneževića in na 8 let za njegovega "pomočnika Stepana Vargo.
V	tej, za Jugoslavijo dosedaj največji železniški nasreči je zgubilo življenje 153 ljudi, 90 jih je bilo lažje ali težje ranjenih medtem ko znaša materijalna škoda 128 milijonov dinarjev.
NEKAJ ŠTEVILK
Jugoslavija je po podatkih Zveznega zavoda za statistiko imela 31. decembra 1974 21,260.000 prebivalcev. To je 200.000 več kot v decembru 1973. Največ od vseh republik ima prebivalcev Srbija 8,736.000, slede Hrvatska s 4,402.000, Bosna in Hercegovina 3,925.000, Slovenija 1,727.-0000, Macedonija 1,743.000 in Črna Gora 555.000.
V	preteklom letu je bilo v Jugoslaviji sklenjeno 180.000 zakonov, medtem ko se je ločilo 24.000 parov.
Na 1000 prebivalcev se je rodilo 18 otrok. Najniži odstotek rojstev je v Vojvodini, medtem ko je na Kosovu največji. V Sloveniji odstotek rojstev v zadnjih letih stalno raste.
SLOVENSKI JEZIK TUDI V SKUPŠČINE
Drago Stoka, slovenski poslanec v skupščini Furlanija—Julijska krajina, je na seji zahteval priznanje pravice do uporabe slovenskega jezika v tej skupščini. Še več. Dodal je, da pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji zahtevajo dosledno uveljavitev te pravice v vseh volilnih telesih, v pokrajinskih zborih v Trstu in Gorici, v občinskih zborih in v skupščini dežele.
Razen tega je dr. Drago Stoka opozoril na dejstvo, da iz veljavne zakonodaje še ni izginil duh preteklosti. V kazenskem zakoniku so še vedno predvidene kazni za tiste, ki bi si drznili zahtevati govoriti pred sodišči slovensko. To pa ni le mrtva črka na papirju, pač pa ga izvajajo v praksi. Na podlagi takih predpisov v kazenskem zakoniku je bil namreč še ne-dolgo tega obsojen slovenski profesor Samo Pahor.
Le osem milijard lir za tržaško pristanišče
Italijanska vlada je te dni razdelila 160 milijard lir za razvoj luškega gospodarstva. Z razdelitvijo tega denarja na posamezna pristanišča pa v Trstu nikakor niso zadovoljni. Trst je namreč dobil od skupne vsote le pet odstotkov, to je osem milijard. Zato pa so dobila pristanišča Neapelj in Genova po 30 milijard lir, Livorno 12, Cagliari 10, Benetke 9,3, Bari, Savona in La Spezia pa po devet milijard lir.
Z dvema milijardama in 200 milijoni lir je udeleženo tudi pristanišče v Tržiču.
Invalidska društva v Sloveniji
Po približni oceni je danes v Sloveniji 130.000 otrok, mladostnikov in odraslih invalidnih oseb, ki so posredno ali neposredno vključene v 32 društev invalidov. Ta društva pa zajemajo ali pokrivajo območje 35 slovenskih občin. Vendar vse invalidne osebe niso vključene v društva, saj je v društvih včlanjenih 15.000 delovnih invalidov in drugih telesno prizadetih oseb. Seveda pa društva delujejo posredno še za 60.000 delovnih invalidov in za 20.000 drugih oseb, kar je skupaj skorajda 100.000 ljudi.
RDEČI KRIŽ ŽE STO LET
Osrednja proslava ob 100. obletnici jugoslovanskega Rdečega križa, bo 10. junija na Cetinju. Prvo društvo Rdečega križa v Jugoslaviji je bilo ustanovljeno 1875. na Cetinju i zato bo tam tudi proslava tega pomembnega jubileja.
Med proslavo bodo prebrali referat o stoletnem delovanju Rdečega križa v Jugoslaviji, zaslužnim članom RK bodo podelili posebna odlikovanja in priznanja.
Jubilej Rdečega križa bodo praznovali v vseh republikah, v Sloveniji bodo pripravili razstavo slik, kipov in grafik. Pripravljajo tudi posebno spomenico 100 Rdečega križa Jugoslavije.
!	POSTANITE USTANOVNI CLAN	j
;	NAŠEGA	I
•	KULTURNO-DRUŽABNEGA	■
;	CENTRA V ELTHAMU	\
\	Z DAROM $200.—	■
:	POŠLJITE NA	:
j	"SLOVENIAN CENTRE	\
I	BUILDING FUND"	•
;	P.O. BOX 83, CAULFIELD SOUTH,	:
■	VIC., 3162	;
Pišejo nam
NOGOMET
"k e w - s l o v e n e"
Iz Nemčije, kjer sedaj stalno biva, nam je poslal pozdrave za dvajseto obletnico S.D.M., član prvega odbora S.D.M. g. Pavle Renko. V svojim obširnem pismu nam tudi orisuje stanje v današnji Zapadni Nemčiji:
Od lanskega leta naprej so tudi Nemci postali previdnejši pri izdajanju denarja, posebno pa tisti z večjimi družinami. Na drugi strani pa se bodo morali posestniki in upravitelji inozemskih turističnih podpetij tudi preorientirati in postati v svojih zahtevah nekoliko skromnejši, posebno pa v centrih za turizem kakor na Koroškem, v Salzkammergutu in v Bad Gasteinu, da omenim samo najvažnejše v Avstriji. Ta dežela je dandanes skoraj tako draga kakor Nemčija, še dražje pa so Švica, Anglija in pa skandinavske države. Na drugi strani lestvice cen pa so Bolgarija, Španija, Grčija, Jugoslavija in pa Italija.
Ker imamo to leto zgodnjo Veliko noč, mislim, da jo boste Vi praznovali pri lepem vremenu. Pri nas pa se je uresničil nemški pregovor: "Zu Weihnachten Klee — Ostem im Schnee". Sicer v nuernberški klimato-loški "luknji" nimamo snega, ki bi obležal; zato pa ga imajo več nego dovolj v zgornji Bavarski in v Ali-gäu-u. Da so se številni ljubitelji zimskega športa podali na jug, je bilo za pričakovati. Računali so tudi s kaotičnimi razmerami na cestah in dolgim čakanjem pred obmejnimi prehodi. Pri enem prehodu v NDR so morali turisti deset ur čakati, preden da so prekoračili s svojimi avtomobili vzhodnonemško mejo. Pa tudi v Spiel-feldu se je moralo na Veliki petek dve uri čakati. Bavarska service-slu-žba (radio) je številnim Jugoslovanom ki so bili na poti v svojo domovino, predlagala, da prekoračijo mejo pri mestecih Cmurku (Mureck) in Radgoni (Radkersburg) ; posledica tega predloga: pri Spielfeldu se je vedno še moralo dve uri čakati, pri Radgoni pa — štiri ure (!), preden da so poedina vozila prišla na vrsto za pregled. Priznati moramo motoriza-cija nudi sicer več mobilitet, je pa tudi podvržena mnogim neprijetnostim, posebno pa v deželah zapadne Evrope. Samo škoda je, da državnim železnicam še ni mogoče nuditi cenejših voženj; nasprotno, te so se v tem letu še mnogo bolj podražile, posebno pa vožnje na krajše razdalje. Če nebi eko-
nomska kriza tudi prizadela Nemčije, bi se število motornih vozil gotovo še zvečalo, vkljub hektike in čakanja v kolonah za časa weekendov in počitnic. Kakor so različni znanci poročali iz Avstralije tam niso samo narasle cene temveč tudi število brezposelnih. Kar se prvih tiče, smo v zapadni Nemčiji nekoliko na boljšem, ker se je vladi posrečilo omejiti inflacijo na 6.5%, to pa z drastičnim šte-denjem, torej s politiko "pičlega denarja". To pa pomeni, da so se investicije znatno znižale. Na drugi strani pa so se izdatno dvignile cene surovin, kar je za nemško ekonomijo precej neugodno, ker je ta zelo vezana na eksport. Problem pa leži tudi pri napačni struktuiranosti nemške industrije. Pri tem mislim na gotove panoge kakor na oblačilno in čevljarsko industrijo, ki sta v preteklih letih mnogo izvažali, ker so tedaj cene še bile razmeroma nižke. Odkar pa se je vrednost nemške Marke dvignila, proizvodi teh dveh industrijskih panog ne morejo več konkurirati s proizvodi, ki pridejo iz Hong Konga in iz vzhodno-evropejskih dežel.
Tudi nemška avtomobilska industrija doživlja sedaj svojo krizo in se začenja krčiti, posebno pa firma Volkswagen-Audi, ki je mnogo svojih vozil izvažala v ZDA — do recesije v tej deželi. V Wolfsgburgu in drugih mestih, kjer gradijo ta vozila, so že od-pustiili večje število delavcev ali pa jih pustijo delati tako zvani Kurzarbeit. Pri firmi Opel se je situacija v zadnjem času malo zboljšala, dočim firma Mercedes še sploh ni bila prizadeta od energetske krize. Tam so celo Arabci stopili v busines in posedujejo sedaj 10% delnic te svetovno znane avtomobilske firme. Kakor v vseh državah zapada je tudi v Nemčiji število brezposelnih močno naraslo in doseglo približno isti odstotek kakor v Avstraliji. Ta neprijetna situacija bo gotovo še nekoliko mesecev trajala, preden da bodo olajševalni programi in ukrepi državnih bank pokazali vidne rezultate. Seveda so številni delav-ci-gosti (Gastarbeiter) od ekonomske stagnacije v industrijskih deželah zapadne Evrope najbolj prizadeti, posebno pa tisti, ki ne pridejo iz držav Evropejske gospodarske skupnosti, torej Turki, Grki, Španci in Jugoslovani. Tem komunalne oblasti enostavno niso več podaljšale vize, kar pomeni, da ne morejo izvajati dela in so zaradi tega prisiljeni, da se vrnejo domov. Za druge, ki bi pa radi prišli delat, pa je sedaj nemogoče priti semkaj, razen če prekoračijo mejo na skrivaj.
TISKARNA
P8IYPR1NT
PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417
se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
Nogometna sezona je že v polnem zamahu. Naše moštvo, ki ga je tudi letos, (čeprav v denarnih škripcih) Slovensko društvo Melbourne denarno podprlo pa tudi že dolgo ne počiva. Igralci tekajo za "okroglim ledrom" ali pa kar je še težje, brez njega in kilogrami, ki so se nabrali preko poletja, kar vidno izhlapevajo.
Po odličnem lanskoletnem uspehu, prvo mesto v amaterski "District league", ki je bil vsekakor krona neumornega dela v organizaciji, kot igralcev, pa nas je letošnje leto doletela smola.
Povedati moramo, da sta nas to leto zapustili naš trener g. Frank Sa-jovic in njegova desna roka g. Tone Urbas. Oba sta prezaposlena, kar je vsekakor velik "hendikep". Trenutno je vodstvo moštva prepuščeno nam igralcem. Vadimo redno, disciplina je na visoki ravni, vendar brez trdnega vodstva izkušene osebe ne vidimo uspeha. Govoril sem s par ljudmi. Vsi so zelo navdušene nad nogometom radi ga gledajo in se dobro razumejo vanj. Vendar je konec vedno isti! Ne morejo, ker delajo to in ono in še tretje. Nastane vprašanje, kje je konec človeške potrebe po denarju, in kje je čas za rekreacijo za našo skupnost, če ga je sploh kaj? Za vzgled jim je lahko peščica ljudi, ki delajo v slovenskem klubu nekoliko ur te-
densko in ki tudi verjetno opravijo vse ostale posle.
Torej v imenu nogometnega moštva KEW-Slovene prosim osebo, ki bi bila pripravljena žrtvovati štiri ure tedensko, da pride in pomaga! Dobrodošla je v torek ali pa v petek popoldne od pete ure dalje na našem igrišču. Verjamem da je nekje nekdo, ki ima to željo, samo odloči se naj!
Omenil bi tudi rad, da je nogometni klub bil ustanovljen predvsem za naše j ante in njihove prijatelje, kar pa izgleda danes ne drži povsefn. Ali je to pomanjkanje znanja ali pa je vzrok, da se Slovenci ne zagrejejo tako hitro za nogomet in zato treninga ne vzamejo preveč resno. Dejstvo je, da se slovensko ime izmed ostalih nacionalnosti le poredko sliši v timu. Mogoče je včasih to bila napaka vodstva, ki je vzelo tekmovanje preveč profesijalno in medtem pozabilo, da je nedeljska liga izgrajena na bazi amaterstva — rekreacije! Dobro bi bilo, da v bodoče vodstvo, ki bo prevzelo moštvo, tega ne pozabi in pa seveda, da se naši fantje, ki želijo igrati, resneje oprimejo treninga in ga tudi v večjem številu obiskujejo. Brez truda pač ne gre, pa čeprav tudi za rekreacijo. Torej vabljeni!	Darko Hribernik
REZULTAT PRVE TEKME: KEW — East Brunswick 1:2 (1:1)
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
sunshine painting service
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 2040, 311 8343
Lastnika : Jaka in Jim Korošec Svoji k svojim !
DISTRICT LEAGUE VZHODNA SKUPINA 1975
SPORED IGER:
4.
5. 1975 Pascoe Vale — KEW 11. 5. 1975
KEW — Burnley 18. 5. 1975
Prosta nedelja
25. 5. 1975
Croxton — KEW
Nova linija za JAT
V začetku aprila je jugoslovanska letalska družba JAT pričela z rednimi potniškimi poleti naravnost iz Syd-neya v Beograd in obratno, dvakrat na teden. Isto pravico je dobila avstralska linija Qantas, ki sedaj s svojim "jumbom" tudi leti naravnost v Beograd.
VAŠA EDINA SLOVENSKA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
IVAN GREGORICH Vam nudi po izredno zmerni ceni polet iz MELBOURNE naravnost v LJUBLJANO
Vse potrebno za obisk domovine ali drugih delov sveta ter srečno vrnitev
Vam lahko preskrbimo za kadar koli v letu... Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam
bomo ustregli.
IVAN GREGORICH
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
(čez dan)	(po urah)
72 Smith Street	1044 Doncaster Road,
Collingwood, Vic., 3066	Eait Doncaster, Vic., 310S
Tel 419-1584 - 419-2163	Tel. 842-1755
1. 6. 1975
KEW — South Oakleigh 6. 6. 1975
Prosta nedelja 15. 6. 1975
Strathbroke — KEW 22. 6. 1975
Hawthorn — KEW 29. 6. 1975
KEW — R.M.I.T. 6. 7. 1975
Hampton — KEW Nogometna igrišča moštev: Burnley — Kislop Reserve, Balwyn
Road, Balwyn. Croxton — Debneys Park, Mt. Alexander Road, Flemington. Clarinda — Clayton Technical School,
Browns Road, Clayton. East Brnswick — Balfe Park, John
Street, Brunswick. Hampton — David Rd. Reserve, off
Bluff Road, Hampton. Hawthorn — Como Park North,
Alexandra Ave., Prahran Pascoe Vale — Jackson Reserve, Outlook Road, North Coburg.
South Ooakleigh — Huntingdale High School, Farm Road, Sth. Oakleigh.
Strathbroke — Bulleen Park, Oval
No. 2, Bulleen. r.M.I.T. — No. 6 Oval, Princes Park, Carlton.
KEW t— OVAL No. 2, YARRA BEND PARK, FAIRFIEL, OFF HEIDELBERG ROAD.
Vesele in pestre maškare na maškeradi Slovenskega društva Sydney.
Dr. Mikula med člani S.D. Canberra ob otvoritvi razstave v Slovenskem Domu za letošnjo Veliko noč.
Zgoraj: Zlatoporočenca Franc in Ivanka Ban, pred leti ko sta prodala precej parov "kranjskih" v dobro S.D. Melbourne.
Od zgoraj navzdol na desni: Odlična balinišča na hribu v Elthamu
Pročelje nove planinske koče, kjer bo dozidana terasa
Prostovoljni delavci pri gradnji koče s sponzorjem Jako Korošcem
Spodaj levo: Mladina S.D.M. ob 20-letnici S.D.M.
Spodaj desno: Vhod v planinsko kočo