:|WJi izdala »Zasavski tednika v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane SuStar. — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednike, Trbovlje l Trg revolucije 2* - Telefon 80-1SL — Račun pn Komunalni banki Trbovlje »00-714-1-148 — List Izba je vsako sredo — Lema naročnina 480 d' polletna 140 din. četrtletna 110 din. mesečna «0 din- Cena izvoda v aoiportai 10 din. - Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani,— Rokopisi Id morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek »e ne vračajo. DOGODEK TEDNA )¥ bil za Trbovlje pomemben TEDNIK Štev. 50 TRBOVLJE, 16. decembra 1959 Cena 10 din — Leto XIi K3U PRINAŠA ZVEZNI DRUŽBENI PLAN ZA LETO 1960 Večja proizvodnja v vsem fe Kraf i^dobil ledje z imenom »TRBOVLJE«, ,:i to jo spiovffi v »orje v Pulju in ji je botroval piv 'sednik LS in poslanec kraja Miha Marin- Le na osnovi zaključkov občnih zborov sindikalnih podru?. nlc naj bi delavski sveti podjetij sklepali o razdelitvi skladov in njih uporabi, upoštevaje pri tem seveda tudi komunalne potrebe, glede česar pa bodo predhodno seznanjeni z drutbi-nim planom občine. Izvajanje občnih zborov v predvidenih mesecih bo vsekakor dalo ie poseben poudarek vlogi sindikalnih organizacij v podjetjih in komunah glede na kenkretno obravnave ne samo tarifnih vprašanj, ampak konkretnih gospodarskih nalog. Zadnji zbori volivcev v zagorski občini »o kritično ocenili dosedanje delo šolskih odborov, razpravljali o delu v prihodnje ln Izvolili nove šolske odbore. Vendar pa Je potrebno še takoj poudariti, da se šolski odbori v zadnji mandatni dobi še niso oslonlll na svoje gl. naloge. Vse preveč Je bilo obravnav o materialnih tešavah na šolah, ki So dejansko obstajale, vse premalo pa Je bilo razprav ln konkretnega dela okoli Idejnih vprašanj. Da bi lahko laže ocenili dosedanje delo šolskih odborov v zagorski občini, naj vsaj navedemo nekaj važnejših nalog šolskih odborov: skrbi za celotno življenje In delo šole; skrbi za Izboljšanje materialnih In drugih pogojev; skrbi za sodelovanje šole z družino, z drugimi šolami, z gospodarskimi, sindikalnimi, mladinskimi ln drugimi družbenimi organizacijami; skrbi, da se učencem omogoča nadaljnje šolanje, kt so pokazali Izreden uspeh ln so se šolali v težavnih materialnih pogojih; pomagati pri organizaciji ln pospeševanju družbenega In kulturnega življenja ter razvedrila, telesne kulture v šoli ln Izven nje Itd. Šolski odbor na osnovni Soli v Zagorju se Je sešel kar 11-krat. Kljub obširnim razpravam pa Je v delu šolskega odbora čutiti, da se Je ie premalo ukvarjal z Idejnimi vprašanji. Sicer Je res, da se Je moral šolski odbor često vbadati g problemom, kako in kje dobiti stanovanja za učitelje, S tem pa Je Iz leta v leto teže. Letošnje leto na primer plačuje osnovna šola Zagorje dve učiteljici, ki sta omoženl ln potrebujeta družinsko stanovanje, a nt diu-žlnsklh stanovanj. — Na šo.M so z letom 1»57 začeli odpirati višje razrede osnovne šole. ki bo v šolskem letu 1960-61 že popolna osemletka. Zaradi tega so nastopile tudi težave s pomanjkanjem učilnic. Pouk poteka seda) na treh krajih (v šolskem poslopju, v pro-vlzorlju In domu TVD Partizan), zato bo nujno člmprej pričeti z gradnjo novega poslopja za osnovno šolo Zagorje, predvsem še zato, da ae težnje reformirane šole člmprej dosežejo. KAKO DELAJO NA SOLI TOPLICE IN NA LOKAH Tudi šolski odbor na osnovni šol! TOPLICE pri Zagorju Je predvsem razpravljal oz. »e pečal z materialnim stanjem šole Menil pa le. da bi bilo koristno, če bi za šolo kupili kinoprojektor v lamKujsnjem gasilskem i In v provizortju — ter Je o, da se pripravi vae pot.reb-i Izgradnjo ustreznega šolske- bllo .Iste, ki bodo družnem sekte tole je " ga sa , S PO SVETU Po obisku ameriškega prezldenta v Indijski prestolnici Delhi Je prva etapa Elsenbosverjevega potovanja končana in lahko bi napravili kratko ln bežno bilanco. % Prva postaja Elsenhowerjeve poti Je bil Rim, Mer I® bil predsednik »ivezdnate republike« kar najlepie •prejet. Rimske razgovore bi bilo moč strniti v naslednje; Elwenhower Je sagotovtl Italijanskim dršavnlkom, da bo šla ameriška politika popuščanja napetosti v smeri »obrambe Evrope pred komunlamom« In da torej ni govora o tem, da bi atlantska politika oslabela. Obljubil Je, da bodo ZDA predlagale, naj ae tudi Italija udeleži razgovorov na »vrbo« če bi udeležbo razširili, ostal pa Je glnb za Italijansko sugestijo, da bi bilo koristno proučiti sovjetski predlog o dajanju pomoči nerazvitim državam češ, o tem bomo govorili na sestanku Atlantskega pakta v Parizu In na sestanku šefov štirih zahodnih držav. Za oblik v Italiji Je snačllno, da so ga pozdravili aelo bučno tudi na skrajni levici kot »oblak miru«. # V Turčiji ao tekli raagovorl nekoliko drugače, ker ao problemi drugačni; zato ao bile tudi želje ln obljube drugačne. Turki ao obsodili vmešavanje Vzhoda In Zahoda v zadeve arabskega sveta ln sahtevall, da jih Zahod vpraša aa avet, kadar bo govora o zahodni politiki do tega področja, ki ga Turki prikrito smatrajo za »sfero, ki Jih od bllzn inte-reslra«. Sugerirali so tudi, naj bi dajale ZDA v bodoče pomoč samo svojim saveznlkom, ali v skrajnem primeru državam, »ki Jih vežejo enaki Ideali«, na noben način pa ne bi smele dajati pomoči Izvenblokovsklm državam na škodo svojih vojaških saves-nle. Tretja zahteva pa se Je glasila! ZDA naj aktivno vstopijo v CENTO pakt, kakor se Je preimenoval bivši Bagdadski pakt, ki Je po Izstopu Iraka Izgubil Ime In tudi svojo prvotno vsebino. % V Pakistanu Je slišal Eleenhower tri glavne teze: ZDA naj bi posredovale v Imllisko-pakistanskem sporu žara ril Kašmlra: »popaz'le« naj bi na Afganistan (nevtralna državah kamor da prodira sovjetski vpliv; posredo- vale naj bi tudi v indijsko-kitajskem obmejnem sporu. Pakistanski gostitelji eo ponovili turško sahtevo, naj bi se ZDA polno angailrale v CENTO paktu. 0 Naslednja etapa — če Izvzamemo rfekaj urni postanek v afganistanski prestolnici Kabul — je bil New Delhi; obleku Indiji Je posvetil ameriški presldent štiri dni svojega skoraj tri tedne trajajočega potovanja. Nehru je nekaj nr pred Elsenhower-Jevlm prihodom Jasno povedal stališče, ki ga Ima Indija do raillčnlh neuradnih sugestij: v Intervuju ameriški te- usoda Zahoda odvisna od permanentne prisotnosti ameriških vojaških sil v zahodni Evropi. Z ameriške strani Je bilo ie večkrat v zadnjem času Izraženo, da Je prišel čas, ko so tudi zahodnoevropske države že sposobne povečati svoj prispevek za obrambne Izdatke Atlantskega pakta, In da bodo o tem razpravljali na sedanjem zasedanju pakta, 15. decembra. Amerlžkl zunanji mlnleter Her-ter, ki je že prižel v francosko prestolnico, je v tej zvezi pojasnil, da obstanek ameriških čet v Evropi ni pogojen s tem, ali bodo sahodnoevrop- Mednarodni mozaik levlzljekl družbi Je dejal, da Je IndlJ-sko-kltajskl spor Izključna sadeva obeh prlsadetlh narodov, ki ga morata rešiti v medsebojnih rasgovorlh, brei posredovanja tretjih. »Celo posredovanje tako močne ln ugledne države kot •o ZDA bi utegnilo vnesti v problem še več zmede In oddaljiti njegovo rešitev«, Je dejal Nehru In poudaril, da Indija v nobenem primero ni pripravljena »hoditi po hoduljah .. .* Eleenhower, ki ga Je v Delhiju sprejela milijonska mnoitca, Je govoril predvsem o konceptu svobode, ki vele Ameriko In Indijo, ter o pomoči, ki Jo bodo ZDA dale Indiji sa zboljšanje življenjske ravni, pozabil pa ni omeniti, »da postajajo vojaško šibki narodi lahek plen agresije ...«, Značilno Je, da Je 800 poslancev Indijskega parlamenta s frenetlčnlm! ovacijami sloje pozdravilo ElsenhowerJev prihod v parlament, njegova UrvaJanJa o »vojaško šibkih narodih ..« pa so padla v mrtvaško tišino ... * x V Parizu ae pripravljajo na zasedanje Atlantskega pakta, V tej svesl bi bilo trenutno omeniti dve etvarl. Glede de Ganila se Je rea govorilo, ds le prepričan v možnost umika ameriških čet la Evrope, v nasprotju a Adenauerjem, ki Je prepričan, da Je »ke države prevaele le del bremen Atlantskega pakta ali ne. S tem Je posredno demantiral, da bi v VVashlng-tonn sploh razmišljali o tem, da bi •e ameriške čete vrnile domov. Komandant Atlantskega pakta Nord-•tat pa Je a Izjavo, ki Jo Je dal v Ameriki, razkačil Francoze, ki ao govorili, da bodo zahtevali Izredno zasedanje Atlantskega sveta. Na večer pred eksplozijo francoske atomske bombe v Sahari Je namreč rekel, naj bi prišle vse atomske saloge v aahodnl Evropi pod kontrolo nadnacionalnega organa v sklopu Atlantskega pakta ... x x V sredo, 9. decembra se Je sačelo v SenegallJI zasedanje Francoske skupnosti; na zasedanje Je odpotoval tudi predsednik Skupnosti, general de Ganile. Značilnost tega zasedanja Je zahteva federacije Mali. Al Je zdaj članica Francoske zkupnostl,' da doseže neodvisnost In da ee v obliki konfederacije poveže s Francijo kot suverena država. Načelno Je bilo sa-htevl odobreno, v bližnji prihodnosti pa bodo v Parizu pogajanja sa konkretno uresničitev te zahteve. Pojav Je toliko bolj anačllen, ker odkriva težnjo večine članic Francoske skupnosti po neodvisnosti. X X Končalo se je XIV. zasedanje Generalne skupščine OZN In sicer a glasovanjem o afro-azljskl resoluciji o Alilru. Driave afro-aaljske akupine »o predlagale zelo milo In obzirno resolucijo, ki potrjuje Alitrcem pravico do samoodločbe (to pravico je priznal de Gaulle v poslanici 16. septembra) ln priporoča obema strankama, naj se sačneta pogajati o načinu kako re-allslrtl to pravico. Značilno Je, da so ZDA In le nekatere driave, ki so ae lani vsdržale glasovanja o mnogo ostrejši resoluciji, letos glasovale proti resoluciji, ki Je, kot rečeno, selo mila In kon-atraktivna, ter v ničemer žaljiva sa Francijo. Kasno Je, da so sl ZDA • tem hotele »kupiti« uvidevnost sicer samovoljne Franclje, pred samim sestankom šefov velikih sahodnlh držav. Na tem sestanku naj bi namreč dosegli enotna gledišča, e katerimi bi ee potem left treh zahodnih velesil vsedll za mizo e Hrnlčevim, aprila ali maja prihodnjega leta. Primer glasovanja o Alilru opravičuje bojazen, da bo prišlo sporazumevanje med velesilami, bodisi v sahodnem bloku, bodla! med obema blokoma, na račun tretjih Isvenblokovsklb držav. To Je tudi prvi obris tistega, kar so v Wa-shlngtonu tn v Moskvi postavili kot Ideal, ki ga Je treba doseči, to Je »koeksistenca blokov« namesto koeksistence narodovi x x O Indonesljsko-kltajskem spora glede raslaatltve kitajskih trgovcev v In-donezljl, ki Imajo monopol na vso drobno trgovino, smo že poročali. Spor ee je saostrll s ostro noto, kt Jo Je Peking poslal Djakartl. Kitajska nota očita Indonesljskl vladi, da Izvaja »diskriminacijsko politiko do Kitajcev medtem ko tolerira In podpira Imperialistične In militaristične kapitaliste ZDA oslroma Japonske, In da Je ta politika odkrito škodljiva za Indonezijsko ljudstvo, ki da a simpatijami podpira preganjane kltajake trgovce.« Komentarji kltajsega tiska pa re sklicujejo tudi na Izjave prvakov Indonezijske komunistične partije, a čimer so še poglobili prepad nezaupanja meil obema delelama. na ozki trak. Razen tega Je razpravljal In spremljal delo pionirskega odreda na šoli. prav tako so v njem večkrat govorili tudi o Izvenšolskem udejstvovanju učencev, ki bi ga bilo treba kar najbolj razširiti. Na LOKAH nad Zagorjem Je šolsikl odbor vložil precej truda v to, da Je šola dobila vodovod, da ee Je uredilo šolsko dvorišče, ln da se Je šolski vrt, ki Je propadli, preuredil v otroško igrišče. So pa če druge težave, ki so šolski odbor ovirale pri delu. predvsem zato, ker ta šola sedaj gostuje v tamkajšnjem gasilskem domu " nujno, no za ga poslopja na Lokah. IN KAKO JE NA MLINSAH, KOLOVRATU IN DRUGIH ŠOLAH Šolski odbor na osnovni šoli na MLINSAH se Je moral zavzeti za ureditev okolice novozgrajene šole. Tamkaj so ustanovili šolsko mlečno kuhinjo, nredlll Učen šolski vrt, ki ga uporabljajo tako pionirji kot mladi zadružniki. Pie-cej časa Je šolski odbor posvetil tudi reševanju materialnih problemov. V KOLOVRATU eo »e člani šolskega odbora sešll štirikrat. Zameriti pa bi bilo članom odbora, da kljub vabilu učiteljice nihče od članov ni prisostvoval črnskemu pouku, v ostalem pa Je bil odbor še kar delaven. Ker Je bil v CEM8EN1KU problem s šolskimi prostori, jo šolski odbor predvsem zadnje čase precej razpravljal o gradnji note osnovne šole. Učni uspehi m obisk šole so se precej Izboljšali, Skoda Je le, da šolskemu odboru še ni uspelo ustanoviti šolske mlečne kuhinje. Kljub temu, da Je šolski odbor na osnovni šoli SENOŽETI naletel v svojem delu na številne težave, •e Je sešel osemkrat. Odboru pa moramo zameriti, da so Je vse preveč Izgubljal v drobnih, malih vprašanjih. Predvsem bi moral odbor večkrat temeljiteje razpravljati o otrocih, ki se prepuščajo sami sebi. Prav tako odboru ul uspelo vzpostaviti tesnejšega stika med šolo ln starši. Zaradi tef* bo Imel novoizvoljeni šolzkl odbor obilo odgovornega dela. V TIRNI se Je šolski odbor sešel kar enajstkrat. V glavnem Je odbor usmeril evoje delo v gradnjo nove osnovne šole v tem okolišu. ki »o Jo začeli letos zidati. Reševal pa Je še druga materialna In ostala vprašanja, prav take mu Je uspelo organizirati šolsko mlečno kuhinjo. KAKO JE Z GLASBENO SOLO in Šolskimi vrtci Šolski odbor na nlšjl GLASBENI SOLI v Zagorju Je na svojih sejah razpravljal o delu učencev In o disciplini, pa tudi 0 kadrovskih vprašanjih. Odbor Je večkrat obravnaval srorašanje šolskega inventarja. Inštrumenti, ki Jih sedaj uporabljajo gojenci glasbene šole, so namreč laat godbe na pl* hala DPD Svobode Zagorje. 8o p* že precej izrabljeni In Je z njim1 težko vaditi ln nastopati. Nemal® zaslug gre temu šolskemu odboru, da ao gojenci šole kar 2t-krat sodelovali na krajevnih prireditvah oz. pripravili Javne nastope. Šolski odbor OTROŠKEGA VRTCA ZAGORJE Je na svojih sejah obravnaval razen materialnih vprašanj še probleme predšolsh* mladine. Ker Je vrtec še kar pr>' merno urejen, ni bilo treba tolik® razprave glede materialnih sre®* štev, zlaetl le. ker tudi starši pri* spevajo mesečno po leo din. zs-ključnl nastopi teh najmlajllh dri tavljanov pa kažejo, da Je delo o® tej predšolski vzgojni ustanov* uspešno. Na LOKAH pa le šolski odb®» otroškega vrtca bil sicer aktlveh> vendar Je vse preveč časa posvetil razpravam mštertalncgs znašala šble, sicer pa (e bil vsesko* močna opora vzgojnemu kadru v Dosedanle delu šolskih odhoro* v zagorski občini lasno kaže, o® bo treba obliko In način marsičem spremeniti, predvsem Je treba več konkretnega <*• okrog idejnih vprašanj. (® Mejnik v zgodovini proizvodnje Rudniški obrat Hrastnik je za leto 1959 planiral v delovnem načrtu proizvodnjo 380 tisoč ton premoga. 2e v začetku leta je obratni delavski svet sprejel obvezo, da bo kolektiv rudniškega obrata v Hrastniku v počastitev ,40-ietnice ustanovitve KP Jugosla. izvrševanju planskih nalog in v času vodnih vdorov -tudi o težavah pri izpolnjevanju plana ter hkrati nakazovalo predvidene ukrepe za odpravo teh težav. Člani kolektiva so rra teh konferencah sodelovali pri analizi ter poročali, o svoji težavah vije nakopal preko plana do 1J pri vsakodnevnem delu in pri- za 7»1^n- dru6 P • maja t. L 5000 ton, do konca našali predloge za izboljšanje Vsi. ti prijemi in ukrepi so leta 1959 pa nadaljnjih 5000 ton drobne organizacijske proiz- hkrati omogočili, da bo zadana premoga. vodnje. Ob takem vzajemnem ________________._____>- Sprejeta obveza za to nad- soddovanju je uspelo organi-plansko proizvodnjo ni bila nacijo proizvodnje izboljšati in lahko Izvedljiva. Potrebno je doseči tudi večjo, storilnost ter vanja. Ta ukrep je prav tako obveza za 10.000 ton nadplan-omogočil smotrnejši način raz- ske proizvodnje premoga ne vrstitve in obložltve delovne samo dosežena, ampak kot upa-sile ter zvišanje učinkov. mo, celo za 10 tisoč ton prese- Spričo navedenih dejstev in žena. Leta 1959 bo tako lahko ukrepov so se močno dvignile postalo mejnik v zgodovini pro-storitve. Jamska in obratna sito- izvodnie rudniškega obrata ritev sta se v primerjavi z letom 1958 povečali, in sicer prva Hrastnik, saj bo to leto prvo, v katerem bo njegov delovni kolektiv dosegel proizvodnjo 400.000 ton premoga. Inž. Adolf Jermol bilo slehernega člana kolektiva seznaniti z njo in ga za njeno izpolnitev zainteresirati. Ker je sindikalna podružnica sprejela sklep, da naj se mesečno skličejo obratne konference, na katerih naj se obravnava doseganje proizvodnje in problematika obrata, je bil dvigniti delovno disciplino. Največji poudarek je bil dan vzdrževanju jame, njene meha- • nizacije in terminskemu izvajanju jamskih investicijskih del V teku leta smo prešli v oj-strški jami že v celoti na prevoz in izvažanja z novega III. delovni kolektiv lahko stalno obzorja, v jami Hrastnik pa na ZAGORSKI VEČERI POSTAJAJO SAMOTNI obveščen o gibanju proizvodnje in o gibanju storitev. Na teh sestankih je obraitovodstvo poročalo delovnemu kolektivu o Delo stanovanjske skupnosti nov in 3 namestnikov. Shaja se po potrebi, seveda zelo pogosto, saj je imel od svoje ustanovitve do danes že šest Kakor vsepovsod, smo tudi vršnega odbora. S tem trenut- komisijo, 2. komisijo za iz-▼ Hrastniku ustanovili stano- kom je svet oz. izvršni odbor gradnjo otroških igrišč, 3. ko-vanjske skupnosti. ObLO prevzel težavno nalogo na misijo za »lepšanje okolice, Hrastnik je razdeljen na 3 svoja ramena, ker je dolina, 4. zdravstveno in socialno ko-skupnosti: prva obsega ves v kateri bo težišče vsega na- misijo. Te komisije smo izvo- obravnav in razgovorov o raz- zgornji del hrastniškega kra- šega dela, geografsko naselje, lili, ker sodimo, da so za se- ličnih zahtevah in uveljavi-ja do Riicklnovega mostu, kjer se bo vsa naša dejavnost daj najbolj potrebne. Vendar tvah osebnih ali lastninskih težavo razvijala. — Ob vse- bo treba formirati še ostale po pravic. do druga zajema spodnji del Hrastnika do železniške po- Predsednik stanov, skupnosti izvažanje premoga iz sloja A kope z novega VII. obzorja. Na obeh horizontih je bil uveden tudi prevoz s troley lokomotivami. Ker so bila zadnja leta Investiranj visoki zneski ža perma-ndzacijo prog, je padlo tudi znatno število vzdrževalnih del, kar je omogočilo, da smo navzlic manjšemu številu zaposlenih zaradi odhoda starejših rudarjev v zasluženi pokoj krili pomanjkanje delovne sile na drugih deloviščih. Z novim tarifnim pravilnikom so bila zajeta skoro vsa delovna mesta v jami v akordni oz. premijski način nagraie- staje in še naselje za Savo, tretja pa obsega Zidani most in Radeče. Svet stanovanjske OBRAVNAVA DRUŽBENEGA PLANA PRED VSE DELOVNE KOLEKTIVE Zadnji plenum okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani je naložil vsem občinskim sindikalnim svetom na svojem po- stranskem sodelovanju in ob statutu predvidene komisije, hvale vredni pomoči občin- ki bodo imele glede na pri-skega ljudskega odbora ter like in potrebe tudi polne roke _ ____________________ . direktorja rudnika Trbovlje- dela. Sodim, da bodo najbolj skupnosti na rudniku je izvo- Hrastnik si stanovanjska skup- pomembne komisije za social- lilo ljudstvo na zborih voliv- nost sedaj ureja v bivšem go- no zaščito, za urejevanje na- cev, del članov sveta pa je iz- stišču Karla Logarja svoje po- selja, za preskrbo stanoval- volil obratni DS iz srede svo- slovne prostore, kjer bomo cev, za urejanje otroških jih članov. uredili majhno dvorano za igrišč in vrtcev. Na prvem zasedanju sveta seje sveta in komisij, nadalje Začasno pripravlja svet — stanovanjske skupnosti so čla- predavalnico, v kateri bodo v kolikor bo mogoče — pro- ni izvolili iz svoje srede pred- tečaji za polkvalificirane in store za razne delavnice: pral- dročju, da na svojin terenih sednika sveta in izvršni od- kvalificirane delavce rudnika, nico, likalnico, mlekarno in organizirajo širše razprave o ^ _______ _____ bor. Ob tej priliki so prede- Razen tega bodo lahko v tem servisne delavnice za pomoč v nekaterih problemih planiranja kretnjh nalog k0mune na go lali tudi statut skupnosti ter prostoru zbori volivcev terena gospodinjstvu. Ce tega ne bo in proizvodnega združevanja v spodarskem področju inkzbolj- enketo, ki je bila razpisana, Studence, ker je prostor teri- mogoče uresničiti zaradi po- gospodarstvu ter o nalogah sin,- šanju življenske ravni. S takim se o vsem pogovorili ter dali torialno volivcem najbolj pri- manjkanja prostorov, .bo svet dikalnih organizacij ob sestav- smernice za bodoče delo iz- kladen glede na njegovo bli- primoran — o čemer že sedaj ljanju planov za prihodnje leto, razmišlja — zgraditi si lastne Osnovna misel plenuma je bi-prostore, v katerih bi se po- la izražena v tem, da mora vsak tem razvijala uslnžnostna de- proizvajalec poznati družbeni javnost. Najbolj se uveljavlja poravnalni svet, ki sestoji iz 3 čla- kot ustvarjanja skrbi za družbeni standard. Tudi družbeni plan podjetja naj bi obravnavali v vseh kolektivih. To b0 pripomoglo še k boljšemu spoznavanju kon- gospodarske novice iz JUGOSLAVIJE POVEČANJE PROIZVODNJE OSEBNIH AVTOMOBILOV Delavski svet podjetja za avto. toobilsko proizvodnjo »Crvena sastava« v Kragujevcu je sprejel plan proizvodnje za leto 1960, po katerem bi kolektiv tega podjetja prihodnje leto izdelal mesečno 1100 vozil, medtem ko jih je do sedaj napravil v*ak mesec največ do 700. — Tudi v bodočem letu bo težišče dejavnosti tega kolektiva na izdelavi avtomobilov »Zastava 600.. . AVTOMATIZACIJA V NASI MOTORNI INDUSTRIJI Združenje motorne In avtomobilske industrije Jugoslavije ie na zadnji seji svojega upravnega odbora obravnavalo vprašuje uvajanja avtomatizacije. žino. Stanovanjski svet je iz vrst članov izvolil več komisij, ki bodo delovale vsaka na svojem področju, in sicer . smo ustanovili: 1. organizacijsko Skrb za človeka V podjetju »Eleklro-Trbov-lje- že vsa leta skrbe za zaposlene delavce. Posebno pazljivost posveča delovni kolektiv bolnim članom. Ob vsakem pomembnejšem prazniku se z manjšo nagrado in z obiskom odgovornejših članov sindikalne podružnice, organov samoupravljanja in uprave spomnijo svojih bolnih tovarišev. Pred dnevi pa je bil prvi član kolektiva upokojen. Prav- voljstvo, da ga niso zapustili tudi v težkih urah življenja, poklonila manjši radioaparat. Darilo sta mu izročila predsednik DS in sindikalne organizacije: Vsekakor je treba pohvaliti prijateljsko in tovariško gesto delavskega sveta Elektro-Tr-bolje, ki je sprejel sklep o poklonitvi spomina svojemu delovnemu tovarišu. plan svoje občine In svojega podjetja. T0 pomeni, da je potrebno proizvodne in finančne plane podjetij obravnavati ne le pred DS, ampak s celotnimi ko. lektivL Plenum je še posebej opozoril, da morajo podjetja sestavljati plane za daljša razdobja ter morajo potem biti letni piani del teh perspektivnih načrtov glede proizvodnih nalog spoznavanjem bodo delovni kolektivi še bolj čutili, da so sestavi del komunalne skupnosti. Kolektivi bodo z večjim razumevanjem prispevali za skupne sklade občine, če bodo ti skla-di namensko odrejeni in če bodo od tega imeli neposredno korist — skratka, če bodo s tem v celoti seznanjeni. V letošnjih družbenih planih bo dan poseben poudarek razvoju . kmetijstva, trgovine in obrti, ki sta na prvem mestu tudi v okrajnem družbenem planu. ... , , Prednje nam dokazuje tova- zaprav ni šlo za redno upoko- riško delovno solidarnost de-jitev, zahrbtna bolezen je po- Iavcev socialistične Jugoslavije, vzročlia predčasno invalidsko upokojitev. Delavski svet tn sindikalna podružnica sta se hotela oddolžiti svojemu dobremu tova- Upravni odbor je sklenil, da Je rKu Slavku Kozorogu iz Radeč, treba avtomatizacijo in mehanizacijo uvajati v vseh podjetjih, kjer le, to gospodarsko Opravičeno in kJer to terjajo tudt potrebe države. Iavcev ki se odraža v skrbi za človeka, ne samo znotraj kolektiva, marveč tudi ob poslovitvi od njega ter na ostali življenjski poti. t. VK monterju ter mu za slovo od kolektiva In za prijetnejše nadaljnje življenje, ki ga bo spominjalo na svoje delovne tovariše ln mu vzbujalo zado- Noročajte se na »Zasavski tednik« PRED VHODOM V JAŠEK Družbena prehrana na novi poti Kot znano, je bilo pred kratkim v Beogradu zvezno posvetovanje o družbeni prehrani, ki je dalo nadvse dragocene pobude in zaključke, kako v bodoče zastaviti sile za nadaljnjo-afirmacijo družbene prehrane. Namen tega posvetovanja pa je bil še mnogo širši. Po dolgem času so se namreč sešli predstavniki iz vse države, si izmenjali misli in izkušnje, in predvsem opozorili, da moramo v vsako našo dejavnost — torej tudi razvijanje družbene prehrane prilagajati in vsklaje-vati z osnovnimi zahtevami našega gospodarskega in družbe« nega razvoja. Prav to zadnje je menda prevevalo vso posvetovanje: res je, da so enkrat za vselej minili časi dokazovanja koristnosti družbene prehrane, res pa je tudi, da velja pri ustanavljanju obratov družbene prehrane posvetiti vso pozornost vsem momentom, pri čemer je eden izmed bistvenih gospodarski račun. Pri nas v Sloveniji smo na področju uvajanja družbene prehrane dosegli že lepe uspehe; število obratov družbene prehrane je izredno porastlo, v teh obratih dobiva malico, kosilo in večerjo več tisoč delovnih ljudi — če pa upoštevamo zraven še šolske mlečne kuhinje, dijaške menze in drugo, pa gredo številke v deset in deset tisoče. Pravkar smo ustanovili vsepovsod stanovanjske skupnosti. Ena izmed poglavitnih nalog stanovanjskih skupnosti bo pomoč ljudem v tem ali onem pogledu. Mnoge stanovanjske skupnosti so pa uvrstile v svoje programe tudi ustanovitev obratov družbene prehrane. Kaže, da bodo obrati družbene prehrane lahko imeli na j več je uspehe ravno v stanovanjskih skupnostih, posebno če jih bomo znali toliko usposobiti, da bodo lahko nudile obroke hrane ne le samskim delavcem in delavkam, marveč tudi zaposlenim družinam. V tem je predvsem pomen teh obratov. Vse več družin se danes zaposluje, ker tako kaže gospodarski račun. Zena pa je v slabšem položaju kot njen zakonski drug. Zaposlena žena mora po končanem delu naglo natakniti predpasnik in pričarati v eni, največ poldrugi uri kosilo za moža in otroke. Ali smemo to v nedogled zahtevati od nje? Nemogoče, saj se bo sicer v nekaj letih zgarala, in njeno življenje bo samo delo brez konca in kraja. Kako ji bomo pač ustregli, če bo v stanovanjski skupnosti organiziran obrat družbene prehrane, ki ji bo nudil topel obrok hrane za njo in za njeno družino! Vse njeno delo bo potem v tem, da bo vzela posodo in odšla v obrat po kosilo,, ga doma morda pogrefa, družina pa bo imela pripravljeno jed. Če pa take obrate ni moč obrganizirati v stanovanjski skupnosti, pa bo treba poskrbeti, la bodo to storili v večjih podjejih. Zelo razveseljivo je, da imamo vse več podjetij, ki so uvedle tople obroke malic za svoje delavce. Toda velik del delovnih ljudi nima kje dobiti kosila, mnogo je takih, ki sl morajo po končanem delu sami kuhati, tista hrana pa je slabo pripravljena ali enostranska. Ali ne bi zato v večjih podjetjih uvedli k malici dodatno še tople obroke za kosilo? Ob vsem tem pa se moramo še nasloniti na gornje priporočilo, ki pravi, da moramo tudi našo siceršnjo dejavnost vskladiti z osnovnimi zahtevami našega gospodarstva. Ponekod, to je tudi v naših občinah, so nekateri obrati družbene prehrane neizkoriščeni. To je huda napaka. Ali ni bolje imeti enega, največ dva obrata družbene prehrane, ki sta polno izkoriščena ter imata vse pogoje za resnično pomoč ljudem v tej smeri, kot pa več obratov, samo zaradi tega, ker je tako »moderno«, ob vsem tem pa iskati stalne dotacije od oblastvenih ali drugih organov? Kjer koli ravnajo tako, se ne zavedajo, da škodujejo tudi sami sebi, ker jemljejo denar, ki bi skupnost morda lahko uporabila za druge prepotrebne namene. Drugo vprašanje pa je pripravljanje hrane. Posvetovanje je opozorilo na pomen pravilne prehrane. Zakaj pravzaprav imamo obrate družbene prehrane? Že res, da je prva naloga v tem, da pomagamo s temi kuhinjami vsem tistim ljudem, ki nimajo možnosti se hraniti doma, v gostiščih — druga pa je vsekakor v cenenosti. In tretja naloga. Hrana mora biti vsestranska, vsebovati mora vse hranilne snovi, ki so potrebne za človeško telo in za pridobivanje moči za delo. Ponekod se ravnajo po načelu: za mal denar malo muzike, vendar bi morali to geslo najbolj ošibatl prav v obratih družbene prehrane, zlasti če ti dobivajo družbeno pomoč. Skratka, družbena prehrana zavzema vse bolj pomembno mesto v' vsakdanjem življenju. Vse kaže, da bo čedalje več družin zaposlenih. Zato velja bodoči organizaciji družbene prehrane bodisi v stanovanjskih skupnostih ali v podjetjih posvetiti še prav posebno skrb vseh družbenih činiteljev. Bodi pri delu trezen in previden! Skrb za zdravje ln življenje ter prati za proizvodno sposobnost dednega človeka ni samo stvar posa-m»inlka. ampak vse družbene skup-n»*tl. Posebno odgovornost za to no-WJ» naši delavski sveti, upravni odboji Podjetij, sindikalne podružnice ter *°numlstl v naših gospodarskih ordinacijah, ki morajo kot politični ?r8»nl vplivati na neposredne prodajalce v skrbi, da zmanjšamo Ste-y«0 delovnih nezgod In število polenih obolenj. Velika gospodarska Skoda, ki gre v in milijone dinarjev, katero j'*’11 prizadenejo nesreče pri delu, d1 nujno narekujejo, da mtsei za za človeka vcepimo v vsakega Ir^ga delavca, in to bd najmanjšega k najodgovornejšega človeka v pod-iplti, saj je končno prav naš delovni .‘»Vek tisti, za katerega vse ustvaril0 ln gradimo. . Vsega tega se Je posebno dobro za-id&l tudi zbor proizvajalcev pri ob-, n*kem ljudekem odboru Trbovlje, ki 6 ,1itil potrebo, da ustanovi po-organ, namreč komisijo, ki Ima « -'-Ml ljUUMVOlll UVIMVI W --- 6utl1 Potl'6bo- da ustanovi po-organ, namreč komlsllo, ki Ima !®*c,alno nalogo, da prouči vse ne-^*°dhe primere. dela Iz njih zaključ-k Jn Bnn'lz*. hkrati pi^ dale našim Jphtivom nasvete In napotila za jj9r»Vo opaženih pomanjkljivosti, zn-katerih prihaja do tako pogostih prt delu Mal na ob tej priliki !*n<1ar poudarimo ugotovitev dolgovih študij delovnih nesreč, da Je '»J« r pretežni večlpl Iskati vzrok v vse premajhni previdnoetl našega človeka pri delu. To bo treba še ln še poudarjati povsod, zlasti pa ob večjih sestankih v naših delovnih kolektivih In tudi na samih deloviščih, prav posebno pa je treba na pazljivost ln previdnost pri delu opominjati naše mlade, neizkušene ljudi, ki prihajajo v naša proizvodna podjetja. NEZGODE V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU Iz statističnih zapiskov Zavoda za socialno zavarovanje sledi, da je bilo v letošnjem letu v prvih 6 mesecih skupno 743 nezgod, od teh 642 lahkih, 98 pa hudih, tri pa smrtne. Od slednjih se Je ena zgodila v proizvodnji premoga, druga v proizvodnji oziroma predelavi nekovin, tretja pa pri prometu. Pri delu se Je ponesrečilo 693 moških ter 50 ženskih delovnih moči. Med moškimi je bilo v tem obdobju največ delovnih nezgod pri pridobivanju oziroma predelavi premoga (434) — seveda, ker je v tej Industriji zaposleno tudi največ ljudi — nadalje v kovinski industriji (100), pri prometu 48, v gradbeništvu pa 40. Ostale nezgode so se dogodile po vrstnem redu v predelavi oziroma proizvodnji nekovin (30), v proizvodnji in distribuciji električne energije pa 32. — Med ženskami je bilo največ nesreč v proizvodnji oziroma predelavi premoga (19), pri pridobivanju ln predelavi nekovin (17), kovinska Industrija pa Je terjala 8 nesreč, ostale nezgode žensk pa so se pripetile v drugih industrijah ln delovnih področjih. Zanimivo Je prav tako, če analiziramo vse te nesreče po starosti ne-zgddnlkov. Tako se Je na primer pri pridobivanju ln predelavi premoga dogodilo največ nesreč pri 19 do 28 let starih ljudeh (180), 144 pri delavcih v starosti od 29 do 38 let, 60 pri ljudeh v starosti od 39 do 48 let, 63 nezgod pa pri delavcih v starosti 49 do 58 let. Na drugem mestu je bilo v kovinski industriji največ delovnih nesreč pri ljudeh letnikov 1931 do 1940 (59), 28 nezgod pa pri delavcih v starosti od 29 do 38 let. Ce v tej analizi delovnih nezgod pogledamo, kje so se te zgodile, opazimo da je bilo največ nesreč pri kamenju, premogu ln opeki, ln sicer pri pridobivanju premoga 220, v proizvodnji nekovin 18, v gradbeništvu 14, pri prometu 6, v električni industriji pa 5. — Na drugem mestu so nesreče pri orodju. Teh je bilo spet največ v premogovni industriji (85), 18 v kovinarstvu, 11 v elektroindustriji, 7 pri pridobivanju nekovin, 6 pri prometu, 5 pa v gradbeništvu. Prometna sredstva so spet terjala 35 nesreč v premogovni industriji 10 v samem cestnem prometu, 7 pri pridobivanju nekovin, 3 v kovinarstvu In 3 v gradbeništvu. — Ostale nesreče so se zgodile pri orodnih In pogonskih strojih, transporterjih, kotlih, dvigalih ttd. Ako spet pregledujemo te izpise, vidimo, da so pri teh nezgodah bili pri telesnih delih največkrat poškodovani prsti desne ln leve roke. noge in stopala, oči, glave ln trupi. Tu naj mimogrede omenimo, da je v zadnjih letih med premogarjl dosti manj ne- sreč zaradi »padcev premoga«, na glavo kot prejšnja leta, ker kopači nosijo sedaj pri delu na glavi zaščitne čelade, pogoste pa so nesreče zaradi padca premoga s stropa še vedno na prstih in stopalih nog, to zlasti, če je rudar v jami med delom obut v gumijaste škornje namesto v usnjene, ki bolje prestrežejo padec premoga kot gumijasti čevlji. KJE SO VZROKI DELOVNIH NESREČ? Nehote se človek ob tem vprašuje, od kod toliko nezgod pri delu? Ali Jih je iskati v tem, da se delavec čuti bolj varnega, ker veliko »zna« in je dela vajen? Ali neupoštevanje predpisov? Alt neuporaba zaščitnih sredstev? Neurejenost delovnih prostorov, slabo orodje? Nedisciplina? Vse to In še drugo Je vzrok pogostim nezgodam. Nihče ne more trditi, da se te nezgode lahko popolnoma preprečijo, možno pa jih je znatno omejiti, kar pa je največ odvisno od posameznega člana tega ali onega kolektiva. Torej tudi na tem področju večja delovna disciplina, upoštevanje predpisov higien-sko-tehnlčne zaščite — ali kakor smo že prej rekli: previdnost in pazljivost pri delu! To je potrebno, ker delovna nesreča ne prizadene samo nezgodni-ka, ampak tudi našo socialno zavarovanje In podjetje ter končno celo naše narodno gospodarstvo in družbo. KAKŠNA so zadevna bremena ZA PODJETJE IN KOLEKTIV? Naštejmo jih po vrsti: t. nadome stllo plače v iznosu 100 odstotkov za prvih sedem dni; 2. posebna stopnja prispevka podjetja socialnemu zavodu, če število Izostankov od dela zaradi nezgod presega določeno povprečje; 3. dodatni prispevek, če se je število obolenj dvignilo zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov ter odškodnina — regres socialnemu zavarovanju, če je prišlo do nesreče zato, ker niso bili izvršeni predpisani ukrepi za varstvo; 4. osebni in materialni izdatki varnostne službe ln prve pomoči; 5. izdatki za varnostne naprave ln osebna zaščitna sredstva; 6. izdatki za popravilo okvar, nastalih zaradi nesreč na strojih, opremi in materialu ter zastoju delovnega procesa; 7. Izpad proizvodnje tistih delavcev in uslužbencev, ki so prenehali s svojim rednim delom, ker so nudili pomoč ponesrečencem, razpravljali o nezgodi ali sodelovali pri njeni raziskavi; 8. hujše nezgode pa povzročajo vznemirjenje v celotnem delovnem kolektivu, kar se po izkušnjah opaža tudi v nazadovanju proizvodnje, zlasti še na dan nesreče; 0. končno pa večje šte-, vilo bolnikov in nezgodnikov terja od podjetja, da zaposluje večje število ljudi, kot bi jih sicer bilo treba. SKLEPI OBČINSKE HTZ KOMISIJE Že na prvi seji občinske hlgiensko-tehnične komisije je bilo sprejetih več sklepov, ki jih bodo morala naša znspodar.tka podjetja izvajati. Pomemben sklep je med drugim ta. da bodo nezgodnlki ponovnolzaslišani namreč, ali so nezgode krivi sami ali kdo drug. proti katerim bo Uveden postopek. — Prav tako je komisija napravila sklep, katere gospodarske organizacije morajo uvesti higlensko-tehnično zaščitno službo ln postaviti zadevno komisijo. Te komisije se morajo lotiti sistematične vzgoje delavcev, zlasti novincev z organiziranjem zadevnih predavanj in izobešanjem opozoril ln svarilnih napisov. Izkušeni delavci morajo vzgajati novince in jih opozarjati na pretečo nevarnost pri delu in potrebno previdnost Nedisciplinirane delavce, ki navzlic opozorilom ne upoštevajo varnosti predpisov, je treba klicati na odgovor in jih v danem primeru kaznovati. Pozdraviti je treba sklep delavskega sveta in upravnega odbora Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je med prvimi sprejel sklep, da morajo člani kolektiva opraviti Izpite o htgiensko-tehnični zaščiti. Zadevni tečaji so se že pričeli in prvi rezultati že kažejo uspehe. Na rudniku se zavedajo, da bodo z varnostno Izobrazbo dosegli spremembo odnosa človeka do dela, zlasti pa njegove varnosti. Skrbeti je pa treba tudi drugače za njegovo večjo strokovno in splošno izobrazbo. — Bolj ko bo delavec izobražen in razgledan, varneje bo delal. Res je, da človek na splošno ne kaže posebnega zanimanja za lastno varnost pri delu In za zdravje nasploh. Ko pa zboli ali se hudo ponesreči, ga to zresni. Ob takšnem spoznanju začne na problem gledati drugače. Je pa seveda spet res, da človek, ko spet ozdravi in je sposoben za delo, da njegove misli na varnost pri delu in skrb za zdravje s časom zbledijo. Zatorej je dolžnost nas vseh, podjetij In družbe da stalno opominjamo na varnost pri delu. da uporabljamo koristne in prepričljive metode, ki bodo pripomogle k botišemu odnosu delavca do de’a, skrbeti pa moramo tudi. da hn na svojem delovišču lahko varno deial. Za občinsko komisijo HTZ: Tone Sternlša SPROŠČENOST IN ODGOVORNOST DO PRIHODNJIH NALOG Zapisek o kisovških svobodarjih Včasih se zgodi, da spričo naglega in silnega ritma življenja dejavnost kakega društva ali organizacije v našem družbenem dogajanju ocenjujemo pač na hitrico, površno; zd-i se nam, da je tega ali onega vse premalo. Tako bi površen opazovalec sodil tudi o delu delavsko-prosvetnega društva Svobode-Kisovec pri Zagorju. Društvo živi nekoliko odmaknjeno od središča Zagorja in njegove interne prireditve ne prodrejo tako v javnost kot dejavnost nekaterih društev v Zagorju. Pa vendar; kisovško delavsko prosvetno društvo sodi že vrsto let med najbolj delavne organizacije tega terena in tudi zagorske občine. V takem vzdušju je potekal tudi nedavni občni zbor, ki so ga imeli« seveda, v svojem domu. Značilnost letnega dogovora je bila najbolj v tem, da ■o vsi diskutantl — in teh je bilo zelo veliko — sproščeno, kaže, da se je društvo odločilo kreniti po isti poti, ki jo narekuje naš dosedanji in bodoči družbeni razvoj, ter smernice in napotila mariborskega kongresa ter Glavnega odbora Zveze Svobod. Predvsem je zanimivo, da so se odločili za ustanovitev peterih klubov. To je menda edino društvo v zagorski občini, ki ima razmeroma dobre pogoje za delovanje klubov, ki zahtevajo vsaj nekoliko bolj urejene prostore. Na drugo mesto pa so uvrstili potrebo po bolj pisani zabavni dejavnosti med vsemi prebivalci Kisovca in Lok. Prirejanje zabavnih oziroma družbenih večerov se je pokazalo za zelo koristno. Ne le, da na takih večerih ljudje govorijo o načrtih in' delu društva, pač nanese tudi na nekatere druge probleme in vprašanja, ki jih lahko obravnavajo le večje skupine ljudi. Vsekakor pa nameravajo oblike zabavnih večerov še izpopolniti. Društvo ima tudi pevski zbor, ki je menda najstarejša sekcija »Svobode«. Letos so nekoliko manj delali kot druga leta, v glavnem zaradi tega, ker je njihov pevovodja obiskoval šolo. Vsi pevci pa so Izrazili željo, da bi pevovodju omogočili nadaljnje šolanje, da bi pač lahko še bolj kvalitetno vodil pevski zbor, ki ga vsi Ločani in Kisovčani poznajo že dolgo vrsto let in ki mu želijo vsestranski napredek. Nekdaj 15, danes 400 delavcev OR 70-LETNICI KOSTREVNIŠKEGA ROJAKA FLORIJANA PISKA Časopisje Je tiste vez, Id povezuje naše Zasavje z rojaki, ki Jih je borbe za kos kruha ponesla Iz domovine v najrazličnejše kraje sveta. V ameriškem mestu Nefts živi zasavski rojak - Mr. Florijan Piiek, doma iz Kostanjevice pri Litiji. Zdaj slavi 70-letnico. In čeprav živi v tujini, še zmeraj Tovarna usnja v Šmartnem pa je Ob zaključku zadnjega pisma danes mogočno podjetje. V držav- sprašuje rojak Pišek Se o litijskem no last je tovarna prišla po osvo- mostu. »Ali Imate še zmeraj le- TAKA JE BILA SLIKA NA HRASTNISKI CESTI PRED MESECEM KO JE BULDOŽER RAVNAL PROSTOR, KJER JE BIL ZASUT POTOK. z občutkom odgovornosti pripovedovali svoje misli o bodočem delu društva, glede na nekatere nove oblike udejstvovanja na tem področju. Človek je dobil vtis, da se' vsi člani, čeprav jih je razmeroma še malo, zavedajo velikega pomena svojega društva in njegovega važnega poslanstva, ki ga ima v tem kraju. Kajti govorili so o dramski, pa pevski in glasbeni dejavnosti, o tem, kako bo treba v bodoče bolj razvijati zabavno stran društvenega udejstvovanja, o klubih, in kako naj bi klubi delovali, in podobno. Kajpak niso mogli mimo vzgojnega dela. O tem so še prav posebno dosti debatirali, ker sodijo, da ne smejo zanemarjati tega opravila, ki pomeni uresničevanje naše skupne stvari: Sprejet program dele, ki ga je podal stari in novi predsednik društva Franc Koprivšek, RAZŠIRITEV TRGOVINSKIH STIKOV Jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom pooblaščenega ministra v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Miloša Laloviča je odpotovala v Afganistan, Pekistan In Indijo. Spotoma se bodo naši sastopnikl ustavili še nekaj dni v Libanonu. spremlja dogodke v stari domovini. Njegova torba spominov Je globoka in njegov spomin je svež, kadar se spominja dogodkov iz rodnega Jeraja. Plškovi spomini bodo gotovo zanimivi tudi za naše bralce. Segajo v tisto dobo. ko so imeli kraji okrog Litije še drugačno, skromno podobo In zato pa tudi sam rad čuje o napredku zadnjih let pri nas, tako Florijan Pdšek prav tako kakor drugi naši domačini, ki »o razkropljeni po svetu, pa Jim Je Zasavski tednik za povezavo z domačimi kraji in ljudmi. Florijan Pišek pripoveduje; »Doma sem Iz Kostrevnlške doline. V šolo sem hodil v sosednje Šmartno.« Danes pa Je mladini iz Kostrev-niške doline trud prihranjen, ker Imajo šolo v domači vasi. Ta lepo zidana šola je postavljena na konec vasi, v smeri proti Lupinici. — V novi Jugoslaviji se zelo trudimo za napredek šolstva, zato imajo višje organizirano šolo — osemletko v Šmartnem, pa tudi v Litiji. Lepo šolsko zgradbo Imajo nadalje na Primskovem, na južnem koncu litijske občine. Prav zdaj so dobili tamkajšnji šolarji nove klopi. Denarna sredstva so zbrali sami starši na množičnem zborovanju. Vsak kmet je zapisal po neka! smrek, za izkupiček pa so kupili lepe tovarniške mizice In stolčke. Naš rojak Florijan Pišek Je odšel po končani šoli na delo v šmarsko usnjamo. Poslušajmo, kaj nam o tem prlpoveditie. »Tovarno usnja v Šmartnem Je Imel v mojih mladih letih v posesti tedanji gospodar Knafljlč. Ti so bili stara usnjarska družina. Šmarski usnjarji so izdelovali usnje že pred stoletji, že za Časa Valvasorja. Takrat je Šmartno cvetelo in Je Imelo precej gostiln. V času, ko sem bil zaposlen v Knafljlčevl tovarni, je bilo tam le kakih 1$ do 20 delavcev.« bodttvl. Sedanji direktor tov. France Zasavnlk se je s prav posebno vnemo zavzel za napredek podjetja. Ves se žrtvuje za dosego tega namena. V zadnjih letih pa so v Šmartnem začeli tudi s predelavo kož divjadi in s krzneno konfekcijo. Seveda pa tudi še izdelujejo podplatno Usnje, iti Je strojeno na starinski način, po tako imenovanem jamskem strojenju. Zdaj pa izdelujejo tu tudi gornje usnje. Zaradi uvedbe novih obratov se je število delavcev od nekdanjih 15, ki so delali še za časa našega Florijana Piška, povečalo v zadnjih letih na 400. Zato Je sedanja tovarna usnja v Šmartnem pravcat blagoslov za kraj. pa tudi za ves okoliš, tako Kostrevniško dolino, dolino Črnega potoka in vse ostale vasi v bližnji in daljnjl okolici. O mogočnem razmahu tovarne usnja govori več novih stavb, tako nova tovarna za podplatno usnje, nova kotlarna, krznamica. objekt za ekstrakte itd. Mr. Pišek nam v posebne pismu poroča o svojem sedanjem kraju eNffs v državi Ohio. Tam je najbolj razvita jeklarska industrija. Rudniki so precej izrabljeni ln se zato mladina raje seli v druge kraje, kjer je več priložnosti za zaslužek. V bližini Florijana Piška je več drugih družin Iz našega Zasavja. Nekateri so lz litijske občine spet drugi iz zagorskega in trboveljskega okoliša, največ pa jih Je Iz Radeč in okolice, vsi se dobro razumejo In so včlanjeni v napredni Slovenski narodni podporni jednoti. Kadar imajo kakšno prireditev. Jih obišče rojak Jože Brltz, doma iz Gradiških Lazov v Jablanlški dolini prt Litiji. Ta Je pred leti organiziral zbirko za nakup kino aparature za osnovno šolo v Šmartnem (o čemer Je naš list pred leti poročal). To akcijo Je tedaj podprl tudi Florijan Pišek in drugi rojaki, glavna zasluga za ta nakup gre pa rojaku Britzu, ki je akcijo lepo izpeljal. S tem aparatom so še pred leti prirejali kino predstave v raznih vayh šmarske okolice. Mr. Pišek Je bil zaposlen v ameriških rudnikih 42 let. zdaj pa Je dočakal lep življenjski praznik — svojo 7o-letnico. Ob tej priliki pošilja pozdrave tudi rudarjem v Sitarjevcu nad Litijo, Njihovo delo dobro pozna, ko je kot fantič zahajal v ta rudnik kjer Je Imel sorodnika. Podrlo ga Je težko rudarsko delo in bolezen — silikoza. Mr. Pišek bi rad prišel v staro domovino na obisk. Tako piše naš rojak Jubilant. Zaslužki ameriških rudarjev pa so bili zaradi večnih stavk bolj pičil. »Kako leto smo stavkali tudi do pol leta. zato so bili zaslužki bolj pičil ln smo le s težavo preskrbovali naše družine. — niše Pišek. sem most. ki Je tako močno škripal v mojih mladih letih, da me Je bilo zmeraj strah, kadar sem šel po njem.« - Pa Se besedo o litijskem mostu. Čeprav Je litijski most starec, ki Ima za seboj nad sto let — zgrajen je bil leta 1852 — je zdaj bolj trden, kakor za mladih Piškovih let. je nekoliko skrajšan, ker smo mu nasuli dovoz z ene in druge strani. Ima asfaltno prevleko da drče preko njega vozila brez vsakega lomastenja ln majanja nekdanjih trhlih opornikov dn nosilcev. Prav lep dohod na most je z FLORIJAN FLIS EK IZ NEFFASA V ZDA PRED SVOJO mSO. LETOS SLAVI 70-LETNICO, DOMA JE IZ KOSTRKVNI&KE DOLINE PRI LITIJI. V AMERIŠKIH JAMAH PA JE DELAL 42 LET. obeh strani, ker smo v zadnjem času glavno cesto »kozi Litijo tudi asfaltirali. Most pa Je zmeraj močno razsvetljen, prav tako ceste ter vise nad njimi moderne neonske svetilke. Litija raste in se lepo razvija. Kadar jo obišče gost. ki jo Je poznal v davnih mladih letih, rad prizna, da dobiva kraj podobo mesta, ki napreduje in se razvija. Vse te navedbe smo zbrali za Jubilejno čestitko rojaku Florijanu Plšku ki ob svoji 70-letnlcl od daleč pogleduje v svoj rojstni kraj, ki mu pošilja prav tako kakor drugim rojakom v tujini, ki bodo brali te vrstice, iskrene pozdrave ln čestitke. Jože Zupančič, Litija Petero večernih šol v Zagorju V Zagorju $0 se za letošnjo Jesensko In zimsko Izobraževalno sezono precej dobro pripravili. Razveseljivo Je to, da »o te priprave »tekle še kmalu po vročih poletnih dneh, In da »o bili septembra že skoraj znani vsi načrti, ki Jih Je pripravila delavska univerza, Ideološka komisija pri občinskem komiteju ZK, občinski »vet Svobod ln Svoboda — Zagorje. Četudi »e Je kasneje nekoliko »zataknilo« pri nekaterih organizacijskih vprašanjih In problemih. Je vzgojno delo ob delni zamudi pravočasno prišlo na svoj pravi tir, NaJipreJ Je začela z delom ve-Seraa politična šola, ki Jo obiskuje 30 slušateljev, kasneje pa sta ■Ml z delom še dve šoli za »Urša, in »leer na osemletki v Zagorju in na osemletki Toneta Oteogarja — Nestia v Toplicah. Tretja večerna šola — za mlade zakonce ali bodoče življenje — Je zadela e delom v prvi polov.ci no-taniti ra. večerna osemletka pa rasno tako. Ta teden bo začela S delom še večerna šola za rtarše na osnovni šoli na Lokah. Toliko večernih šol, kot letos v Zagorju, doslej še nt bilo. Vsrh slušateljev Je približno 17». Samo v «rl šole za starše se je vpisalo okrog ioo ljudi, žal v glavnem gpater. Prirediteljem lil uspelo, da bi pridobili za Solo tudi reete, medtem ko obiskuje šolo za bodoče življenje petero moških oziroma fantov. Začetna prizadevanja v vseh treh šolah so potekla še v znamenju rahlega neugodja, toda prizadevnost ln sproščenost predavateljev je kmalu pritegnila vse •lušatelje, stare 'n mlade, ki so odhajali s prepričan‘em, da Jim bo to znanje, ki ga bouo pridobili v teh ustanoven, zelo koristilo. Prav tako Je treba omeniti, rta te tri šole delujejo vsak teden po enkrat, medtem ko deluje večerna politična šola dvazrat. večerna osemletka pa trikrat telensko. Ce bodo na razpolago sredstva, nameravajo v Cemšenlku ustanoviti tudi večerno kmetijski šolo, ki bi Jo v glavnem cblrkovali kmečki fantje. Opustitev večernih kmetijsko-gospndarsklh šol v zasavskih občinah se Je pokazala kot nekoliko prenagljena. Kljub temu, da bivše tovrstne šole niso dale vseh zaželenih rezultatov, pa eo vendar imele to pozitivno stran, da so kmečki fantje dobili v njih prvo znanje o sodobnem načinu kmetovanja. Prav hi bilo, da hi te tole obnovili, s*veda z bolj primernim programom, ki bo prilagojen dejanskim potrebam kmetovalcev oziroma krajevnim nja. Treba bo organizirati tudi seminar za nove šolske odbore, za svete potrošnikov ln celo hišne svete. Novoizvoljeni člani teh »vetov potrebujejo vsaj bežen vpogled v nekatere nove doltnoetl, ki so Jim zaupane. Tudi po osnovnih organizacijah ZK začenjajo z rednim študijem. Pripravljene so štiri zanimive snovi, ki bodo zelo koristile tudi pri praktičnem delu OO ZK pripravlja pa se prav tako program predavanj za prosvetne delavce. Prvo predavanje bo že 11. decembra, tema pa bodo sledila še tri. mm* m I Jip.c;$e* v' MLADA GODBA NA PIHALA IZ BREŽIC NA SVOJEM PRVEM NASTOPU POD VODSTVOM TOVARIŠA KOBALA NA DAN REPUBLIKE y K * /v -fV Od do* m&MC: KAJ JE NOVEGA V ZAGORJU Občni zbori SZDL. — V petek popoldne so se v Zagorju začeli občinski zbori osnovnih organizacij SZDL. Vse osnovne organizacije v ožjem delu Zagorja so uspešno opravile to dolžnost, v nedeljo pa so bili zbori tudi v osnovnih organizacijah na vasi. O poteku občnih zborov bomo še poročali. Priprave za občinsko mladinsko konferenco. — V Zagorju se mladina pripravlja na letno občinsko konferenco, ki bo predvideno še ta teden. Konferenca bo med drugim skušala ugotoviti nekatere pomanjkljivosti v dosedanjem delu mladinske organizacije v Zagorju ln bo predvsem napravila program dela za prihodnje leto. Izvolili bodo tudi novo mladinsko vodstvo. Tovariš France Bevk v Zagorju. — Literarni klub zagorske »Svobode«, ki dela na osnovni šoli »Toneta Okrogarja-Nestla« Je pred kratkim povabil v svojo sredo enega najplodovitejših slovenskih pisateljev, tovariša Franceta Bevka. Tovariš Bevk Je mladim literarnim ustvarjalcem pripovedoval iz svojega življenja, o delu in načrtih, kt jih ima še za bodoče. Nad štirideset mladih ljudi Je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem tovariša Bevka ki si Je na mah pridobil zaupanje mladih ljubi. Po njego- vem pripovedovanju se Je razvil sproščen pomenek. Tovariš Bevk je odgovoril na vsa vprašanja članov kluba. Tokrat je svet »Svobod« in prosvetnih društev občine Zagorje objavil rezultate nagradnega natečaja, ki ga Je razpisal letos poleti. Posebna ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali: prof. Milan Pritekel), dr. Janez Callantl, France Kojnik in Milan Vidic, je prebrala vse prispevke in jih ocenila. Nagrajenih Je bilo več mladinskih literarnih ustvarjalcev, največ za poezijo. Najboljše Je bil ocenjen Rado Palčič za svoji dve pesmi. Podroben izid natečaja ln najboljše prispevke bomo objavili tudi v Zasavskem tedniku. Vsekakor Je razpis, prvi te vrste v Zagorju, vzbudil veliko zanimanje med mladino in bo svet »Svobod« bržkone kmalu razpisal drug natečaj. Ogled stanovanjske skupnosti L]ubljana-Be-žlgrad. — Vsi trije izvršilni odbori svetov stanovanjskih skupnosti v zagorski občini so v ponedeljek popoldne organizirali ogled stanovanjske skupnosti Ljubljana-Bežigrad. Člani Izvršilnih odborov so dobili dokaj bogate napotke za delo v svojih skupnostih. KAJ JE NOVEGA V TRBOVLJAH ZDR2ENJE REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV PRED DNEVOM JLA Na seji občinskega odbora ZROP v Trbovljah so se člani pogovorili o praznovanju Dneva JLA. Občinski odbor bo organiziral slavnostno akademijo v počastitev praznika In sicer na večer pred njim. v ponedeljek 21. decembra s programom, v katerem bi dala svoj prispevek DPD Svoboda-Center. Kot običajno vsako leto pa bodo tudi organizirali oficirski ples oz. družabni večer v soboto 19. t. m. v domu Svobode H. Na seji So nadalje razpravljali o programu obveznih predavanj za nižje oficirje in podoficirje. Predavanja naj bi bila v teh dneh in bi trajala do 28. decembra t. L v popoldanskih urah, In sicer v Delavskem domu in v Zg. Trbovljah. KRUH IN MLEKO VZROK NEGODOVANJA GOSPODINJ Problemi neurejenosti trgovske mreže še vedno stopajo v ospredje kritičnih razprav gospodinj v trboveljski občini. Vprašanje kruha smo že večkrat omenili v naših časopisnih noticah ln je zaradi kritičnih pripomb ob Dnevu republike (takrat gospodinje niso dobile kruha!) vsekakor potrebno ponovno načeti ta problem. Vse žolčne razprave gospodinj in clrugih državljanov glede nezadostne oskrbe ob praznikih narekujejo upravi Pekarne-slaščičarne Trbovlje, da enkrat za vselej organizacijsko uredi preskrbo s kruhom. Mleko pa Je postalo kamen spotike žena v Zg. Trbovljah (prip. uredn.: tudi v Centru), v okolici Doma ln vrta ter hiše K-4. Gre predvsem za pravilno razporeditev in razdelitev potrebnih količin (prip. uredn.: tako so si n. pr. nekje omislili, da mleko delijo ob 11. uri dopoldne, takrat, ko morajo gospodinje pripravljati kosilo). Prodajalna v K-4 ima več odjemalcev mleka ln so zadnje čase velike gneče pri čakanju nanj. Prav bi bilo. da uprava »Vitaminke« prisluhne kritičnim in dobronamernim pripombam gospodinj tega področja ln morda še ostalih. 2ene postavljajo v ospredje, zakaj ne bi mogle plačevati mleko vnaprej in bi s tem Imele zagotovljeno potrebno količino ln tudi uprava podjetja bi imela evidenco potreb po mleku. Tako pa se dogaja, da nekatere gospodinje (zlasti ob plačilnih dneh) jemljejo velike količine mleka, druge pa, ki ga nujno potrebujejo za majhne otroke, ga ne dobe. Zakaj ne bi DS predlagali ustanovitev potrošniških svetov za posamezna področja oz. osnovne organizacije SZDL, ki bi lahko dale upravi in organom samoupravljanja koristne predloge in nasvete glede organizacije prodaje mleka Itd. Glede prodajalke v K-4 pa bi bilo nujno potrebno upoštevati dejstvo, da je obseg potrošnikov razširjen, kajti vrsta gospodinj Trga Svobode itd. hodi tja po mleko. Pripomba uredništva; kako konfuzna je distribucija mleka v Trbovljah, vidimo že Iz tega, da niti mlečna restavracija na Vodah, kamor hodijo ljudje na zajtrk na mleko, belo kavo ter kakao, ne dobi zjutraj mleka in se mora prodajalka opravičevati, »da bo mleko dobila Sele ob enajstih dopoldne«, kar je doživel tudi član našega uredništva. DELA NA UREJEVANJU TRBOVELJ SCDCE DOBRO NAPREDUJEJO Poročali smo že, da je Komunala Trbovlje začela urejevati Trboveljščloo In pritok k njej pri Mestnem kopališču in pa poti v naselje »Dom in vrt«. Doslej je bilo ob kopališču pokrito okrog 8 metrov potoka, opornega zidu pa zgrajeno okoli 10 metrov, kar bo v bodoče onemogočilo, da bi Trboveljščica, Iti je hudournik, na tem kraju presegala svoje bregove In napravila škodo na vrtovih ter odnesla celo pot in dohod v naselje s spodnje strani. — Ko bodo ta dela skončana, bo možen tudi prevoz z avtomobili po tej poti. KAJ JE NOVEGA V ZIDANEM MOSTU 90LS.KA ZADRUGA V ZIDANEM MOSTU TEKMUJE šolska pionirska zadruga v Zidanem mostu se Je vključila v državno tekmovanje mladih zadrugarjev in naravoslovcev ter si je zadala ob tel priliki naslednje naloge: 1. Člani zadruge bodo vestno ln vztrajno obdelovali 9 arov šolskega vrta; 2. zgodaj spomladi bodo lepo uredili ln obsejall 1 toplo gredo; 3. urili se bodo še vnaprej v umnem čebelarstvu; «. redno bodo oskrbovali nasade sadnega drevja pri Soli in gojili sadno drevje v šolski drevesnici; 5. na šolskem vrtu bodo zasadili 2 ara črnega ribeza; 6. sami bodo preko zime izdelali stalo za rejo domačih kuncev; 7. gojili bodo cvetličarstvo ter razmnoževali zlasti trajnice; 8. seznanili se bodo z raznimi agrotehničnimi ukrepi ter jih praktično uporabljali na šolskem vrtu; 9. na šolskem zemljišču bodo še vnaprej zasejali okrasne rastline ln cvetlično grmičje; 10. vzdrževali bodo v redu poti pri šoli ter Igrišče; 11. skrbeli bodo za nadaljnjo ureditev parka pred domom Svobode ln v ta namen zasadili rastline trajnice; 12. v svoji zadrugi bodo uvrstili organizacijsko delo ln ga izpopolnili. Za izvršitev svojih nalog bodo k sodelovanju povabili tudi učence od VI. do VEH. razreda iz svojega kraja, ki tačasno obiskujejo osemletko v Radečah. O. M. SKLEPI DPD SVOBODE ZIDANI MOST Na občnem zboru Svobode v Zidanem mostu, ki je bil tamkaj pred nedavnim, so mimo drugih vprašanj obravnavali tudi Izobraževalno delo v kraju ter sklenili, da pričnejo na tem področju delati intenzivneje na klubski način. Sklenili so. da bodo v ta namen uredili v kletnih prostorih svojega doma klubsko sobo z občasno poslujočim bifejem. Dela na tem so že v teku in upajo, da bodo z novim letom lahko že sedli v svoj kotiček, v katerem bodo obravnavali vsevažne probleme, zlasti pa s področja Izobraževanja, gospodarstva, kina, filmov Itd, V okviru Delavske univerze Hrastnik so že zdaj vsak petek predavanja z aktualno tematiko. Hvale vredno je nadalje, da bo imela Svoboda lz Zidanega mostu svojo godbeno sek-cejo ln mali ansambel, ki bo skušal poživiti družabno življenje v kraju. Vsa zadevna adaptacijska dela izvajajo Svo-bodarjl v sodelovanju s tamkajšnjo stanovanjsko skupnostjo ln njeno servisno službo. Tudi ta skupnost bo Imela v domu svoje poslovne prostore. O. M. KAJ JE NOVEGA V VTOMU-KRSKEM NJEN NAJLEPSl DAN V ŽIVLJENJU Praznik republike je za nami. Po vseh krajih širom po naši domovini so ta praznik proslavljali zelo slovesno. Tako je bilo tudi v našem kraju. Posebno pa mi je ostala v spominu šolska proslava videmskih pionirjev. Pa prisluhnimo srcu naših najmlajših, kaj so čutili ta dan. Takole je napisala neka učenka v šolski nalogi: »V soboto Je bil za nas trojni praznik; Dan republike, sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo ln razvitje pionirske zastave. To je bil zame najlepši dan v življenju. Vse Je bilo tako slovesno in lepo. Zbrali smo se v domu Svobode; godba na pihala je igrala partizanske pesmi. Po govoru tovarišice šolske upraviteljice Je tov. Stupar lz Tovarne celuloze ln papirja »Djuro Salaj« prinesel na oder pionirsko zastavo. Nam so se zaiskrile oči. ko smo zagl« " tako lepo zastavo. Ko jo je tovariš razvil, smo na nje) zagledali napis; PIONIRSKI ODRED KAREL DESTOVNIK-KAJUH VIDEM-KRSKO. Ns drugi strani je bil naš pionirski pozdrav. Drog zastave so krasili številni zleti žebljički. Tov. Stupar je Izročil zastavo načelniku šole. Ta se je zahvalil v našem Imenu Tovarni celuloze ln papirja ,ki nam je zastavo poklonila Obljubil je, da bomo s pridnim delom dokazali, da smo vredni take zastave. Nato je zastavo prevzel zastavonoša. Sedaj «so majhni cicibančki pred razvito zastavo dali svojo pionirsko obljubo. Ponosno sm(> gledali z odra v dvorano. Pionirski štab Jim je zavezal rute, pripel pionirske značke, na glavo pa so jim deli titovke. Nato je sledil kulturni program. Naše slovesnosti so se udeležili tudi slavni gostje, predstavniki organizacij, podjetij Itd. Po končani slovesnosti smo stopali v sprevodu za zastavo ln godbo na čelu do hotela »Sremič«, kjer smo bili pogoščeni. Pohiteli smo domov ln veselo pripovedovali staršem, kaj smo doživeli ta dan v Soli.« T&ko je bilo razpoloženle naših otrok. Pa tudi odrasli nismo nič manj čutili. Pridružimo se lahko le Iskreni zahvali pionirjev. Tovarni celuloze ln papirja, ki nam je podarila zastavo, pa tudi vsem tistim katerih Imena so vrezana na zlatih lističih pionirske zastave. M. P. V Zagorju pa se pripravljajo le na vrsto drugih predavani. In il-eer poljudnoznanstvenih In drugih. Verjetno se bodo decembra Beteli le seminarji za organe de-Bignit ln družbenega upravlja- ZAGORSKO PISMO Ne bi rad' pisal samo o tem, da se Zagorjani pritožujejo nad piškavim vremenom, ki ni mrzlo, ne toplo, ne suho, ne vlažno, pač pa kot nalašč za to, da se človek naleze grjpe in drugih sorodnih, nič kaj razveseljivih zgodnjezlmskih bolezni, ki povzročajo nahod, kašelj In druge tegobe. Tisti, ki so že prizadeti, se boje, da se ne bo ponovila letošnja zgodnja pomlad, ko je doma-lega slaba polovica ljudi obležala v posteljah In so se morali zdraviti z antibiotiki, še bolj pa z žganjem, ki ga' Je v tistih dneh v Zagorju skorajda zmanjkalo. Niti ne bi fad' razlagal v pismu nekatere zadeve okrog organizacije zabave oziroma razvedrila, ki ga zagorska mladež tako zelo pogreša ln čaka na nekoga, da se bo znašel in organiziral kak ples ali kaj temu podobnega. Čeprav so ml zagorske gospodinje priporočile, da napišem nekaj besed o rastoči draginji, jim v celoti ne morem ustreči. Cene nekaterim artiklom so namreč tako poekočlle, da bo treba nekaj bolj drastičnih posegov tržne Inšpekcije, posebno na zagorskem trgu. JABOLK PA NE BOM VZELA Onden sem moral po kruh na trg. Cisto po naključju sem bil priča prizoru, ki ga vam bom opisal. Zenski sta kupovali vsakdanje pdtrebščine. Najprej sta povprašali za jajca. Razločno sem videl njuna obraza, ki sta naravnost pobledela, ko sta slišali ceno. Prva Je rekla: »Kaj, po dvaintrideset? Saj so bila še predvčerajšnjim po 28!« Mislil sem, da bo branjevka vsak čas začela dokazovati, kako to se kure pogospodile in da nosijo Jajca vsak teden enkrat, ali pa da bo potiho povedala, da so v Ljubljani jajca že po petintrideset, pa ni bilo nič takega. Cisto na kratko se je odrezala; »Pa nič, če nočete. Za manj jih ne dam. Kupcev, kolikor hočem U Zenski sta onemeli. Jaz tudi. Nenadoma sem se spomnil, kako pohlevno sta včasih prihajali branjevki v Zagorje ponujat vse, kar človek poželi, zdaj pa sta se že pogo-spodili. Pa ja, jajc še ni dosti. Potem sta jih ženski za vsak primer kupili nekaj kosov, kajti brez jajc/gospodinjiti Je ravno tako, kot kuhati brez ognja. Zavil sem tisto »štruco« kruha v papir (tega sem moral prinesti seve s seboj) v prodajalni ga ni bilo niti kosa — ln sklenil, da bom doma ženi priporočil, naj kruh umije z vlažno krpo, ker sem videl kako je prodajalka malo preden ml Je postregla, šla z roko po laseh in hotel ravno oditi, ko sta na oni strani ženski spet vrlsnill; »Saj ste znoreli! Za takale jabolka, pa 50 din? Mislite, da naši dedci v jami ,gnar’ kopljejo? Za zdaj samo premog, kadar bodo «gnar», bomo že povedali.« — In spet sem se spomnil, da tleti, ki vodijo našo slavno zelenjadno podjetje, nič kaj dosti ne mislijo na potrošnika, ko zahtevajo za kilogram zelo slabih Jabolk 50 ln celo več dinarjev. Pa saj morajo, drugače bi za praznike ne mogli »talatl« trinajste plače. Bog ne dej, da bi ostali brez nje! Saj smo "»vsi gllh«, ln če bodo »talall« pri sosedu, M bil greh, če bi ml ostali brez nje. Zenski pa jabolk nista kupili. Otroci bodo oetall brez njih. KAJ PAPIR, SAMO DA JE MESO! Malokdaj mi Je treba v mesnico. Po navadi napravi lo žena, toda včasih nanese, da mi potisne v roko denar in cekar, pa hajd po meso! Zadnjič sem ji spet moral ustreči; ni, da bi se z njo prepiral, posebno, ker imam slabe izkušnje. Pri mesarju sem zahteval 30 dkg za juho ln 25 dkg za »zos«. Tedaj pa sem se zalotil, da nimam s seboj papirja. Mesar me je gledal, jaz njega, slednjič pa se me Je le usmilil ;n (M, reci in piši 10 krat 8 cm umazanega papirja, pa še celo tako me je gledal, kot bi ml podaril najmanj pol kile mesa zastonj. Potem pa sem ga pisano premeril, da Je brž povesil pogled, jfi malo je manjkalo, da se ni usekal, tako nerodno mu je bilo. Kako srečni so Ljubljančani, ko jim v mesnicah zavijejo meso celo v celofanski papir, pri nas v Zagorju pa mesarsko podjetje še papirja noče dati! Pa saj ne more, pravijo namreč da poslujejo z Izgubo Dobro je edinole to, da krave oziroma goveda ne znajo govoriti, saj bi menda na ves glas protestirale. In še nekaj sem opazil v mesnici: o kakem redu, čistoči, niti sledu. Človeku se zdi, kot da je prišel v klavnico, kjer so pravkar razsekali kako zajetno žlival, pa niso utegnili mlatiti na čistočo, čeprav visi na steni pritrjeno svarilo: »Zavedaj se, da bodo meso uživali ljudje!« Pa kaj vse to, glavno je, da je zdaj mesa dovolj, nič hudega, če je tako drago, bo že bolje, ko bodo telice mlade imele... KAKO PA KAJ ZA NOVO LETO? Nič čudnega: skoro se bo staro leto poslovilo in Zagorjani počasi ugibajo, kam bi sc dali, da bi preživeli v družbi in veselem razpoloženju vsaj Silvestrovo. Povprašal sem gostince. kaj kanijo ukrenit!, pa so ml vsepovsod povedali, da ne utegnejo misliti na take stvari, ker so. preveč zaposleni z drugim! opravil. Sicer pa bodo že kaj »pogruntall« — so ml obljubili —samo da bržkone šele zadnjo urico. Ker imam dober spomin, sem se »pomnil lanskoletnega silvestrovanja nu Izlakah. Uh, to je bilo luštno' Ljudje so se gnetli kot vžigalice v zapečateni škatticl (drugače škatlice niso polne). Razen tega pa je imel še vsakdo možnost v Počitniškem domu na mikrofonu preizkusiti svoje pevske sposobnosti, tako, da so se po tistem nekateri gosti6 vpisali letos na glasbeno akademijo, odseli za solo peti6' Drugo leto bodo že končali, ke'r so profesorji ugotvili, da 80 izredno talentirani. Sam bo« vč, če Juh bodo vse namestili v Zagorju, seveda za učitelj6 pelja. — Pa tudi drugače J6 bilo fletno na Izlakah. Ko seti* točno ob pol devetih zvečer naročil Hiter rdečega, sem priča' koval, da bo, kot bi trenil n® mizi. Kaj še! čakal sem n®" tanko 48 minut, in še ves61 sem moral biti, da sem ga do* bil, ker sem sedel tik ob W čilnl mizi. Zenl sem mlsflil kupiitl sladkega. Pa ni bito kaJ dobi1®' Samo neke »tare, zelene naP0* litanke so Imeti, pa nisem h6' tel ženi pokvariti večera *" (udi ne želodca. Ponavlja*'®' tako fletno Je bito, d« bom tu® letos za gotovo gost v Počit*®^ škom domu. Le da sem preP*1 čan. da bo letos šc slabše. Naj končam. Upam, uredJJJ da boš za Novo leto vsaj ti J*? pravil dobro čtivo, ker bo P*L cel JJudi, kt bodo za Sll^ sirovo rale segli po branjuI * KO SO V ZASAVJU PONAREJALI DENAR... Z OBČNEGA ZBORA SMUČARSKEGA DRUŠTVA KUM-DOBOVEC I Podeželska društva potrebujejo več gmotne in moralne pomoči Prejšnjo nedeljo so se člani sta ravno na podeželju še moč-Smučarskega društva Kum-Do- no razširjena bovec zbrali na svoj redni letni občni zbor, da na njem poleže obračun dela v preteklem letu. Zbor je bil dobro obiskan in uspešen. Iz poročil je razvideti, da je bilo delo tega malega podeželskega društva bogato in preteklo leto posebno uspešno z nastopi svojih mladih tekmovalcev na 14 različnih meddruštvenih tekmovanjih širom po času? Skoraj bi rekli, da — Ne moremo pa iti mimo dejstva, da imajo ljudje v naših centrih najrazličnejše možnosti, da se v svojem prostem času raz vedre in pozabavajo, ali pa tudi vzgajajo in izobražujejo. Kaj pa ima naš kmečki človek še mimo cerkve in gostilne ter domače peči ob dolgih zimskih večerih v prostem domovini. Kljub neugodni zimi . Pa je bilo tudi nekaj šolskih in društvenih tekmovanj. V poletnem času se članstvo izživlja z nekaterimi drugimi športnimi disciplinami, kot n. pr. z atletiko, streljanjem, namiznim tenisom itd. V poročilih je bila nadalje Poudarjena pomembnost te Športne organizacije na pode- nič! In ravno zato so razne družbene organizacije na podeželju tako pomembne. Njihovo poslanstvo je v tem, da vzgajajo našega delovnega kmeta v pravega, zavednega člana naše socialistične skupnosti, da Kupnost? In ker je to nemogoče,* mu je treba dati druge možnosti. Z vsem tem so zborovalci podkrepili svojo odločitev, da društvo še naprej ostane samostojno ter tako zavrne predlog oziroma sugestijo, naj bi se združilo s smučarskim društvom Trbovlje. Na občnem zboru so bili sproženi nekateri težavni problemi, ki se pojavljajo v zvezi z opremo tekmovalcev in pionirjev zaradi pičlih denarnih sredstev. Tudi tekaška tekmovalna disciplina in pa skakanje se morata v bodoče močneje razviti in doseči kvaliteto, za katero ima društvo v alpskih disciplinah vse pogoje Društvo bo v tej sezoni tudi praznovalo 10-letnico svojega obstoja z različnimi smučarskimi in drugimi prireditvami ter tako ponovno dokazalo upravičenost obstoja. Zborovalci so se izrekli tudi za nadaljnji obstoj Zasavske s svojim delovanjem odprav- smučarske podzveze, ki je v Ljajo razlike, ki še obstajajo preteklosti odigrala za razvoj med kmečkim življem in našim smučanja v Zasavju pomembno industrijskim človekom ter ta- vlogo. ko ustvarjajo nujen pogoj ena- Ob pričetku občnega zbora so žeiskem, kmečfco-delavskem _ _ _ __ _______ ____ ___________ Dobovcu, kjer pravzaprav de- kosti. Pri vsem tem delu pa bi vsi zbrani z enominutnim mol- morale biti družbene organizacije na podeželju deležne večjega razumevanja in izdatnejše gmotne in moralne pomoči. Ali ni kmečki človek prav tako upravičen uživati razne dobrine, ki jih državljaniom nudi luje samo še gasilsko društvo. V smučarskem društvu je pravzaprav včlanjenih skoraj 90 ljudi, od teh 80% pod 26 let starosti. Društvo zajema skoraj vso mladino tega kraja in je do nedavnega predstavljalo tudi nekako mladinsko organizacijo. Zaradi tega njegova dejavnost ni omejena samo na smučanje, ampak je razširjena še na druge športne veje. Do nedavnega je društvo igralo pomembno vlogo tudi v prosvetni dejavnosti, ki pa jo je po ustanovitvi samostojnega Prosvetnega društva na Dobovcu opustilo. Društvo je v tem gorskem kraju toliko bolj pomembno, ker združuje predvsem mladino, ki ji po svojih močeh in možnostih nudi raz- kom počastili spomin pokojnega športnika, voditelja, učitelja, graditelja in vzornika inž. Stanka Bloudka, ki je napravil tudi načrt za prvo skakalnico na Dobovcu. R. P. ŠPORT V DELOVNIH KOLEKTIVIH lične oblike izživljanja in jo tako odteguje škodljivim vpli- Trbovlje 569 krogov; 6. Vvm pijančevanja in klena, ki tio-Standard 470 krogov. V nedeljo, 6. t. m , je bilo v pomožni dvorani' ŠD »Rudarja« v Trbovljah občinsko sindikalno strelsko tekmovanje z zračno puško, katerega pa se je. žal. udeležilo le 9 moštev od priglašenih. Tehnični rezultati tekmovanj ge naslednji; l. Rudnik I 719 krogov; 2. Mehanika I 605 krogov; 3. Mehanika II 593 krogov; 4. Rudnik II 590 krogov; 5. Elektrarna Elek- Graje vi eden je odnos sindl. kalnih podružnic, ki sc priglasile svoja moštva, a jih niso pravočasno obvestile o tekmovanju Tako smo pogrešali navzočnost prvomajskega zmagovalca STT, ki bi bil še vedno resen kandidat za prvo mesto. Verjetno bi bilo tudi moštvo Elektrarne resen kandidat za prvo mesto, če bi bil peti član ekipe nastopil. Moštva so bila petčlanska. Vsak strelec je limel razen 5 poskusnih 20 strelov. Zgodovina našega Zasavja »ma nekaj svojevrstnih značilnosti, ki jih druge pokrajine nimajo, To so predvsem brodniki, id so vse do uvedbe vlaka v letu 1849 služili v naši dolini prav 'epe denarce. Z ladjarstvom so S3 pečali mnogi premožnejši gospodarji, ki so sl zmogli nakupiti ladje, imenovane »tombasi«, n sd lahko vzdrževali kar cel trop pomagačev, brodniških hlapcev. Kmetje v bližin; reke Save in v Okoliških vaseh pa so si slu žili denar s tecp, da so nudi'; brodnikom svoje usluge, ja so z volmi vlekli ladje po strugi navzgor. O brodnikih je med starimi ljudmi ostalo še danes dosti spominkov, vendar tonejo . že v pozabo. Značilnost lz naše nedavne zgodovine so bili tudi vejaš:;, begunci, ki so se skrivali oc visoko ležečih zasavskih vaseh in v podzemeljskih jamah ter obširnih zasavskih gozdovih. TIHOTAPCI S SOUO IN TOBAKOM Svojevrstnost v davnih dnevih so bil; tudi kontrabantarjt, ki so na skrivaj prinašali iz obmorskih krajev sol, iz hrvaških in srbskih krajev pa tobak. Ti hotapci so zlasti dobro živeli tedaj, ko je bilo naše Zasavje razdeljeno na dva cesarja. En del je pripadal še pod stavo Avstrijo, drugi del pa je b.l v sestavu Napoleonove Ilirije Meja je potekala prav po sre dini našega Zasavja, V bližin; Hrastnika (pri železniškem prodoru med Trbovljem In Hrast ni. kom) je bila mitnica, ostanki te starodavne stavbe so še danes dc-bro vidni In ei jih potnik 'an-ko ugleda iz železniškega vago na. Meja med Avstr j o in Ilirijo je potekala po hribih nad Zagorjem in v bližini Cemšemške planine. Starejši rod hribovskih gospodarjev ve o davnih kontra-bantarjih povedati še obilo zgodb m pripovedk. »MARTIN KRPAN« SE JE RODIL V ZASAVJU Malokomu pa je znano, da je slovenski pisatelj Fran Levstik dobil zasnovo za svojega slovečega »Martina Krpana« prav v našem Zasavju. Motiv je dobil pred sto leti, ko je bil na gradu Tumu, v bližini današnje Gabrovke nad Litijo, za domačega učitelja v družini fevdalnega gospoda Paceta, graščaka na Tumu. Tedanji mlad; turiški inštruktor Levstik se je rad pajdašil z domačini ir. se rad družil v gostilni pri Zidarjev-.h v Moravčah, kjer jt spoznal domačo hčer, lepotico Tono in ji x je zložil svoje prve pesm,. zbrane v ciklu »Tonine pesmi«. V tej gostilni je spoznal tud', življenje nekaterih tihotapcev a soljo, ki so prihajali iz dolenjskih hribov ter so imeli okrog Dola, Radgonce in Dofcovice ter Moravške gore svoja skrivna skladišča, kjer so shranjevali zaloge soli. Potem so jo v mani. ših množinah raznašali kmečkim gospodarjem, pa tudi trgovcem. Nedavni dan sem naletel na hribovskega kmeta p'-imenu Solarja, Kjer vedo še mnoge zgodbe o tihotapcih s soljo. Davni predniki današnje. PONAREJEVALEC DENARJA PRELESNIK NA RODNEM VRHU S takim ponarejenim denarjem so polšniški, pa tudi dolin, ski kmetje kupovali po Hrvaškem živež, drobnico, pa tud’ vole. ki so jih potem preprodajali po naših krajih Mamka tera slabotna kmetija si je ta. krat opomogla z doma izdelanim denarjem. V preteklem stoletju se je zadrževal tak ponarejevalec de nar ja tud j v samotni vasici Roti ni vrh nad Kostrevniško dolino Vasice s tem imenom danes niti ne najdeš več, ker so jo prl zadnjem preimenovanju zdru. žili z vasjo Jelša v bližini Li berge. Včasih le domoval na Rodnem vrhu samotni gospodar Pregeli-Ta se je spoznal z nekim Pre lesnikom in njegovimi pajdaši, kj so znati izvrstno ponarejat bankovce. Pregelj ie bil tiste ga Solarja so dobili hišno ime {ase ladjar in volar. Hodil ie k OD SREDE DO SREDE ROJSTVA grad; 2015 Tedenski zunanje-poll-tlčni pregled. SOBOTA. 19. decembra 8.06 Radi bi vas zabavati; 10.10 Kalejdoskop prijetnih melodij; 10.40 Poje invalidski pevski zbor; 11.50 10 minut s triom Bardorfer; ,12.00 Ciganski napevi; 12.25 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja; 13.30 Ansambel Milana Stante-ta; 14.26 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike: 15.40 Na platnu smo vi- TRBOVLJB: Frančiška MAR, Zagorje, sina; Ana KUS AR. Hrastnik, hčerko; Vera KUŠAR, Trbovlje sina; Frančiška PIRC, Hrastnik, hčerko; Marija VIRK, Trbovlje, sina; Fani MILINOVIC, Hrastnik sina; Marija LOVRAC, Mlinše. sina; Angela KRALJ, Pol-Čntk sina; Fani JERMAN, Zagorje, hčerko; Angela Vldemšek. Tr- . bovlje, hčerko; Vida PETAN, deti: 16.00 Slovenska pesem od ro-Hrastnik hčerko: Justina CILEN- m antike do danes; 18.00 Jezikovni S EK, Zagorje, sina; Ana ŽELE Z- pogovori; 20.00 Spoznavajmo svet NIK. Zagorje, sina; Antonija. GU; in domovino. NEDELJA, 20. decembra 7.36 Zabavni orkester Alfred Scholz: 8.00 Mladinska radijska igra — Elen-Pelin; Jan Bibijan na mesecu; 8.40 Pomnoženi komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Simonitija; 9.0 Ura popevk, melodij in ritma; 10.00 Se pomnite, tovariši .. . Prvi boji; 13.30. Za našo vas; 15.30 Zabavni potpourrl; 16.00 Humoreska tega tedna: 17.10 Radijska igra — Ranico Marinkovič: Glorija (ponovitev); 20.05 Izberite melodijo tedna: 22.15 Plesna glasba. PO-NEDELJEK, 21. decembra 8.25 Ljubljanski Jazz ansambel; 10.10 Popevke se vrstijo; 11.05 Radijska Sola za srednjo stopnjo: Na Silvestrovo nekega leta; 12.00 Indonezijske popevke: 12.25 Narodne o priredbi Karla Pahorja; 13.30 Od tu in tam; 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo < — Tolmunski punt; 16.40 Listi iz domače književnosti — Mila Kačičeva: Letni časi: 16.00 Radijska univerza — Prof. Oleg Mandič: Znanost ln religija- 18.15 Trlo orglic Andreja Blumauerja; 20.00 Prenos akademije v počastitev Dneva JLA. TOREK. 22. decembra 8.06 Svet v orkestralnih barvah; 8.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij: 10.10 Izberite melodijo tedna; 11.00 Poje zbor JLA lz Beograda; 11.50 Odaja za otroke: 12.00 15 minut z Vaškim kvintetom; 12.25 Pet pevcev — pet popevk: 12.40 Pesmi bratskih Jugoslovanskih narodov; 14.25 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike: 14.40 Vesela godala; 16.00 Čestitke ln pozdravi za praznik JLA; 18.20 Lepe melodije; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20 JO Radijska igra — Ne ven Cerovlč: Cavka (ponovitev). C ek, Podgorica, hčerko; Marija MLINAR, Trbovlje, sina. BREŽICE: Marija KUNEJ. Veliki Kamen 58, hčerko- Amalija JANKOVIČ. Anže 19. hčerko; Ana BIBIČ, Bizeljsko 106, sina; Zofija MLAKAR Sela 86, hčerko; Marta JANC. Nova gora 17, sina; Frančiška MAROLT. BoštanJ. 4, sina; Josipa CIGLAR. Rozga 30, sina; Ana Brozovič, Pristava 63, hčerko; Rozalija ZUPANČIČ. Stari grad 39, alna; Magdalena SKUSEK. Brege 4i, hčerko; Martina SKERBEC, SAK, Potovec 17. m _____ Dečn0 selo, sina; Marija KOMOČAR Dol. Skopice 66, sina; Neža KOSTANJŠEK, Dednja vas 87. sina; Pavlina CANZAR, Sela 19. sina; Helena KOVAČIČ. S telovnik 8l, hčerko. POROKE Porok ni bilo. SMRTI TRBOVLJE: Rozalija GARVAS, roj. Pustotndk lz Trbovelj, stara «o let- Ivana HRIBAR, roj. Majdič iz Trbovelj stara 78 let. BREŽICE: Maks KUNSEK, upokojenec. Senovo 186, star 67 let. KINO Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 16. in 17. decembra madžarski film »Železni cvet«; 18.—21. decembra amer. barv. film »Nepričakovana ljubezen«; 22,-24. dec. nemški film »Lisi«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«; 16. in 17. decembra amer. barv. cinem. film »Princ študent«; 20. in 21. dec. domači film »Viza zla«; 22. in 23. dec. ital.’ barv. cinem. film »Ljudje in volkovi«. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem za uspelo operacijo, trud in skrb dr. prim. V. Krasniku, dr. M. Kržišniku, dr. Kersteinu, dr. I. Krasnikov!, vsemu strežnemu osebju kir. odd. trboveljske bolnišnice. Posebno zahvalo sem dolžna tudi krvodajalki — za človekoljubnost tov. Mariji Bajda, Dobovec št. 4. Vsem za vse najprisrčnejša zahvala! Hvaležna Mila Zupan, Marno — Dol pri Hrastniku neresnične besede, ki sem jih izrekla o Ivanu Hiršlu, upokojencu iz Njivic št. 35, Radeče pri Zid. mostu. MALI OGLASI Proda se mlad vinograd z brajdo ob cesti, meri 36 arov. Licitacija bo 1. januarja 1960. — Joško Plevnik, Pišece pri Brežicah. »Singer« tečaj šivanja in krojenja, začetni in nadaljevalni se prične 4. januarja pri Tratnik. Vpisovanje in informacije istotam, ter v gospodinjskem centru. Obveščamo vse lastnike psov na območju občine Trbovlje, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini dne 21., 22. in 23. dec. t. 1. dopoldne v klavnici. Neodziv se kaznuje po zakonu. ObLO Trbovlje PREKLIC prav zato, ker so donašati dn-‘ mov sol ln z njo oararAalt. Fran Levstik je dobil ce;o Ime za svojega ut avljičnega junaka, orjaškega Martina Krpana, prav v naših zasavskih hribih. Iz rojstnih knjig prejš njih stoletij je dognano, da so živeli v naših hribovskih vaseh ekrog Gabrovke, pa tudi v okolici Primskovega domačini z imenom Krepanl in Krpani. Levstiku je bilo to ime všeč, l:er lepo zveni ln se prilega takemu orjaku, ki sc upa tihotapiti s soljo in se smeje v brk cesarskim predpisom tar doživlja potem nenavadne dogodke, 1 ko se na Dunaju tepe za svojega cesarja, premaga močnega Brdavsa ir, leši celotno avstrijsko cesarstvo pred vsiljivim in krvoločnim 5ila-kom Brdavsom. Ko Fran Levstik te bi bil za domačega učitelja v naših krajih in v Zasavju, ne bi bil našel motiva o tihotapcih, bi se gotovo ne razvil v pisatelja najbolj uspele povest' o Martinu Krpanu. IZDELOVALCI KRIVEGA DENARJA OKROG P0LŠNIKA Prav malo so raziskani tudi nekdanji ponarejevalci denarja k; so bili značilni v našem Zasavju. Se sedanji s ari rod ve o neledanjih ponarejevalcih precej povedati, čeptav tudi to gradivo ie tone v Dozabo. V okolici Polšnika, Prevegi in drugih vasi okrog Ostreča in na poti proti Pod-kumu vedo še danes povedati o starih ponarejevalcih — skrivačih, ti so se umikali svojim preganjalcem v samotno Ajdovsko Jamo pod Ostrečem. Tam so se čutili vame, kadar so jih prišli preganjat avstrijski žandarjl za radi krivega denarja, ki so ga izdelovali po samotnih zasavskih kmetijah. Odročne zasavske vasice po samotnih hribin so j im bile kakor nalašč, da so izdelovali brez prič denar in ga dajali nato svojim prijateljem in oskrbovalcem, da so ga razpečaval| po sejmih in žegnanjih. Ponarejanje denarja je bila posledica socialne krize v sredini preteklega stoletja. Avstrijska ustava je namreč odpravila joodložnlštvo in kmetje so morali plačevati za pridobitev osvoboditve posebno od. kupnino. Mnogi kmetje teh zneskov niso zmogli, zato so začeli spošobnl risarji izdelovati kriv denar, ki so ga dajali poceni v prodajo. O takem sposobnem ponarejevalcu vedo povedati še da nes kmetje na Prevegu pod Ostrečem. Ponarejevalec denarja je izdeloval denar pri reki Savi in se spoznal z izdelo valci krivega denarja. Povabil jih je k sebi, ker so mu zagotovili, da ga bodo do stavili na noge in mu ne do treba nikoli več trdo delati Obetali so mu polne zaboje denarja in blaginjo. Za začetek del pa so zahtevali nekaj de narja na račun. Pregelj jim j» ustregel, ker mu je brodništv) la volarstvo dona^alo dober za služek. Prelesnik in njegovi to. variši j>a so prezaupljavega moža opeharili in so mu z denarjem ušli. še preden je takšno dobičkanosno delo steklo v t^e-gljevo zadovoljstvo. To je gospodarja z Rodne*! vrha tako potrlo, da se je uda, pijančevanju. Se danes ved) stari domačini povedati, da le Pregelj začel po tisti nesreči s pobeglimi ponarejevalci denar ja prodajati hosto. Nobena bu- kev ni bila tako debeta, da tis bi stekla po grlu obupanega go s podarja in nobena smreka nt bila tako visoka in dolga, ds je ne bi opeharjeni kmet utopil v vinu. KRIVI DENAR JE UPR0PASTIL MNOGE NAŠE LJUDI... Obupani Pregelj ie začel nato povsem .propadati. V časih, ko je še vozil z ladjo po Savi. je imel v Preski lepe vinograde in je od tam doblvai izvrstne vino. Svoj čas je to kapijlct hvalil celo sam pisatelj r rac Levstik, ki so mu io dali Piti priljudni domačini, kadar je čel iz Litije na tumsko graščino skozi Presko. Domačini z Rodnega vrha ve-do povedati, da je Pregelj viasiS od,peljal poln voz vina v gostilno v dolino in se ni prej vr nil domov, dokler ni zapil celega izkupička. Njegov hlapec 16 bil vesel, ko je prva leta go. spodairjevega obupa in propadi ušel domov vsaj z vozom ia volmi. Pozneje pa ie njegov gospodar ostal tako dolgo mea vinskimi bratci, da le stekei p * grlu izkupiček za vino in cela za voz in vole. Ta propadli gospodar je bil samo ena izmed številnih žrtev. ki so jo .potegnili v vrtinec propada kriminalni dzdelo. valci denarja. Takih primerov vedo ljudje povedati še in še« Mnogo domačinov pa si je tiste čase pomagalo s krivim denarjem in je po naših krajih zraslo nekaj hiš, ki so svoja mogočno zunanjostjo pričajo še danes, da so ponarejevalci denarja spravili nekatere naše do. mačine tudi na konja ter do polnih bisag in mošnjičkov. Vendar je število srečnikov manjše od tistih, kj iih je življenje potegnilo na dno in uničilo. Jože Zupančič, Litija LETOŠNJI PRIRASTEK FAZANOV JE ZADOVOLJIV V revirjih Lovske družine v Litiji so zadnja leta začeli uvajati tudi fazane. Zdaj Je teh ptic že precej in so posamezne družine kar zadovoljivo močne. Na litijskem polju, pa tudi v drugih predetih ugledaš večkrat fazane, ki so v spremstvu več tazank. Včasih se temu ati onemu sprehajalcu dogodi, da ugleda v spremstvu posameznega samca kar po pol ducata samic. Vprašali sm0 gospodarja litijske lovske družine tov. Vladka Berdajsa s Save pri Litiji, ki nam je v razgovoru povedal, da so v tem letu kupili 6o Jajc v fazaneriji v Vurberku pri Ptuju. Jajca so valili pod domačimi kurami, nato Pa so jih vzrejali v zasilni voljen na Ponovičah, ki Jo oskrbuje lovski čuvaj tov Mirko Pintar Iz 60 kupljenih Jate se Je izvalilo 45 mladih fazanov, ki so Jih potem, ko so dorasli, spustili v litijska lovišča. Zdaj so se razkropili po vseh terenih. Precej večje pa je seveda število naravnega prirastka od fazanov, ki žive in vale v prirodi. Posamezna fazanka izvali po 10 in še več kebčkov. Kakor pripovedujejo lovci, so se zdaj fazani naravne prireje raztepli tudi po loviščih v dolino Pesjaka in celo okrog Polšnika ln Velike Preske. Mnogi avtomobilisti, ki potujejo Po našem Zasavju, ugledajo živo pisane fazane kar sredi zasavskih cest, ko se pasejo po tratlnah ln pri tem zaidejo celo na cesto. Ko se jim približa avto. smuknejo živahno s ceste šele tik pred avtom ln se skrijejo v obcestno grmovje. Prav zaradi svojega krotkega in preveč zaupljivega značaja pride precej krotkih fazanov v dol-goprstne roke izkušenih tatinskih divjih lovcev ali priložnostnih tatov. ko se jim ponudi nenadoma sredi ceste ali na travniku okusna pečenka plemenite perjadi. Zadnjič je ugledal takega samotarskega. lepo pisanega fazana tudi pisec teh vrst, ko se je vračal z Zasavske ceste. V bližini Te-meniške doline Je ugledal fazana, ki se Je pasel na hribčku tik ceste, kjer je zmeraj dosti prometa. Fazan pa je bil tako krotek, da se ni ustrašil niti avtomobilskega ropota niti trobljenje avtomobilske troblje. Ko je prišlo mimo fazana motorno vozilo, se je lepo obarvani ptič celo prijateljsko ozrl na čudno vozilo ln njegove potnike ter je v pozdrav malce zatresel z dolgim repkom, nato pa švignil pod grm. Srečanje z lepo obarvanim fazanom pa je nudilo potnikom lep dokaz za krotkost našega fazanjega rodu. REŠITEV ŠALJIVE UGANKE IZ 47.-48. ŠTEVILKE V številki 4T./48. smo zadali našim pionirjem šaljivo nagradno uganko, vprašali smo jih namreč, s čim so imeli naši pradedje pokrite glave. Pravilen odgovor na to je: z lasmi! Žreb je tokrat prisodil nagrado za rešitev uganke Jani ČOLNARJEVI, učenki I. razreda osnovne šole, Ljubljana, Krži-čeva 6. Knjigo ji bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO NOVI NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 8.05 . 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, i7.oo ln 19.3o v radljakem dnevniku ter ob 22.00. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« ob torkih, ®*trtk1h ln sobotah ob 14.36, ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo »Dobro Jutro dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa Vsak delavnik od 5.00 do 7.00. SREDA. 16. decembra 8.06 Mladina poje; 9.00 Jezfcovnt bogovori (ponovitev); 10.30 Od popevke do popevke: 11.26 Radijska •ola za višjo stopnjo (ponov.) Mladenič z ladje Beagle; 12.00 Dalmatinske narodne pesmi; 12.25 Pisani pvokt z Dravskega polja; 13.30 Mati vokalni ansambli; 15 40 Novoit na knjižni polici — Milko Kranjec; Kruh Je bridka stvar: 17.10 Sestanek ob petih; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana. ČETRTEK 17. decembra .805 Lahka glasba; 8.40 Pote zbor ®ra)ša-Rašan Iz Pulja; 9.25 Glasbe razglednice; 11.00 Priljublje-5* Pevci — znane popevke; 11.30 Uddaja za cicibane; 12.00 Na Oo-fpnjikein Je fletno . . . (narodne '**«); 13.30 Pesmi raznih narodov; 11 te Pol ure s čelkiml zabavnimi “baambli; 15.40 S knjižnega trga; ••■30 Popevke za zabavo; 17.10 »Le-mole ravno polje«; 18.00 Turistični oddaja: 10.00 Četrtkov ve-**r domačih pesmi in napevov. PETEK, 18. decembra •05 simfonična matineja; 9.20 V ffthiu Latinske Amerike; 1146 genski zbor slovenske filharmo-2'le p. V. Rada Simonitija; 12.25 „ d Polke do calyp»a; 12.45 Sloven. ,** narodne poje Deana Bratuž; '•■80 Bosanske ln slovenske pesmi '[..Priredbah za klavls; 14.25 Ra-šola zn nižjo stopnjo: Kaj "•m je povedala luna; 16.0a Petij koncert ob Itlrih; 17.40 Bor-pesnA- 16.15 Vedri zvoki; Zabavni orkester RTV Beo- Preklicujetn za neresnično, kar scin pisala Ivanki Holešek, Trbovlje, Šuštarjeva 1 o Hedi Sladič. — Gizela Sladič, Pra-proče 23. Jožefa Sotle r, gospodinja, Njivice 36, preklicujem kot PRETRGAN KABEL JE USMRTIL 10 OSEB V Recifu, glavnem mestu države Pernambuco, je množica prisostvovala maši na prostem. Nenadoma Je na ljudi padel električni kabel visoke kmetih, kadar pa mu te šip n> napetosti. Ubitih je bilo 10 nohte, se je skrij v Ajdovsko t BESEDE (vodoravno ln navpično); I. nasprotno od govorjenja; 2. koštrun; 3. vrata travniške ograje (množ.); 4. plemič. ČRKE: EEEE, KK LL, M, NN. OO, S, V, Z. oseb, ranjenih pa je bilo kakih 100. Deloma je žrtve povzročil električni tok, deloma pa jih je treba pripisati paniki, ki je nastala; tedaj je množica nekatere osebe podrla ali pa stlačila. Jamo na Ostrežu, nad samotnim zaselkom Šemnikcm. Žandarji so ga iskali 'n i > za njim stikali, a ga niso naši', ker so ga ljudje opozarjali na prihode žandarskih patrulj ln ga skrivali pred bajoneti. Rešitev magičnega kvadrata nam pošljite čimprej na uredništvo. Za odgovor vzemite dopisnico, ker si tedaj prihranite na poštnini 5 din. Za rešitev imamo pripravljeno 1 lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto ln kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO 5*71* 57. — Stefan se je poslovil od sodnika in pognal konja v skok. Kmalu Je prispel do Jerine gostilne, kamor ga Je napotil voznik Urh, s katerim sta se srečala. Komisar Mulej je bil že tu In sl zapisoval Izjave dekle in nekaterih kmetov, ki so bili prejšnje večer s Blažem. Iz nejasnih Izjav Je mogel razbrati le toliko, da so zločina krivi rokovnjači. Poslal je enega stražnika v Radomlje, da uklene Bojca. 58. — »Že gredo biriči! Štirje so!« je zavpil Mozolov hlapec, ki jih Je ugledal. Mozolovl so že zjutraj zvedeli za smrt, ko Je vaška klepetulja Spela na vrat na nos pritekla k njim. Mozolka, vsa objokana, in Polonlca sta prišli na hlapčev kilo Is hiše. Polonlca se ni ničesar bala; vedela Je, da Nande ni kriv, saj JI Je še včeraj rekel, da stricu nič lalega ne iell. Zato Je mirno pričakovala biriče, da pridejo. 59. — Tl so medtem obkolili Nande-tovo hišo, a ker se na kile ni nihče zglasil, so s silo odprli vežne duri. Komisar Je pretaknil vse kote od kleti do podstrešja, a kakih posebnih dokazov proti Nandetu ni bilo najti. Ko sta se srečala s komisarjem, mu je le-ta pokazal list papirja: »Ne bi verjel, da bom v taki koči našel ljubavno pismo, Poglejte, g o« pod oskrbnik!« 80. — Stefan razgrne list In začne brati pismo, ki ga je hotel Nande včeraj izročiti Polonic!, a se je sredi pisanja premislil In je šel k njej kar sam. Cim dlje Je Stefan zrl v papir, tembolj bled Je postajal. Pismo je spravil v žep, z nemirnimi usti pa je zašepetali »Pisava je njegova. Pa kako pride to pismo sem? Da bi bil on? Ne, ni mogočalo IZ , O D O V1N E OSVAJANJA NEBA REKORDNI POLET M ild Za 50.000 dolarjev je storil to, kar dotlej še nobenemu ni uspelo tl ZOR IZ JUGOSLOVANSKEGA FILMA »PET MINUT RAJA« OD TU IN TAM V zadnjih dveh urah je Paul Rogers pokadil šest cigaret. Njegovo »letalo«, ki sta mu ga nalašč zgradila brata Wright, je bilo res okusno narejeno, toda Paul se je vseeno vprašal, ali bo lahko resnično vzdignil letalo v nebo? Tri tisoč ljudi se je zbralo, da bi videli njegovo letalo z dvojnimi krili. Dva policaja, ki ju je odredil mestni župan, nista mogla vzpostaviti reda. Medtem ko so se ljudje radovedno zbirali ob Letalu, so Paulovi mehaniki več kot eno uro vlekli letalo na neki kraj blizu Brooklyna. Tega niso delali zaradi vaje. Hoteli so se le zne-bd/ti množice ljudi in omogočiti vozniku (tedaj še niso poznali imena pilot) možnost zletenja v »rak. Storili so vse, kar so lahko storili. Vsak del, vsak vijak so pazljivo pregledali, naposled pa so letalo še »krstili« s steklenico šampanjca. Paul, visok, še mlad človek, je imel na sebi letalsko obleko. Po obrazu so mu plesale znojne kaplje. Zavihnil je rokave in pogledal na uro Bilo je štiri popoldne, 17. septembra 1911. leta. Oas odrejen za odhod, je bil že davno mimo. Nameraval je vzleteti ob 14.30. Toda ta zamuda ga ni toliko vznemirite, ker so se medtem zgodile mnoge važne stvari, ki so se križale z njegovimi načrti. On se je namreč priglasil za tekmovanje za Hearstovo nagrado. 50.000 dolarjev in moral bi starta ti v Schipsed Bexu. Toda pred startom je ugotovil, da ne gre za ta kraj, marveč za Brighton Bite. Četudi je bilo letalo že pripravljeno za odhod, Paul ni mogel vzleteti, ker je bilo to proti pravilom tekmovanja. Moral je kreniti iz Schipsed Bexa, pa je moral letalo spet razdejali in ga ponovno sestaviti. Zaradi tega je Paul raje odšel počivat Brž ko je Hearst objavil, da da tolikšno nagrado tistemu, ki bo z letalom preletel v tridesetih dneh z ene obale na drugo, so mnogi letalci pričeli misliti na mamljivo ponudbo. Toda ko so podrobneje razmislili o nevarnem početju, je zanimanje splahnelo. Potrebno je bilo preleteti mnoge reke, pustinje in planine. In večina je sodila, da je to nemogoče. Preleteti z ene obale na drugo v 30 dneh je res mogoče. Toda Paul Rogers je sanjal o takem poletu že več let. Njegove sanje iz mladih let, da bi postal pilot ali voznik letala, so splahnele tedaj, ko je pri neki nesreči delno oglušel. Kasneje je svoje želje usmeril v avtomobile in imel številne uspehe. In tedaj se je v svetu pojavilo prvo letalo. Paula je to tako navdušilo, da je odšel v Ohio, kjer se je naučil ravnanja z letalom, učila pa sta ga sama brata Wrigbt. Dosti ljudi je posumilo v Paulovo zmožnost letenja, toda že pri prvem poletu z letalom brata Wright je pokazal toliko sposobnosti, da so vedeli, da je to mož, ki mu velja zaupati. In res je Rogers ostal na nekem tekmovanju v zraku 27 ur in postal »šampion vzdržljivosti«. Ta naslov mu je prinesel 11.285 dolarjev in za ta denar si je kupil listno letalo. Preden je Rogers sklenil tekmovati za Hearstovo nagrado, se je dogovoril z neko tvrdko, da bo ob priliki letenja propagiral neke njene alkoholne pijače. Firma pa mu je dala še kompleten vlak, v katerem so bili spalnik, kuhinja in prostori za njegove mehanike. Razen tega so bil v vlaku tudi vsi potrebni prostori, ki naj služijo za popravilo njegovega letala. Vsega skupaj mu je firma dala na razpolago 100.000 dolarjev. Tovarna pa mu je dala še za vsako preletno miljo po zraku na Vzhodu pet, na Zahodu štiri dolarje, on pa je morali metati iz letala letake. Potem je Rogersa čakala naloga. da dobi letalo, da bi lahko izvedel ta let. Brata Wright sta napravila zanj posebno letalo, in mu dala na voljo še najboljšega mehanika Taylorda. Tako je bil Rogers pripravljen za polet 17. septembra leta 1911. Rogers se je usedel na prvi sedež, medtem pa je njegov mehanik zavrtel propeler, a njegov pomočnik drugega. Letalo se je počasi dvignilo, in ko je Rogers napravil nekaj krogov nad mestom, se je vzdignil v višino sedem sto metrov. Za smer mu je služil brooklynaki most in metropolitanski nebotičnik. Noben človek pred njim tedaj še ni letel nad nebotičnikom. Skraja je bil njegov let zanesljiv in varen. Ko je prišel do konca 23. ulice, je obrnil letalo proti Zahodu in preletel reko Hudson. Tu je spodaj, na zemlji, zagledal svou vlaik, ki je imel belo streho. Ni mogel zgrešiti. Potrebno je bilo samo, da sledi vlaku. Prvi dan je imel kar srečo. Dospel je v Midltaum. Strehe hiš so bile polne ljudi, a ko se je spustil na tla, ga je pričakalo 20.000 ljudi. — Tega večera so bili vsi Rogersovi dobre volje. V pet sito minutah je preletel sto štiri milje in porabil samo okrog 26 litrov goriva. 'N J Se tisti večer je Rogers poslal brzojavko časniku »Nevv York Times«, v kateri je med drugim dedal: Se noten človek ni imel boljšega letala. Ce bo vse v redu, bom v prihodnjih štirih dneh v Chicagu. Naslednjega dne je bil Tay-lor v dvomih. Bal se je gozdnatega predela, katerega h' moralo letalo preleteti. Toda Rogers ni trpel odlaganja. Hotel je nemudoma poleteti. Strah njegovega mehanika se je uresničil: Letalo se je zapletlo v neko drevo in padlo na tla. Letalo je bilo močno poškodovano. Taylorju in njegovim pomočnikom je bilo treba polnih 40 ur, da so spet usposobili letalo za polet. Rogersa pa tudi to ni zmedlo; še vedno je trdil, dla je to najboljše letalo. A tudi naslednje dni ni imel sreče. Poletel je devetdeset milj im spet imel okvaro. Letalo so ponovno popravili in Rogers je spet vzletel, želeč dohiteti zamujeni čas. Odločil se je .da ne bo sledil vlaku, ampak da bo presekal pot in odletel preko planin. To pa je bila napaka, ki ga je drago stala. Ko se je spustil na tla, misleč da je v predmestju Binghetnptona, je šele opazil, da je v Skrentonu. Naslednje jutro je mislil poleteti najmanj 300 milj. Toda že skraja je imel smolo: ko je vzletel, se je zapletel v telefonske žice in spet je moral pristati. Za popravilo so mehaniki porabili debelo uro časa. Komaj je zletel in mislil, da je zdaj vse v redu, je motor prenehal delovati. In pri spuščanju se je sipet pokvarilo letalo. Spet so delali mehaniki vso noč, da so popravili letalo. Kot zakleto, mu je naslednje dni vse bolj nagajalo. Enkrat gozd, drugič se je zapletel v krila velikanski orel, tretjič ga je zalotilo neurje. Nesreča se je za nesrečo zvrstila in slednjič je spoznal, da bi moral preleteti 2500 milij v devetih dneh. Se je upal, da jih bo lahko preletel, todia sreča mu ni bila naklonjena. In ko je'Prišel v Chicago, je dal novinarjem naslednjo .izjavo: »Bom prvi človek, ki bo preletel ameriški kontinet, čeprav ne v 30 dneh.« Nadalje vaje lett, se mu je letalo tako pokvarilo, da ni bilo misliti več na nadaljnji polet. Zato je brzojavno zahteval svoje letalo, ki je dosegel z njim uspehe na tekmovanjih. In Rogers je s svojimi pomočniki napravil solidno letalo, ki ga je popeljalo na končno postajo. V Posedeni ga je pričakalo nad 20.000 ljudi. Res: Hearstove nagrade ni dobil, ker je porabil 49 dni, ne pa 30, kot je bilo zahtevamo. KROKODIL RAZDEJAL JEZ Na reki Bira v severnem delu Ugande so krokodili prebili 6 metrov visok jez, ki naj bi ščitil kopno pred poplavo. V globoki vodi pod jezom so krokodili napravili celo omrežje predorov, tako da je pri prvem večjem deževju voda predrla jez. PRI TRAMVAJSKI NESREČI 11 MRTVIH V Dresdenu se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala 11 smrtnih žrtev. Na nekem ovinku tramvajske proge je priklopni voz iztiril, nakar se je prevrnil ter zaclel v peki betonski steber. Devet oseb je bilo takoj mrtvih, drugi dve sta pa umrli med prevozom v bolnišnico. UMIVANJE — POGOST STRAH OTROK V italijanskem pristanišču Genua so odkrili na neki tovorni ladji dva otroka, ki sta se hotela izseliti v — Afriko. Ko so ju vprašali, zakaj silita v neznano deželo, sta odgovorila, da sta v neki knjigi brala, da' se zamorčkom ni treba umivati. NAVIL MU JE URO Ker se je v New Jerseyu (ZDA) neki krojač branil, da bi vzel nazaj neko slabo izdelano obleko, si je prizadeti mož iz- Dolina potoka Mal j ek je bila nekoč središče živahnega rudarskega delovanja. Se danes pripovedujejo Kokolovl, pa tudi Jugov Tonče iz Brega, ki mu je oče umrl pred leti kot očanec, ki se je približal stotemu letu, da so v dolini Maljeka še danes dolinice in rokavi, ki imajo svoj izvor iz rudarskih časov. Tu so dolinice In kraji: Zleblna, Krvava voda, Mišerajskl graben (ker so tam mešali rudo), pa tudi tako Imenovani Pečinskl graben. Tam so imeli v davnih letih topil niške peči, kjer so talili železno rudo in Izdelovali Iz nje srpe in kose. Posebni tovorniki so prenašali izdelke ma-lješklh rudarjev in kovačev po vsem Kranjskem in so hodili mislil izvrstno maščevanje: na hrbet si je obesil plakat z velikim napisom, da mu je Mr. C. M. Murphy, Mainstreet 219 zaračunal za to slabo ukrojeno obleko celih 100 dolarjev za delo! S tem velikim napisom je prizadeti mož tekel skozi mesto. — Se tisti dan ga je krojač poklical k sebi, in možu umeril zastonj novo obleko. MLADINI PREPOVEDANO! Profesorjem neke londonske gimnazije je zjutraj, ko so prišli v službo vzelo sapo, kajti na zidu šole so našli napis, na katerem je bilo napisano: »Mladini pod 16 let starosti vstop ni dovoljen!« — Kakor so pozneje ugotovili, so to tablo poprej demontirali na nekem kinematografu ZASOLIL JIM JE Neki trgovec v Kopenhagenu se je jezil nad nekaterimi svojimi strankami, ker niso hotele plačevati dogovorjenih obrokov za kupljeno blago. Ker so bili vsi opomini za plačevanje bob ob steno, je trgovec dal v svoje izložbeno okno imenski seznam takih dolžnikov. — Pravijo, da je to sredstvo pomagalo in da so vsi napisani v teku enega tedna poravnali svoj račun pri iznajdljivem trgovcu, D0BEL POSTRANSKI ZASLUŽEK V Parizu so oblasti izdale predpis, da lastniki avtomobilov ne smejo v notranjem delu mesta parkirati svojih vozil v nedogled, ampak samo določen čas. To jih je spravilo v zadrego. Pa so si znali pomagati iz zagate; proti primernemu plačilu lahko sedaj najamejo posebnega človeka, ki jim čez poldnugo uro — kolikor časa \sme hvto stati na enem mestu — poišče nov parkirni prostor za njegovo limuzino. NAJMODERNEJŠA TOČKA AMERIŠKE TELEVIZIJE Ameriška televizijska postaja DX 22 prikazuje ob koncu svojega programa moža, ki dve minuti krepko zdeha. Ta točka pa je televizijskim gledalcem tako ugajala, da so od' oddajne postaje zahtevali, naj poslednjo točko razširi na 5 minut. — Ce gledamo zdehajočega moža, — pravijo gledalci, potem postanemo hitro zaspani in lahko za-spimo POSTAL JE MILIJONAR IN ŽE JE MORAL V ZAPOR Kmalu potem, ko je postal večkratni milijonar, je bil iznajditelj Louis Besse, ki ima 51 let, aretiran zaradi neznatnega dolga 50.000 frankov. Besse je podpisal pri nekem stavbeniku pogodbo za izkoriščanje neke svoje iznajdbe. Za to je prejel 50 milijonov frankov. Nato je šel dogodek nekoliko proslavit med prijatelje v neki bar. Toda kar kmalu sta za njim prišla dva agenta, ki sta ga povabila, naj jima sledi na komisariat. Tu je iznajditelja čakalo kaj malo prijetno presenečenje, da je bil v odsotnosti obsojen na 6 mesecev zapora zaradi goljufije, s katero si je prisvojil 50.000 frankov, šlo je za zadevo, ki se je dogodila pred meseci, ko je Besse od nekega klienta sprejel 50.000 frankov na račun gradnje neke podeželske hišice. Prav ob tej gradnji je nameraval preskusiti material, ki ga je sestavil po 20-letnein študiju. Toda Besse je bil ves zavzet s formalnostmi okrog patentiranja svoje iznajdbe in je gradnjo kar pozabil. Klient je mislil, da ima opravka z goljufom. Toda vsi, ki Bessa poznajo, vedo povedati, da je možakar ves v svojih iznajdbah in da ni na njem ničesar, kar bi ga lahko kvalificiralo za nepo-štenjaka. Iz filmskega albump ■ ... v * PRIZOR IZ ANGLEŠKEGA FILMA »DOL.N V Ko so v Maljeku pri Litiji kovali srpe in jih prodajali na Koroško V okolici Litije je več rudnih ležišč in strokovnjaki trde, da so kopali bakreno rudo že za časa Ilirov, Takratne topilnice so bile na Vačah in okolici. Tudi v Vintarjevški dolini in na drugih mestih obširne litijske okolice so kopali bakreno rudo. Razen te so kopali in predelava!! tudi železno rudo, svinec in druge rude. Precej podatkov o tem je zbrano v raznih arhivih, mnogo pa vedo povedati tudi starejši zasavski prebivalci. Eden izmed teh, ki vedo povedati še mnogo po ustnem izročilu, je 80-letnl posestnik Jože Kokol iz vasice Gradišče, uro daleč hoda nad Litijo. Kokolov rod je na sploh trden, saj' žive še kar trije bratje. Jože Kokol j je zdaj upokojenec na Gradišču in mu je 80 let. Kokolovi vedo povedati o pripovedovanju starih domačinov, da so kopali v davnih časih v dolini Maljek železno rudo. Ta dolina se začenja ob reki Savi nasproti Fonov :č in se zvija proti Mamoiju in Gradišču. celo preko deželne meje ter so prodajali srpe za žetev ajde celo po Koroškem. \ V bližini Pečinskega grabna se razdeli Malještka dolina na dva dela; levi del se imenuje Hrastov graben in drži proti Mamoiju, desna kotanja pa se vzpenja proti Gradišču in pride na dan v gorski vasici Dobovec, za Gradiščem In pod Mamoljem. Mlajši rod 0 davnih dogodkih, ki so jih doživljali naši kraji, ne vedo nič več, zato je prav, če poroča o njih »(Zasavski tednik«, starejši domačini vedo povedati, da je v bližini Pečinskega grabna, ki je dobil Ime po topilnijkih pečeh nekdanjih že-lezarjev, tudi pečinska drča. Po njej so spravljali les in oglje lz gradiških gozdov, da so železar-ji lahko topili rudo in kovali srpe, V bližini pečinske drče se je pred leti udrl vozniku hrib in je zdrčal v rov voz s konjem. O tem govore naši brežanskl gospodarji še danes. Jože Zupančič NEKAJ POREDNIH 0 LJUBEZNI Pogosto se moški in ženska ne razumeta, ker se ljubita. Se pogosteje pa se ljubita, ker se ne razumeta. Idealen ljubimec je vedno ljubimec druge ženske — lastni nikoli. So tudi take ženske, ki jih moški poželijo na prvi pogled. Takim je lahko: če nočejo biti moškim samo ljubice, lahko postanejo zakonite žene. Ženska zahteva od idealnega ljubimca redno samo to, da si ta vse upa. Pogosto je prva misel deklet, ki se odločijo, da bodo uslišale svojega ljubimca, tale: »Le kaj poreko prijateljice na to?* Zenska zvestoba je kakor srbečica: dobro vzgojeno dekle se nikoli ne praska, čeprav bi se rado; če pa se že, potem se pa samo na skrivaj. X’>MAN V NADALIEV| Skrivnost o dveh bratov »Pomagal vam bom Se, da pridete do vaške poti,« se Ji je ljubeznivo ponudil Richard, toda miss Wenner je bila v svoji togoti tako zmedena, da njegove ponudbe ni niti zavrnila. Kaj ima ta ženska tako zgodaj zjutraj opraviti v teh razvalinah,' je premišljeval njen spremljevalec. Toda spoznal je, da nima smisla, če bi jo o tem vprašal. Ko sta šla po strmem griču proti rečici Ravensgrill, ki je že tisoč let delale mejo v Fossawayu, mu je rekla preko svojega hrbta: »Tudi za milijon funtov ga sedaj ne bi marala! Naj se kar mirno poroči s Leslle Gine. Želim mu obilo sreče!« / »Sporočil mu bom vaše prijazne želje,« je odgovoril porogljivo, s tem pa jo je znova razdražil. »Pazi pa naj, da je ne zgubil« je spet začela sikati mična plavolaska. »Vsi namreč vedo, kako ja vanjo zatreskan tudi njegov brat! No, lepe perspektive se odpirajo lordu Chelfordu!« Gledal je za njo, ko mu je na bližnjem ovinku izginila Izpred oči. Vsi torej vedo, da ljubi Leslie Gine! On sam pa je to spoznal šele ta trenutek... 6 V celem Londonu morda ni bilo zasebne pisarne, ki bi se lahko merila I Arthur Ginejevo. Velika, z belimi ploščami opažena soba s srebrnimi svečniki na steni, na katerih so bledordeči senčniki blažili močne luči; tla je pokrivala rožasta preproga, na kateri se Je noga udirala kot na kakšni negovani trati — vsak kos pohištva pa je bil izdelan iz izbranega lesa. Vsakdo, ki je obiskal tega elegantnega odvetnika, je bil že pri vstopu v to »svetišče« naprošen, naj v njem ne kadi. Dvojna okna sto dušila ropot in hrup s ceste, polknice na njih pa so odbijale sončne žarke, ki bi se morda kdaj prikradli v Clty. Dolge žametaste zavese pa so zapirale ta prostor pred tistim strašnim gvotom, ki zunaj drvi in hrumi. V njegovi pisarni je dišalo po rožah, kajti Mr. Gine je izbiral dragocene dišave, ki mu Jih je redno pošiljala neka panomirana londonska firma. ittoter Gine je bil plavolas mož z nežno poltjo in majhnimi brčicami pod nosom. Bjl je živa reklama za svojega krojača in dobavitelja perila. Na natanko na telo urezanem suknjiču nisi našel niti najmanjše gubice. Sivi telovnik, temne, progaste hlače, neoporečna samoveznica — vse je bilo tako lepo in skladno, da tl je jemalo sapo. Redkokdaj je Mr. Gine pledlral osebno. Njegov pisarniški predstojnik, osivel petdesetletnik, ki je po mnenju stanovskih tovarišev veljal za dušo te advokature, je dejal zagovornikom, ki so nastopali za to pisarno pred sodišči, vsa potrebna navodila. Sam šef se je zanimal le za izbrane kliente. Neki lepi septembrski dopoldan se je Gine pripeljal v svojem odličnem avtu znamke Rolls Royce. Mlad služabnik, ki je sedel zraven šoferja, je skočil iz avtomobila in odprl vrata; odvetnik je graciozna splezal Iz razkošnega vozila. Bel popek vrtnice je krasil gumbnico njegovega suknjiča, ljudje pa, ki so hiteli po cesti mimo njega, so ga videli z brezhibnim cilindrom na glavi, bleščečimi lakastimi čevlji in rumenimi usnjenimi rokavicami ter ga imeli za ženina, ki je na poti k poroki. Z llftom se je odpeljal v prvo nadstropje, kjer mu je portir z naj spoštljivejšim poklonom odprl vrata v njegovo pisarno, medtem ko je služabnik izginil z njegovim cilindrom in palico. Ko je pred sabo ležečo, že pripravljeno pošto odrinil na kraj mize, Je Mr. Gine dvakrat pritisnil na elegantno izdelani električni gumb. Nekaj sekund pozneje se je že pokazal predstojnik njegovega urada s kopico aktov med vrati. »Dobro jutro, Gllder! Kaj prinašate?« »Večinoma vabila.« »Zame?« Gilder je prikimal, odvetnik pa je malomarno listal po papirjih. »Sitnosti se vam obetajo, če bo glede teh stvari vločena tožba. Do sedaj ml je uspelo zadržati nekaj upnikov, trem pa moramo ustreči. Ste mnogo izgubili na zadnjih dirkah?« , »Osem ali devet tisoč funtov. Natanko ne vem.« »Ker jih niste plačali,« je Gilde pripomnil osorno. »Nekaterim najbolj posiljenim sem plačal. Je med to pošto — tu Je svojo lepo negovano roko položil na akte — kaj važnega?« »Tole je zelo važno,« je odgovoril pisarniški predstojnik in potegnil neki akt fz kupa. Dediči Welmanovega premoženja vas hočejo tožiti za povrnitev tri tisoč funtov — posojila, ki ste ga dobili od Welmana.« »Ali ne morete te stvari urediti?« »Nemogoče, ker gre za dediščino. To veste ««ml! Zelo kočljiva reč, če pride do tožbe.« Arthur Gine je skomignil z rameni. »Kaj na) bi bilo pri posojilu kočljivega ...?« »Vi ste bili Welmanov pravni zastopnik, čigar duievno stanje ga je onesposobilo za vsako najmanjšo denarno transakcijo. Povem vam, da je stvar zelo umazana in da vas odvetniška zbornica lahko nadleguje z zelo neprijetnimi vprašanji. »Kaj še?« je vprašala Arthur Gine nejevoljen. »Terjatev za dvanajst sto funtov, pohištvo za Welmanovo hišo, in še neke druge terjatve od njegovega prodajalca zn ostanek kupnine.« Arthur Gine se je naslonil nazaj in začel gristi zlat zobotrebec. »Koliko Je vsega skupaj?« »Približno šest tisoč funtov. Jih lahko preskrbite?« »Ne.« »Menica?« »Kdo bo zanjo porok?« Gilder se je praskal po bradi. »Mogoče lord Chelford?« 7 Arthur Gine se je tiho smejal. »Kaj bi Chelford pač rekel, če bi prišel K njemu s takšnim predlogom 1 - Kaže, da pozabljate, da sem za lorda Chelforda brat mlade dame, ki bo na svoj petindvajseti rojstni dan podedovala približno pol milijona funtov. Ja* pa nisem samo njen brat, ampak tudi njen skrbnik! Vrhu tega upravljam premoženje umrle lady Chelford... Lord Harry Chelford Je sicer bedak, vendar ni tako neumen, da ne bi ničesar opazil, ne glede na to, da bo vse njegove kupčljske stvari obravnaval drugi sin.« »Vi mislite Alforda, kaj ne? Zakaj ga imenujete tako?« »Ker je že od svojih mladih let poznan kot drugi sin hiše,« Je odgovoril Gine nestrpno. »Prebrisan vrag! Ne čutim sc povsem varnega, če fant o® voha, da je Leelijlno premoženje le prazna pena, kajti včasih ml zastavlja prokleto nerodna vprašanja.« »Prazna pena?« Je ponovil Gilder. »To morate vendar sami vedeti, dragi prijatelj! 2e osem let živimo od tega! Krupirjl Mon te Carla so pospravili že velik del sestrinega premoženja in še drugi so si iz tega denarja sezidali lepe počitniške vile. Prazn* pena! Ne — pred desetimi leti, takrat je bilo vsega še dve sto tisoč funtov.* Razprl je prste in ironično opazoval akte pred seboj, »Toda danes ... danes?* »In kaj mislite, da boste pri Chelfordu dosegli? Tu vendar ni denar)*-* Mlster Gine se je namuznil. »Preden sem svoj čas in denar porabil za to, da kupim v bližini Fosss-waya hišo in spravim Leslle z njim v zvezo, sem se kot previden človek temeljito pozanimal za njegov gmotni položaj. Gotovine nima, to pa zaradi tega, ker je njegov brat, zvest svojemu načelu: .Drži, kar Imaš!' ne privoli v nobeno odprodajo zemlje. Na oko preračunamo je Harry Chelford vred®0 četrt mllijvoma funtov — ne da bi pri tem vračunal zakopan zaklad.« Neki kancltst je vstopil, ki je prinesel v podpis nekaj pisem. Ko )• spet odšel, je Gilder poizvedoval: »Alt vaša sestra še vedno živi v veri, da J6 bogata dedinja?« (Dalje prihodnji®