izdaja cp »gort2mjsjtt TTSK« »URKJUJli URfc.LKSilSK.t UDBUK »GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK . ODGOVORNI URED-«K GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN uprava 21-90, GUVNI UREDNIK 24-75 • te-I0CI RAČUN PRI narodni 'ANKI V KRANJU 607-11-1-135 glasilo so leto XV. KRANJ, SREDA, 31. OKTOBRA 1962 1 §t. 126 ▲ CIALISTICNE Z VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA t7ttata ot> ottoihu 1047 kot TEDNIK OD I.JANUAKJA W56 KOT POLTEDNIK . OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TE-DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN. MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Ob prvem novembru Izvoz na§ih podjetij do konca septembra o več kot lani V devetih mesecih smo presegli lansko realizacijo Do konca meseca septembra, kot kažejo podatki, so naša podjetja izvozila skupno za 7 milijonov 802.985 dolarjev vrednosti svojih izdelkov. To je znaten uspeh naše industrije, saj smo V prvih devetih mesecih izvozili toliko kot lani v vsem letu. Ti uspehi nas nikakor ne smejo uspavati. Potrebe po izvozu so letos še toliko večje in težnja po uravnovešen j u bilance med izvozom in uvozom bi se morala vse bolj uveljavljati ne le v zveznem oziroma republiškem merilu, mar- več tudi v okviru okraja, občin in tudi posameznih dejavnosti in podjetij. Zato je letošnji načrt izvoza povečan za 64 odstotkov v primerjavi z lanskim, tako da tudi uspehi v letošnjih prvih devetih mesecih pomenijo le 63,3 odstotka letošnjih predvidevanj postavljena so na višino preko 12 milijonov dolarjev vrednosti izvoza). V prihodnjem letu pa je predvideno novo povečanje izvoza za več kot 7 milijonov dolarjev oziroma na skupno vsoto 19 milijonov 436.099 dolarjev. Največji delež pri tem bo nosila industrija kranjske občine z okr. 7,100.000 dolarjev vrednosti. Sledijo industrija radovljiške občine z okroglo Z zasedanja Ljudske skupščine LRS Osnutek ustave naj dopolni javna razprava I' KUKOVI C MARTfN KRANJ Ljudska skupščina je sprejela osnutek ustave Socialistične republike Slovenije LJUBLJANA, 30. oktobra — Danes dopoldne ob 10. uri sta se sestala na skupni seji oba zbora Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije z eno samo točko dnevnega reda: poročilo komisije za pripravo osnutka nove ustave Socialistične republike Slovenije. Poročilo je prebral predsednik komisije tovariš MIHA MARINKO. Osnutek nove republiške ustave SRS je Ljudska skupščina LRS sprejela. svobodnimi in enakopravnimi pro-izvajavci in ustvarjavci, omogoJa i vsestranski nacionalni razvoj slovenskega naroda kakor tudi nje- ' (nadaljevanje na 2. strani) 4,300.000 dolarji, Jesenice s 3 milijoni 750.000, Tržič z 2,250.000 in Skorja Loka z nekaj manj kot 2 milijona dolarjev vrednosti izvoza v prihodnjem letu. Isti vrstni red po vrednosti izvoza je dosežen tudi v letošnjih prvih devetih mesecih. Krivično bi bilo grajati ali hvaliti posamezne kolektive pri dosedanjih uspehih izvoza zgolj glede na suhe številke. Marsikje so namreč vzroki subjektivne narave (dodeljevanje deviznih kvot in tako dalje). Vendar bodo morali kolektivi kot celota preko svojih samoupravnih organov zahtevali stalna pojasnila o izvozu in spremljati posamezne težave. Ob tem je najvažnejše — kvaliteta in cena izdelka. Tu pa mora sodelovati kolektiv kot celota. Ne glede na razne okolnosti podatki kažejo, da sta s koncem septembra zelo dobre uspehe dosegla »Jelovica« v S'kofji Loki in -Niko- v Železnikih (saj sta dosegla že 01 odstotkov letošnjega plana izvoza). ..Oljarica« v Bri-tofu in »Standard« v Kranju, Runo« v Tržiču in Lesna galanterija na Jesenicah so po zbranih podatkih že do konca septembra presegli svoje letne obveznosti.— Tekstilna industrija v ^celoti je dosegla 53 odstotkov plana, čeprav je BPT v. Tržiču presegla obveznost do konca serAeVnbra za (Nadaljevanje na 2. strani) Ob razpravah o osnutku zvezne ustave V okviru enotne ustavnosti, jugoslovanske skupnosti naj ta ustava usklajuje in utrjuje dosežene uspehe in zagotavlja nadaljnji napredek socialističnih in demokratičnih odnosov med ljudmi kot UGOTOVITVE TRŽNE INŠPEKCIJE Ocena akcije: solidno in načrtno Prvi november! Dan, ki ga posvečamo tistim, ki jih ni več, ki so se že poslovili od nas in od življenja. To je dan mrtvih. Ni svetlobe brez sence, ni radosti brez žalosti in ni življenja brez smrti. S tem smo se ljudje že zdavnaj sprijaznili. Toda že od nekdaj nas je huje prizadejala in pretresla nasilna smrt, smrt, ki pretrga življenje sredi največjega poleta, sredi najlepših upov. In najstrašnejše so bile vedno vojne. _ Zadnja vojna (da bi le bila za zmeraj zadnja!) je bila it strašnejša. Branitelji pravice in svobode niso padali samo po strelskih jarkih kot nekoč, marveč tudi v okovih, v lastnih hišah. Z njimi so umirali in padali tudi otroci, žene, starci . - . Padali so talci, gorele so vasi, prepovedana je bila slovenska beseda in plemenita misel o svobodi. Grozila je najstrašnejša srrlrt — smrt svobode in napredka, smrt celotnih narodov. In tej smrti smo se uprli. Padali so junaki. Pet tisoč sedemsto trinajst jih je izkrvavelo na Gorenjskem ... Smrt je bila strašna! Danes nam o tem govorijo mnogi soomeftiki, plošče in obeležja od Begunj in Drage pa vse preko Hrušice, Pokljuke in Jelovice do Smlednika. Toda največji spomenik je življenje, življenje nas ostalih, življenje novega rodu, hotenje po lepšem in boljšem in sovraštvo do nasilja in vojne. Bele krizanteme na grobovih teh mrtvih. nam. dajejo še večjo moč in pripravljenost, da ohranimo to, za kar so oni umirali. — K. Makuc , Stabilnejše cene V zadnjih šestih mesecih letošnjega leta je mogoče ugotavljati, 'da se cene vedno manj spreminjajo. Seveda to velja le za industrijsko blago, medtem ko 50 se cene kmetijskim proiz-vom precej povišale. Delna stabilizacija cen je, kot je znano, posledica določenih marž v trgovini na debelo in drobno in poostrene kontrole cen. Tržni inšpektorji večkrat zavijejo v to ali ono trgovino ln pregledajo, kako je podjetje upoštevalo določitev marž za določeno vrsto prodajnih predmetov. Ce ugotovijo, da določene marže niso upoštevali, Izdajo potrebno prijavo in podjetje mora razliko v iztržku, ki si jo je neupravičeno pridobilo, odvesti v posebne občinske in zvezne sklade. Sistematična kontrola upoštevanja predpisov je mogoča ob periodičnih obračunih gospodarskih organizacij. Prav sedaj se približuje čas, ko bodo morale predložiti obračune za tretje tromc-sečje letošnjega leta. Tedaj bodo tudi izdane prijave za vsa tista trgovska podjetja, ki so pri posameznih skupinah artiklov pre- koračila najvišje dovoljeno povprečje marž, prav tako pa tudi za tista, ki povprečja niso prekoračila, a so neupravičeno visoko dvignila ceno predmetom, po katerih je povpraševanje in ki so za potrošnike zelo pomembni. — Mnoga podjetja so se namreč tako znašla, da so slabemu blagu cene zelo znižala, ostalemu blagu pa kar se da povišala. Tako sicer dovoljenega pf&vprečja niso prekosila, vendar pa njihovo ravnanje kljub temu ni v skladu s predpisi o maržah, posebno pa še z zahtevo, da se letošnje cene povrnejo na raven lanskega decembra. Ustavna komisija pri okrajnc.n odboru SZDL Kranj je ocenila dosedanje razprave o osnutku nove ustave in ugotovila, da so bile v glavnem uspešne in da se celotna akcija odvija po programu. Po političnih aktivih so razprave o osnutku zvezne ustave končane. Lahko trdimo, da so se povsod zelo skrbno pripravili, da so se politični aktivi z osnutkom nove ustave dokaj dobro seznanili in da so pripravljeni za nadaljnje razprave in sicer z občani po terenu. Bili so seveda primeri, ko so ostale razprave preveč samo pri i' ;' njevanju in mnogokrat niso v zadostni meri aktivirale prisotnih. Komisija je mnenja, da bi bilo treba ob razpravah o ustavi z občani težili, da bi prišlo njihovo '-I.ien.je kar najbolj do izraza; potrebno bi bilo omogočiti široko obravnavo, ki bi naj bila kar se da sproščena. Dosedanje delo v zvezi z ustavo nas na žalost opozarja, da vladajo na terenu dolo- \ Cena zmotna mnenja, ki jih Je (rcl>;> nujno odpraviti in občanom pravilno pojasniti posamezna vprašanja. V prihodnje naj bi razprave o osnutku nove ustave zajele najširši kro/j občanov, hkrati pa naj bi tudi ob analizi najrazličnejših vprašanj v podjetjih, ustanovah, stanovanjskih skupnostih itd. skušali razčlenjevati temelje nove ustave in razčiščevati določene nejasnosti. Posamezna strokovna društva so že imela uvodne razprave o osnutku, nekatera pa bodo še nadaljevala s poglobljenim študijem (zlasti pravniki). Poglobljeno razpravljanje o ustavi bi bilo sploh zelo zaželeno. Na vrsti so seveda tudi razprave o republiški ustavi in kasneje Se o občinskih statutih. Delavske univerze pa bodo morale poskrbeti, da bi z določenimi predavanji omogočile najširšemu krogu občanov, da bi .se seznanili z nekaterimi posebnimi vprašanji v zvezi z osnutkom nove ustave. — K. Doslednejši nadzor nad živilskimi delavci Prihodnji ponedeljek bo konferenca okrajnih in občinskih sa-' '.imih inšpektorjev, na kateri M« pregledali program dela za »rinodnje leto, razen tega pa bo-b> obravnavali tudi problematika pregledov delavcev živilske rtroke. V»i delavci, ki na svojem de-mnfm mestu prihajajo v stik s krmo pri njenem prevozu, proizvodnji, prodaji ali kje drugje, ■ttrajo biti namreč na leto dva-fr»t zdravstveno pregledani. Rc-mltati obširne preiskave so vpi-ttai v posebni izkaznici, ki jo ■•rajo imeti delavci pri sebi, ko v službi. Tako je sanitarnim, inšpektorjem omogočeno, da v vsakem času lahko ugotovijo, če so vsi, na katere se ti predpisi nanašajo, pravilno pregledani in če jim njihovo zdravstveno stanje dovoljuje opravljati delo v živil.' ki stroki. Vse, ki jih zatečejo pri opravljanju dela brez iz- kaznice, to je brez dokaza, da so sposobni za določeno slu/bo, sanitarni inšpektorji lahko takoj odstranijo z delovnega mesta za toliko časa, da si preskrbijo ustrezno dokazilo. (Nadaljevanje na 2. str.) Danes prinašamo v posebni prilogi: Osnulek nove ustave Socialistične republike Slovenije PRVI SNEG — Ce so postali zadnji dnevi precej hladni, je razumljivo. V vtfjlh predelih je v ponedeljek že zapadel prvi sneg. Naša slika prikazuje zasneženo pot na Ljubelj, kjer je bil na samem prelazu ustavljen promet zaradi precej debele snežne odeje — Foto: F. Perdan — B. F. samt «•» rv-rrmr* 1—. TE DNI PO SVETU ' * de gaulle dobil veČino Rezultati nedeljskega referenduma o reviziji francoske ustave so znani. Glasovanja se je vzdržalo 23,72 odstotkov vpisanih volivcev. Za revizijo ustave je glasovalo 62 odstotkov volivcev, ki so prišli na volišče, proti pa 38 odstotkov francoskih volivcev. # POLOŽAJ V JEMNU Pripadniki jemenskih varnostnih sil so aretirali skupino 14 šejkov in vladarjev s področja Ha-dža. Obtoženi so, da so podpirali in skrivali bivšega jemenskega Imarna Mohameda el Badra. # BRAZILSKI PREDLOG ZA BREZATOMSKO cono Brazilija je v političnem odboru Generalne skupščine predlagala, naj se Južna Amerika in Afrika razglasita za brezatomsko cono. # ZAUSTAVLJENO NAPREDOVANJE KITAJSKIH ČET Načelnik generalnega štaba indijske armade general Tapar je sporočil, »da je sovražnik zaustavljen na vseh frontah-«. V povelju Indijskim četam je dejal, da jdh čakajo še težki boji in hudi napadi. Indijsko čete bodo dobile vse, kar je potrebno, da začno ofenzivo. # NOVOTNY V MOSKVI V Moskvo je prispel prvi sekretar CK KP CSR Antonin Novotny t spremstvu visokih vladnih in partijskih osebnosti. « OFENZIVA Z JUGA Ngo Din Diem je v zadnjih čn?h poslal več kot sto tisoč vojakov v ofenzivo proti Vietkongu. Akcijo »čiščenja-« sta podpirala letalstvo in topništvo. Ljudje in dogodki • \ Judje in dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • I Razplet kubanske krize prinaša človeštvu upoštevano olajšanje. Ce je bil prejšnji teden še poln nevarnosti in najtežjih slutenj, Je položaj po enotedenski kubanski zapori zdaj razčiščen in pred dobrim razpletom. Zadovoljni smo lahko tudi spričo hitrosti pomirjevalnih predlogov in razumuiški odšel v »Bolšoj teater«, da bi slišal najboljšega basista melropoli-tenske opere v ruski operi »Boris Godunov-K. Razen tega je vodil triurni razgovor z ameriškiim poslovnim človekom, delničarjem znane tvrdke »VVesting Housc«. S prijateljem ameriškega zunanjega ministra Deana Ruska najbrž ni ob- ni odziv na poslanico U Tanta. sporazume. S tem v zvezi omenja-Dokončno pa je bilo strupeno jo možnost nadaljevanja In skle-ozfačje okoli Kube razčiščeno, ko nitve sporazuma o prekinitvi je-je Hruščev v imenu sovjetske vla- drskih poskusov, kjer so se pode sporočil sklep, da bo Sovjetska zveza umaknila raketna oporišča s kubanskega ozemlja, če Kuba dobi potrebna jamstva za suverenost. Zamenjava je bila dvo- gledi najbolj zbližali. Zdaj *e ugoden čas, da državniki pokaže io koliko veljajo. kažejo. ZDRAVKO TOMA2EJ Zelena luč se prižiga oceni krize, ki je bila prav gotovo ena izmed najtežjih v povojnem času. Zeleno luč za moder in razum-niški razplet kubanske krize so prižgali v Moskvi. Sovjetski premier Hruščev je ob ponudbi roke sprave doprinesel k dobremu izteku »kubanske zapore« levji delež. Na svetovnem prizorišču so t> dni odigrale svoje življenjske vloge, odgovorno in pošteno, prepričevalno in brez zahrbtnih podtikanj, tri visoke osebnosti: sovjetski premier Hruščev, ameriški predsednik Kennedy in vršivec dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tant. Vsak po svoje zasluži priznanje in človeštvo je lahko olajšano, ker to pot ni bilo v presoji položaja lahkomiselnosti in kratkovidnosti. Sovjetski premier Hruščev — kljub težkim uram in enostranskim ukrepom — ni ostal nenaklonjen Američanom, čeprav se je jezil in obtoževal Ameriko. V dneh, ko so ameriški rušivci zaustavili prve sovjetske ladje,- je ravnaval samo trgovskih poslov, stranska: Rusi so na umik svojm ampak pravijo, da je ta Američan raketnih oporišč pristali, ko so se postal prvi sel dobrih vesti za raz- ZDA obvezale, da Kube ne bodo plet kubanske krize. napadle in da bodo spoštovale Vršivec dolžnosti generalnega njeno ozemeljsko neodvisnost, sekretarja OZN U Tant je bil kos Za izvajainje predloga Hruščeva težki nalogi v iskanju najboljše ^ že zageli iskata uvodne stike in poti za sporazumevanje. Ni čudno, se |otevay prvih in težkih nalog, da mu je v nekem trenutku po v Tant je g posebnim letalom od- seji Varnostnega sveta pristopil v Havano, kjer bo s ku- zastopnik Gane in mu čestital na bansfcim premierom Castrom raz- izrednemu talentu za državništvo podrobnosti. Po odstranitvi in za pobude. Kennedv po razglasitvi pomorske in zračne zapore ni več »vlival olja na ognj«, pač P* se Je tvorno vključil in po svoje prispeval k ugodnemu razpletu krize. Prispevek Sovjetske zveze za miren razplet kubanske krize je čistil podrobnosti. Po odstranitvi sovjetskega raketnega orožja s Kube bi Američani nato odpravili karanteno in v okviru Združenih narodov podali jamstveno zagotovilo o nevmešavanju in priznanju kubanske nedotakljivosti in neodvisnosti. Kubi bi bila njena samostojnost in neodvisnost za- miren razplet kubanske Krize je jam£ena v popolnosti in bi bila s največjega pomena. Sovjetska vla- ^ izključena iz strateškega tek- da po razglasitvi zapore ni marala movailja $veh vojaških taborov. iskati razpleta v uporabi sile. Naj- . . . .____... M„0 _„ ffre več je k temu pripomoglo zadr- Razplet g^I^^S zevanje sovjetskih ladij čimdlje »eveda iz okvira Kube. SjJ^JJ tttt^tS^ *****na ™l^avnem mestu =- Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudi'e in dogodki m Ljudje in dogodki • LfutJt< In d Mnogo več kot lani (Nariallevanle s 1. strani) 3 odstotke, Gorenjska predilnica v Skofji Loki pa je dosegla samo 8 odstotkov, Almira v Radovljici samo 5,2 odstotka predvidenega letnega plana itd. Tudi indu-trija usnja in obutve je s 25 odstotki pod postavljenim planom, zakaj Planika jc v prvih devetih mesecih dosegla samo 22 odstotkov in Peko le 14 odstotkov letnega plana, kar pomeni, da je za devet mesecev pod planom za 53 oziroma 61 odstotkov. Dinamika izpolnjevanja plana Izvoza prav v zadnjem času zagotavlja večji uspeh. To je soditi zlasti po znatnem vzponu v mesecu septembru. Vendar je predvidena posebna skrb po občinah tistim podjetjem, ki izkazujejo zaostajanje v izvozu, tako da bi v celoti zagotovili izpolnjevanje postavljenih načrtov, kar bo omogočilo tudi skladen uvoz, normalno oskrbovanje s surovinami itd. - K. M. Doslednejši nadzor nad živilskimi delavci (Nadaljevanje s 1. strani) Redni zdravstveni pregledi živilskih delavcev niso formalnost, saj imajo namen zaščititi potrošnika in delavca samega, ki se zaradi stalnega stika z velikim številom ljudi mimogrede lahko okuži s to ali ono boleznijo. Na zdravstveni izkaznici živilskih delavcev je tudi označeno, če 60 posamezniki opravili izpit iz higienskega minimuma. Na Gorenjskem je v prehrambenih obratih, v javnih kuhinjah, v trgovskih podjetjih živilske stroke, v gostinskih podjetjih, pekarnah, slaščičarnah in drugod zaposleno blizu 2000 delavcev. Isti predpisi veljajo tudi za vse, ki prihajajo v stik z javnimi vodovodnimi instalacijami in pa za gospodinjske pomočnice. Zadostitev predpisom za slednje so dosledno zahtevali le v tržiški občini. DOPOLNILO k I. natečaju za investicijske kredite, ki se bodo dajali iz sredstev družbenih investicijskih skladov ljudskih odborov in iz bančnih sredstev v letu 1962 za kmetijstvo, objavljenem v Glasu št. 106 z dne 15. 9. 1962: Prosivcem, ki jim bo odobren kredit po tem natečaju do višine 20 odst. predračunske vrednosti, bo banka odobrila tudi kredit za udeležbo iz sredstev splošnega investicijskega sklada pod pogojem, da ji Jugoslovanska kmetijska banica za to odobri kredit ,in sicer: — 49 odst. za novo proizvodnjo ali razširitev, rekonstrukcijo in racionalizacijo obstoječe proizvodnje sladkorne pese, govejega mesa, mleka in industrijske predelave mleka; — 35 odst. za novo proizvodnjo ali razširitev, rekonstrukcijo in racionalizacijo obstoječo proizvodnje vseh ostalih kmetijskih proizvodov; — 85 odst. za nakup zemlje od nabavne vrednosti 120.000 din za 1 ha I. do IV. razreda oz. 90.000 din za 1 ha V. ali VI. razreda, v kolikor sami zagotovijo ostala sredstva do predračunske vrednosti. Kranj, dne 27. oktobra 1962. Komunalna banka Kranj Predsednik upravnega odbora: Lojze Založnik 1. r. Na splošno je mogoče ugotavljati, da doslej ti pregledi niso bili redni in da so bili pomanjkljivi. Temu je delno vzrok neza-nimanje vodstev prizadetih gospodarskih organizacij, delno pa tudi 6laba organizacija teh pregledov v zdravstvenih domovih. Ob enem samem pregledu so morali delavci tudi po štirikrat ali celo večkrat v zdravstveni dom in razumljivo je, da 60 kakšen pregled potem rajši izpustilii kot da bi tolikokrat izostali s dela. Vendar 60 se upravniki gorenjskih zdravstvenih domov že obvezali, da bodo poskrbeli za boljšo organizacijo pregledov. Vestnost gospodarskih organizacij bo brez dvoma sledila doslednosti pri odstranjevanju z dela vseh delavcev brez izkaznic in v njih potrjenih opravljenih pregledov. Že do sedaj so v gospodarskih organizacijah, kjer so bili deležni take kazni, jemali te preglede zelo resno. Sanitarni organi nameravajo 8e prav posebno zaostriti nadtor nad delavci, ki bodo ▼ živilski stroki zaposleni le začasno, na primer pri raznih zabavnih prireditvah, oh tekmovanjih in podobnem. Zanje veljajo isti predpisi, vendar Osnutek ustave naj dopolni javna razprava (Nadaljevanje s 1. strani) govo svobodno in enakopravno sodelovanje v federaciji jugoslovanskih narodov in z vsemi narodi in progresivnimi silami na svetu- j ~ Vse oblike upravljanja družbenih zadev vključno tudi državno oblast ustvarja delovno ljudstvo zase, da bi organiziralo družbo kot svobodno skupnost proizvajalcev, kar ima svojo najtrdnejšo podlago in jamstvo med drugim v družbeni lastnini prod u k- DELOVNE ORGANIZACIJE ZA SPOMENIK TALCEV Letos mineva 18 le,t ko jc okupator za 1 oškim Kamnitnikom ustrelil 50 zavednih ljudi. Na tistem mestu jc danes le skromen spomenik, zato so pri občinskem odboru ZB izbrali pripravljalni odbor, ki naj bi poskrbel za vse potrebno za postavitev novega spomenika. Načrt zanj je že iz-gotovljen (v prihodnjih dneh ga bo treba le nekoliko spremeniti), medtem ko je pripravljalni odbor za sredstva s posebnimi dopisi zaprosil vse delovne organizacije v loški občini, pričakujejo, tem predpisom doslej kljub od- da bo 9 februarja, ko ^ pofe-govornosti opravljanja takega .sUli 19-letmco tega torvaveg* dodela skoraj nikoli ni bilo zado- *odka, spomenik ze končno ure-ščeno. - S. M. 1 J80« ~ J* občane I* cijskih sredstev. To dokončno od- I pravlja eksploatacijo Človeka po človeku in ustvarja pogoje za enakopravnost delovnih ljudi pri delu in pri odločanju o delitvi proizvoda, ki ga delo ustvarja. V izdelanem osnutku nove ustave Socialistične republike Slovenije, ki še ni popoln, so ne samo mnenja, predlo«""- wve<,ai1 svoj-* možne, temveč tudi vsekakor po- tem prispevalik .Pobude ta * trebne izpopolnitve, vendar jedo- končneea °blikov»iaJu do- »•lilMne in đružb.„„ - J. ;aW.ve"^iS,nl"Ue' " Pričakuje, di « osnutkom nove Publike Slovenije se bodo občani volj izdelan, da so d i v razpravo. V tej zvezi je Ljudska skupščina LRS na tudi v će- ne republike rajšnji skupni seji republiškega dvornno dor^lnn **> .* proizvajavcev občanov. RejMft&fci ' PREBIVAVCI MESTAKRANJA IN OKOLICE! OBVEŠČAMO VAS, DA JE 1. NOVEMBRA 1962 OB 10. URI DOPOLDNE ŽALNA KOMEMORACIJA PRED SPOMENIKOM REVOLUCIJE NA TRGU REVOLUCIJE KRANJ. TT_ PROSIMO VSE OBČANE, DA S SVOJO UDELEŽBO POČASTIJO SPOMIN VSEH PADLIH JUNAKOV ZA SVOBODO. zbora sprejela naslednji sklep: »Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejema in odobrava dosedanje delo in poročilo komisije za pripravo osnutka nove ustave Socialistične republike Slovenije. Ljudska skupščina daje predloženi osnutek ustave Socialistične republike Slovenije v javno raz- OSNUTEK ZDRUŽITVE LESNOINDUSTRIJSKIH PODJETIJ V ŠKOFJELOŠKI OBČINI Posebna finančno - ekonomska komisija za sestavo elaborata o združitvi lesnoindustrijskih podjetij v škofjeloški občini, ki jo je imenoval občinski komite ZKS v Skofji Loki, jc že izdelala osnutek elaborata, ki obsega 14 tipkanih strani. Predvsem obsega teze za razpravo o osebnih oblikah upravljanja .vodenja, proizvodnje in poslovanja združene lesne industrije. Omenja tudi vse prednosti vsakega izmed petih podjetij, ki bi jih kazalo združiti, in precejšnje načrtno povečanje proizvodnje ter družbenih sredstev. O tem osnufiku elaborata bodo v prvih dneh novembra razpravljali delovni kolektivi teh lesnoindustrijskih podjetij. — Z. Pripravo osnutki! » Prav, ki T",°,. »vruh »r- Predložila Ljudski S J?1 ** Krajevni odh» Preddvorom T?mJ K<** ** redno sejo, na Č£ . ^uli teden Sirr> obravnavan ^r^^ n ihove zdrav^,J. 1 vPrasanje Ambulantno bn h v glavnem le i£'* <*v*M RK KokM Vn° ^ej tudi redni ^C€prav 80 r Sledi. Ker p7je S^«* K** bulantnih p ' organizacijo vzdrževanj prostorov ^ sklenili, da bo jevni odbor vanju. - r_ RK osnovre Predrago, so Prihodnje kra-Pomagal ^ vatfc. Iz razprav o predosnutku nove ustave 0 nekaterih temeljih političnega sistema in organizacije federacije ter republike glede na novo ustavo Predvsem bi se ustavil pri vprašanju, katere so tiste nove okoliščine, ki so zahtevale spremembo ustave. Ustavni zakon iz leta 1953 je imel samo začetne določbe o delavskem samoupravljanju in je ugotovil, da je delavsko samoupravljanje temelj družbene in politične ureditve. Dlje ustavni zakon tudi ni mogel iti. Po tem času pa se je seveda delavsko samoupravljanje močno razvilo in prodrlo v zavest našega delovnega človeka. Brez delavskega samoupravljanja si danes ne moremo zamisliti funkcioniranja na-ših delovnih organizacij, fukcio-niranja naše družbe sploh. Delavsko samoupravljanje se je razvijalo s samo prakso in tudi z dodatnimi zakonskimi predpisi. Razširilo se je tudi na področja, ki se ne nanašajo neposredno na samo proizvodno delo (v preteklih letih smo uvedli samoupravo železnic, pošt itd.). Pojem samoupravljanja je pripeljal tudi do novega pojma družbene lastnine. Stara ustava govori o državni, privatni in zadružni lastnini. Ustavni zakon sicer že govori o družbeni lastnini, vendar je ta pojem šele danes več ali manj dokončno opredeljen. Višek samoupravljanja pomeni razpolaganje s produkti lastnega dela. To je novo, bistveno in odločilno v našem razvoju. V zgodovinskem razvoju od suinjelast-niSkc družbe pa do danes nikoli ni proi/.vajavee sam razpolagal s produkti svojega dela. Razvoj delavskega samoupravljanja je pripeljal do tega, da delavec ustvarja z družbenimi sredstvi, da sam vodi gospodarsko organizacijo, v kateri dela, in končno tudi razpolaga z dohodkom, tako da ga sam deli. Tak princip delitve dohodka je sedaj razširjen tudi na vsa ostala področja in ne samo na gospodarske organizacije. To je obenem tudi pravica, a ne kot ena izmed dodatnih pravic, marveč kot ena izmed naravnih človekovih pravic. Razvilo pa se je tudi družbeno upravljanje. v ustavnem zakonu iz leta 1653 o tem ni niti sledu. Od leta 1953 dalje pa je prišlo v tem pogledu do pomembnih sprememb. Neopazno je iz rok države prešlo ogromno področje njene prejšnje aktivnosti v roke družbe, ^ako da se je vloga države zmanjšala na poprej nepričakovano majhno mero. Tak proces 6e je izvršil na področju šolstva, zdravstva, socialnih služb itd. Prišlo je tudi do velikih sprememb v tako imenovani tretji sferi neposredne demokracije. Velik skok je bil narejen v delu subjektivnih sil, v delu SZDL in ZK. In končno se jc v tem času uveljavila tudi komuna kot osnovni družbeni organizem. To je povsem nov pojav, do katerega je prišlo zaradi pospešenega razvoja in zaradi bogate vsebine sistema samoupravljanja na vseh področjih našega javnega življenja. Komune so se začele razvijati šele po letu 1955. V prejšnji ustavi ljudski odbori sploh niso biM zabeleženi kot ustavna norma. Temu pojavu daje nova ustava zelo pomembno mesto. Komu služi ves ta sistem samoupravljanja, kdo j c korist ni k? Kdo je gibalna sila vsega tega? Koristnik je socialistični človek. Tudi ta je dobil v tem razvoju svoje pravo mesto. Je aktiven na delovnem mestu, kjer je delavec. učitelj, zdravnik, inženir in tam izpolnjuje svoje naloge, za katere je usposobljen. Ni pa le iz-vrševavec določenih funkcij, ampak je hkrati, ko je delavec, no-sivec vsega sistema samoupravljanja in zato tudi dobiva dodatno karakteristiko, da je upravljavec. Ni samo delavec v starem pomenu besede, ampak je tudi upravljavec. Klasična ustava je govorila o odnosih države in državnih organov do človeka v obliki in vlogi temeljnih človeških pravic. Če pa naša ustava postavlja v ospredje človeka in obravnava organizem države tudi kot neko sredstvo za doseganje ciljev našega socialističnega človeka, potem je ustava po vsebini nekaj drugega. Ce zraven obravnava komuno kot družbeni pojav, ne kot državni organizem in če obravnava družbeno samoupravljanje na vseh navedenih področjih, potem se naša ustava v mnogočem razlikuje od klasične ustave. V tem smislu je nekaj novega, je izvirni prispevek v zakladnico ustavnosti. IVAN REPINC (Nadaljevanje prihodnjič) dragi mS ^Pustil ■"^gi moz m atek Vinko Gantar Žalujoči: žena Ver« «» Marjan ia ^ sorodstvo 0 Kranj, 30. oktobra 10« V globoki žalosti sporo-«amp, da je v 43. letu rosti nenadoma umrl Leopold Oblak Britof št, 74 Pogreb pokojnika bo v četrtek, l. novembra LP^ v Predosljah. ~ Žalujoči: žena Mari. ja z otroci, mani*" brata Jakob ia jaJ nez, sestre Ivanka Marija, Francka in Tilka ter ostalo sorodstvo Britof, Kranj, Ziri, Gori-ca, Halmstadt, 30. okt. 1962 IREDA, 31. Ol?TORR\ 10(52 Združitev strokovnih služb „Almire" in „Sukna" Zapuže Ekonomski račun kakor tudi kžnja, da bi se znižale lastne cele proizvodom — jc med drugim ■arekoval. da sta delavska sveta »HKine industrije »Almira« Rn-Mvljica in tek.stilne tovarne ►Sukno« Zapuže na svojih sejah spravljala o združitvi nekaterih RADOVLJIŠKA KOM DNA ■»»kovnih služb. Sprejela sla •ktep, da prične »-že z novembrom ielovati skupna uprava in skupno r»*unovodstvo, medtem ko bodo » enotnem poslovanju ostalih ■«žb: komerciala - nabava in ►odaja .avtopark, mehanična dc-Jjjnica in barvarna še razprav-JWi «a bližnji skupni seji obeh •eUvskih svetov. »Almira« Radovljica in »Sukno-« "puže sta še vedno popolnoma toiostojni tovarni z vsemi dose-■njimi organi upravljanja in po- slujeta po svojih pravilnikih in dosedanjimi imeni. V tej zvezi sc je med drugim tudi razpravljalo, da bi bodoča skupna uprava imela sedež v upravni zgradbi »-A1-mire«, kamor naj bi se preselila tudi vsa administracija »Sukna« Zapuže. Omenimo naj, da so med drugim govorili, da bi bila poslej skupna barvarna v Zapužah, ki je bila doslej neizkoriščena, medtem ko bi se barvarna »Almiro« v Lescah ukinila. Prostore »Al-mirine« barvarne pa naj bi prevzel TIO, ki bi hkrati prevzel tudi določeno število ženske delovne sile in jo priučil za svoje potrebe. . - Ob tem bi zapisali, da je povsem razumljivo, da borio z združitvijo omenjenih služb manjši režijski stroški, zmanjšala se bodo tudi obratna sredstva in bo lažja manipulacija z njimi, dana pa bo tudi možnost prelivanja fondov, seveda s pristankom organov upravljanja. Vsekakor pa bo tudi možno boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet. — St. S. Osnova - smotrno gospodarjenje Še letos novo združeno gradbeno podjetje, za katerega naj bi se odločili trije delovni kolektivi — Združitev Kranjskega gradbenega podjetja in Gradbenega podjetja Tržič je že dogovorjena Razgovori o morebitni združit-o združitvi šo ni razpravljal, Veliko zanimanje za ustavo Na področju radovljiške komu-"* je v preteklem tednu razpravljalo o prcdo.snutku ustave FSRJ Na kratkejn valu v • CENTRALNA KARTOTEKA S V teh dneh. kot smo zvedeli, potekajo zadnje priprave 2a ureditev centralne kartoteke prrjavno-odjavne službe za celotno območje radovljiške komune (le-ta bo v Radovljici ~ v graščini). Gre namreč salto za enotno kartoteko, ki bo pijana z začetkom 1963. leta, medtem ko bo prijavno-odjav-na 6lužba v ostalih krajih delovala tako kot, doslej (na podajah LM). Zato odpade bojazen, da bo treba hoditi ozir. Itošiljati prijave in odjave goltov v Radovljico. j ZADNJE PRIPRAVE -Te dni potekajo zadnje pri-"fprave za občinsko letno mladinsko konferenco, ki bo dno 18. novembra v Radovljici. — Aktivi so že zaključili konference, razen v Srednji vasi v Bohinju in v LIO »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici. Lete lahko ocenimo za uspešnejše kot lanske, zakaj kadrovsko vprašanje in vprašanje izobraževanja so res temeljito načeli. % DOM AMD PODNART -Dom avto-moto društva v Pod-nartu, za katerega gradnjo so zastavili prve lopate avgusta letos, bo dograjen v rekordnem času. Otvoritev je predvidena za dan republike. (O delu prizadevnih članov AMD Podna rt bomo še poročali.) * TKALNICA V VINT-GARJU — Nekdanje prostore tovarne lesne embalaže »Vint-gar- v teh dneh adaptirajo. — Podjetje »Sukno« Zapuže bo tam odprlo nov obrat (tkalnico), ki bo zaposlil 40 do 60 novih delavk. S tem bo rešen problem zaposlovanja žensk zlasti iz Gori j in okolice, delno pa tudi problem prevozov. Predvideno je, da bo začel obratovati z novim letom. osem krajevnih političnih aktivov, in sicer v Radovljici, Begunjah, Gorjah, Lesrah, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Srednji vasi in Kropi. Omenimo naj, da so bili udeleženci teh razprav (skupaj jih je bilo nad tristo) že dokaj dobro seznanjeni s predosnutkom ustave, zakaj uspešno so komentirali razlage članov občinslke ustavne komisije. Postavljena pa je bila tudi vrsta vprašaaj. V teh dneh pa bodo začeli krajevni odbori sklicevati zbore občanov, na katerih bo politični aktiv KO SZDL tolmačil pred-osnutek ustave. Vzporedno s tem pa bo Delavska unhverza prirejala predavanja o določenih vprašanjih, seveda na željo občanov. Pričakovati je, da bo med drugim med občani največ zanimanja za vprašanja v zvezi s pravicami in dolžnostmi občanov in za tista poglavja predosnutka ustave, ki govorijo o lastnini, zlasti o zemljiški, medtem ko bodo delavci razpravljali nedvomno največ o delavskem samoupravljanju. St. S. ŽALNE SLOVESNOSTI IN ODKRITJE SPOMENIKA Občinski odbor ZB Radovljica bo jutri, to je na DAN MRTVIH, priredil naslednje žalne slovesnosti: ob 9.30 v Dragi, ob 10.30 v Begunjah in ob 11.30 pri spomeniku v Radovljici. Poudarimo naj. da bodo jutri znatno okrepljene avtobusne proge proti Begunjam in Dragi iz vseh smeri, prav tako bo tudi avtobusna zveza od vsakega vlaka z železnške postaje v Lescah. Omenimo naj. da bo med drugim odpeljal tudi iz Kranja ob 8. uri poseben avtobus v Begunje, od tam pa se bo vračal ob 11. uri. Krajevni odbor ZB v Begunjah pripravlja za jutri ob 8.30 odkritje spomenika padlim v Slatni. $ vi treh gradbenih podjetij & (Gradbenega podjetja Kamnik, $ Gradbenega podjetja Tržič in $ Kranjskega gradbenega pod-$ jetja) trajajo že nekaj časa. £ Prvi, ki so dali predlog za no-£ vo združeno podjetje z obr-ta-:lo do združitve. Praktično smo že združeni in čakamo le še formalnoga dokumenta oziroma odločbi kranjskega in tržiškega občinskega ljudskega odbora o tej zadevi. Zadeva bo dokončno urejena še letos, verjetno pa bodo v smislu predvidene zamisli zadevo še letos uredili tudi v Kamniku. — Kaj je bil povod, da bo do združitve sploh prišlo? - Vzrok je bil zelo preprost. Vsa prizadeta gradbena podjetja so bila kot samostojna prešibka, da bi se udeleževala licitacij za zahtevnejše nove gradnje. Premajhne zmogljivosti smo ugotavljali nekajkrat, zato smo že prej v nekaj primerih sodelovali kot kooperanti. Praksa pa je pokazala, da imamo bolj.še perspektive, če se lotimo posameznih gradbenih del no več kot kooperanti, temveč kot enotno združeno podjetje. V tem podjetju bodo tudi v prihodnje vsa dosedanja podjetja poslovala kot samostojni obrati, vendar pa z združenimi obratnimi sredstvi, mehanizacijo in kadri. Glede prvega kot tretjega je bilo doslej vsako izmed omenjenih podjetij prešibko, da bi se lahko lotilo zahtevnejših -» Brez težav seveda nikjer ne gre. Nekateri so bili v skrbeh, češ da bodo morali iz Kamnika na delo v Kranj, iz Kranja v Tržič in iz Tržiča v Kamnik, drugi pa so imeli pomisleke, kje naj bi bil sedež novega združenega gradbenega podjetja. Zadeva pa je glede tega sedaj urejena. Ekonomski račun je preveč prepričljiv. Za gradbeno podjetje res ni bistvenega pomena, kje ima sedež. In če bo sedež novega združenega podjetja v Tržiču, je razumljivo. Edino sedanje Gradbeno podjetje Tržič ima za to primerne nove upravne prostore, v katere 6mo Za nove delavnice, skladišča in upravne prostore Gradbenega podjetja Tržič je bilo doslej investiranih okoli 100 milijonov dinarjev. V tem novem objektu bo tudi sedež novega združenega gradbenega podjetja gradbenih del. Lani so morali na primer Kamničani plačati okoli 25 milijonov dinarjev za najete stroje. Podobno sta morali tudi ostali dve podjetji plačevati določene zneske za posojilo tega ali onega. Sredstva, ki so bila doslej uporabljena v taksne namene, bodo v prihodnje lahko koristneje porabljena, predvsem pa za mehanizacijo. — Ob omenjenem združevanju nas bi še zanimalo vprašanje, če ste imeli pri uresničevanju te zamisli kakšne težave. Ali bodo Tržičani zadovoljni ali ne? O novi ljubeljski cesti se je potrebno dobro pogovoriti. Včeraj in v ponedeljek je bilo glede tega precej razprav, v katerih so sodelovali najuglednejši strokovnjaki za nizke gradnje iz vse države. Medtem ko so si v ponedeljek posebne komisije ogledale samo traso, kjer bo po predvidenem projektu nova ljubeljska cesta, so se o nadaljnji gradni dokončno pogovorili včeraj v Ljubljani na republiškem sekretariatu za promet. — Na sliki: (od desne proti levi) višji gradbeni tehnik in projektant nove ljubeljske ceste Janez Kožuh v razgovoru o načrtu s predsednikom ObLO Tržič Milanom Ogrlsom, podpredsednikom ObLO Tržič Karlom Kraucarjem in načelnikom oddelka za gospodarstvo ObLO Tržič Jožetom Jurjevčičem investirali skoraj 100 milijonov dinarjev. Da v prihodnje ne bi prišlo še do morebitnih nejasnosti, smo se na zadnjem 6kupnem sestanku komunistov gradbenih podjetij iz Kranja in Tržiča dogovorili, da moramo v prihodnje poskrbeti, da bodo vsi člani obeh kolektivov, prav tako pa v perspektivi, ko bo v novem podjetju tudi delovni kolektiv Gradbenega podjetja iz Kamnika, seznanjeni z vsemi zadevami, ki jih bo treba reševati tako znotraj kolektiva kot tudi izven — na gradbiščih. B. Fajon ZA 100 ODSTOTKOV VEČJI PROMET Čeprav ponekod ugotavljajo, da je bil v nekaterih turističnih prehodih in središčih letos manjši promet kot lani, tega prav gotovo ne moremo zapisati za letošnje poslovanje ljubeljske menjalnice. V omenjeni poslovalnici je bilo letos za 195 milijonov deviznih dinarjev prometa, kar pomeni, da je bil promet za 100 odstotkov večji kot lani. Ta podatek bržkone kaže, kakšno so perspektive tržiške občine na področju turiz* ma. Razumljivo je, da se bodo morali Tržičani turističnega prometa v prihodnje lotevati z mnogo več načrtnosti, kot so Ee ga doslej. PRVI SNEG Gorenjsko je zadnje dni zajel precej hladen val. V nižinah sicer ni bilo snega, zato pa so prve snežinke že pobelile vse vrhove. Nihče pa sc skoraj ni mogel nadejati, da bo snežna odeja lahko tako debela. Zanimivo je, da je na primer v Tržiču v ponedeljek le deževalo, v Podljubelju pa je že precej močno snežilo. Na samem prelazu jo bilo toliko snega, da jo bil promet ustavljen. Snežna odeja je bila že v ponedeljek opoldne debela več kot 20 centimetrov. Kmetijska zadruga »Jelovica« Radovljica dograjuje v teh dneh (z lastno gradbeno t skupino) v kmetij-tkem obratu Poljče nov hlev (tip proste reje), v katerem bo prostora za dvesto glav mlečne živine. Poleg tega pa se dograjuje tudi krmišče In gnojna Jama, v kateri bodo prestregll vso gnojnico, ki se aenkrat še vedno pretaka. S to gradnjo, ki bo končana še letos (veljala bo 22-milijonov dinarjev) se bodo nedvomno izboljšali delovni pogoji delavca. Zemljišče okoli hlevov okoli 120 ha pa nameravajo preurediti v preponske pašnike. Med drugim imajo v programu tudi Izgradnjo strojne remize v Zapu-lih /a obrat Poljče, za kar bodo porabili 18 milijonov lastnih sredstev. To je le majhen odlomek iz dela In načrtov KZ »Jelovice«. Na sliki: Gradnja novega hleva v Poljčah vidno napreduje — St. S. NESREČE KOLESAR IN MOPEDIST STA TRČILA Preteklo soboto je bila v vasi Dorfarjo lažja prometna nesreča. Na ozki cesti (dva metra) je nasproti mopedistu Janezu Bonedi-čiču pripeljal po levi strani kolesar Jernej Troha. Trčenje je bilo skoraj neizbežno. Pri karambolu 6ta bila oba omenjena lažje poškodovana in sta dobila zdravniško pomoč v škofjeloškem zdravstvenem domu. DVA POŽARA NA JESENICAH Preteklo soboto okoli 21. ure je bila jeseniška poklicna gasivska četa obveščena, da gori gozd v Završnici. Gasivci so takoj odšli na kraj požara, ki se je hitro širil, vendar ji mje uspelo preprečiti večjo škodo. Zo proti jutru so gasivci nastali požar povsem zadušili. V nedeljo opolnoči pa so jeseniški gasivci zvedeli, da gori gradbeno skladišče Ludvika Jenka na Javorniku. V rekordnem času so bili gasivci na kraju požara in kljub precejšnjim težavam pri delu, ker je v tem predelu Javor-nik zaradi rekonstrukcije ceste ves prekopan, preprečili veliko škodo. Kljub hitri intervenciji pa je požar povzročil za okoli 250.000 dinarjev škode. Do požara je prišlo zato, ker je dež namočil živo apno. Zaradi reakcije je nastala precej velika temperatura in vnel se je v bližini uskladiščen les. IZTROŠENE GUME V nedeljo se je na cesti I. reda peljal proti Radovljici Štefan Knafoljc, vrtnar v Begunjah. Gume na motorju so bile že iztrošeno in bržkone je bil to vzrok, da ga je na blagem levem zavoju zaneslo e ceste in jc padel. Pri padcu si je zlomil dosno roko in je bil zaradi tega prepeljan v jeseniško bolnišnico, škoda na motorju pa je ocenjena na 20.000 dinarjev. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Pretekli ponedeljek je na cesti II. roda v Bukovici, zakrivil Franc Vrhunc iz Železnikov večjo prometno nesrečo. Vrhunc je vozil z osobnim avtomobilom KR 56-09, čeprav ni imel vozniškega dovoljenja. Zanimivo je, da je imel ta dan Vrhunc kar dva karambola in da ga prvi ni izučil, da brez potrebnega znanja ne sme za volan. Na blagem ovinku v levo je Vrhuncu pripeljal nasproti Alojz 2umer. Situacija na cesti je bila precej kritična in le prisebnost Zumra, ki 6e je umaknil na skrajna desno stran ceste, je preprečila hujši karambol. Vozili sta k sreči le podrsnili druga ob drugo. Vrhunc se je kljub temu peljal naprej proti Praprotnem. Ko se je kasneje peljal proti Železnikom, pa je imel v Bukovici hujši karambol. Zaletel se je v telefonski drog, se nekaj časa še peljal in potem obstal. Zaradi trčenja je na vozilu za okoli 350.000 dinarjev škode. ZARADI DEŽNIKA V BOLNIŠNICO Na cesti iii. reda,medjSuhojUi Godešičem se je pretekli ponedeljek peljala s kolesom Angela Ka-pus. Peljala se je skoraj po sredi ceste, zaradi dežja pa je imela v roki odprt dežnik. Medtem je po cesti pripeljal kamion s prikolico (CA 19-18), ki ga je upravljal tovariš Vojnić iz Cačka. Kolesarka se je z dežnikom zadela v kamion^ zaradi česar je padla. Pri padcu je dobila hujšo poškodbe (počena lobanja) in bila takoj prejeljana v ljubljansko - bolnišnico. Za boljše in cenejše Vzdrževanje cest Na račun slabo vzdrževanih cest je bilo izrečenih že toliko pikrih besed, da so nam prišlo že kar v navado. Podjetje Komunalni servis, ki vzdržuje občinske ceste in \ilice v Kranju meni, da za tako stanje ni krivo samo podjetje, temveč tudi vsi ostali, ki bi morali zagotoviti dovolj sredstev za vzdrževanje. Zlasti drago je vzdrževanje makadamskih cest, za katere so potrebne precejšnje količine kamenja in peska, posebno še, če so ceste v hribovitih predelih. Na zadnji seji sveta za komunalne zadeve so precej - podrobno razpravljali o teh problemih in sklenili, da je potrebno ustanoviti posebno komisijo iz zastopnikov podjetij ter oddelka za gradnje in komunalne zadeve pri ObLO, ki bo imela nalogo, da prouči možnosti, kako bi lahko ceste in ulice čim ceneje in čim bolje vzdrževali. Komisija naj bi proučila tudi možnosti za stimulativno nagrajevanje cestarjev, tako da bi bili le-ti zainteresirani za boljše delo. Vsekakor pa bo treba za vzdrževanje cest v pri-i hodnje zagotoviti večja sredstva. K. Danes je zadnji dan meseca, ki ni bil le mesec pr nja. Morda ni slučaj, da varnost v prometu in varč njo. Na račun izboljšanja prometa je lahko manj čimer lahko preprečimo precešnjo škodo oziroma samo po sebi pove, da gre za štednjo denarja, za o Za zaključek meseca varčevanja so komunalne ban Komunalna banka v Kranju je dala na primer pet dale tudi ostale komunalne banke v našem okraju, nalni banki že opravila svoje delo (na sliki) in izžr ometne varnosti, temve hkrafl tudi mesec varčeva- evanje sovpadata, saj gre v obeh primerih za šted-nesreč okvar na vozilih, zamud in podobnega, s prihranimo znatne vsote denarja, varčevanje pa že snovo smotrnega gospodarjenja. ke namenile precej denarnih nagrad za vlagatelje, nagrad po 3000 dinarjev, podobne nagrade pa so Pred dnevi je posebna komisija v kranjski komu- ebala pet srečnih nagrajencev-vlagateljev Uresničena želja Nakelčani so si sami uredili pokopališče Ne gre za to, da so v Naklem temeljito preuredili pokopališče, ker jo jutri dan mrtvih, temveč zaradi potreb in skrajne neuroje- KRANJSKI GLAS Kakšno je stanje gostinstva v Skofji Loki in bližnji okolici ^^**i^^^^^*l^^m^^mmmmammmmmi^^^^^mmmmmmr-mmmm^mmmmmmimmmmt^mmm^mmm^^^mmmmmmmmmmmm^m^^m^m^mmm Za zaprtimi vrati zasebnih gostišč Na območju občine Škof ja Loka Je do junija letos obratovalo 38 privatnih gostišč, od tega v mestu Skofja Loka, Stari Loki in na Trati trinajst. Na podlagi sklepa sveta za blagovni promet in turizem ObLO pa jc sedem teh gostišč moralo prenehati poslovati, dve sla sc vključili v družbeni sektor, eno pa je bilo kasneje preurejeno v vinotoč in posluje v sklopu podjetja -Krona-«. Pet zasebnikov je odpovedalo obratovanje, štirim pa je to prepovedala odločba občinskega ljudskega odbora. Ker so tri gostišča odjavila poslovanje že prej (zaradi bolezni ali starosti zasebnikov), jc sedaj na mestnem področju Škofje Loke le eno zasebno gosti- Obisk iz domovine Pred dobrim tednom je na samotnem partizanskem grobu v Selski dolini, nedaleč od vasi Bukovice, zagorela sveča. Cvetju, ki jc že bilo na gomili, pa je nekdo dodal nov šopek. Trije partizani so pokopani tam pod hribom; padli so v boju okrog nemških bunkerjev pri bližnjem mostu. Jeseni pred osemnajstimi leti. Trije: eden je bil doma 'na Jesenicah, drugi v Smledniku, tretji pa jc prišel s Poljskega. Temu }t bilo ime Tadeusz Sadoivski, partija* i pa so ga poznali pod imenom Tomo. Bil je mlad, močan in sila pogumen fant. Njegova junaštva so danes pravzaprav veliko bolj znana, kakor pa je on sam. Težko bi npr. v Sloveniji našli človeka, ki bi ne slišal za partizansko akcijo v Postojnski jami, ko so partizani zažgali nemško skla dišče bencina. Za akcijo ve vsakdo, da j>a je bil prav Poljak Tomo »duša* skupine, ki se je podala v jamo, ve le malokdo. Tomo jc vodil tudi diverzante, ko so šli minirat idrijski rudnik, izkazal se je na solkanski železniški postaji in skratka povsod, kjer je bil zraven. Tudi v svojem zadnjem boju s sovražnikom je bil Tomo sila pogumen. Takrat se je po Sori približal bunkerju in ga hotel minirati. A Nemci so ga opazili in zgodilo se je, da so sc uresničile besede, ki jih je sam Tomo nekega dne spregovoril: »Mene se krogla ne prime, a drznost me bo nekega dne izdala ..,« Rafal iz strojnice je končal njegovo mlado življenje. Padel jc v boju za svobodo jugoslovanskih in poljskega naroda. Padel je jeseni 1944, prav v dneh, ko je njegova domovina po dolgih letih okupacije spet postala svobodna. Potem so minila leta. Cas obnove in graditve je odmaknil od nas tnnogo dogodkov in še več obrazov — obrazov živih in posebno še padlih. Najbolj pa so se odmaknili v pozabo obrazi tistih borcev, katerih grobovi so ostali neznani, svojci niso vedeli za njihove usode in katerih večina prijateljev je padla v bojih. Tomo jc bil eden teh. Grob je ostal do danes neza-znamovan, svojci daleč na Poljskem, večina tovarišev pa tudi pod rušo. Sled za junaškim Poljakom hi se gotovo povsem izgubila, če hi jc slučaj nenadoma ne obnovil.. Ko jc izšla knjiga Franceta Šu-šteršiča o partizanski akciji v Postojnski jami, je bilo v njej pogosto omenjeno ime Tomo. Ob tem imenu sc jc porodil cel roj vprašanj: Od kod je bil ta fant? Kje je pokopan? Kaj ga je privedlo k nam v partizanske vrste? So živi njegovi starši, bratje, sestre? Ali tam v njegovi domovini sploh kdo kaj ve o usodi njihovega rojaka... Na nekatera vprašanja je najprej deloma odgovoril članek v »Mladini*. Našli so se preživeli borci, med drugimi tudi Silvo Ovsenk iz Kranja, ki so vedeli precej povedati o pogumnem poljskem fantu in ki so tudi hranili njegove slike. V partizanskih časopisih iz tistih časov so se našli podatki, po katerih je bilo moč sklepatit kje naj bi bil Tomo doma. Akcijo poizvedovanja je potem nadaljevala poljska mladinska revija »Dookola siviata*. Ko je članek o Tomu izšel v omenjeni poljski reviji, jc bila ta v neki občini blizu Krakowa tako) razprodana; celo izvod v mestni knjižnici si je nekdo »izposodil*. Kakor strela z jasnega je med ljudi treščila novica o Tomu, o njihovem rojaku Tadeuszu Sadoiv-skem, fantu iz vasi Babica, nedaleč od Kleč. Razen matere', ki na tihem upala, da je sin morda le še živ in da se nekega dne vrne, pa so vsu ostali, oče, bratje, sestre in Prijatelji bili prepričani, da je Tadeusz padel kot htev okupa torja. Tadeusz je odšel zdoma, ko so Nemci okupirali njegovo domovino. Delal je v Avstriji in tako prislužil nekaj denarja za starše družino, ki jc tedaj trpela lakoto Najprej je delal v kamnolomu v Mallnitzu, kasneje pa v Beljaku Tam je dobil zvezo s koroškimi aktivisti, odšel ie čez Karavanke k partizanom. Takrat je pisal do mov svoje zadnje pismo. Bilo pa je prvo veselo pismo, ki ga je na pisal v tistem času. »Sedaj je vse dobro,* jc zapisal takrat in obmolknil za vedno. Od takrat (leta 1943) pa vse do letošnjega poletja Tomovi starši o sinu niso zvedeli ničesar. Pred dobrim tednom je ob sa motnem partizanskem grobu v do lini Sorc zagorela sveča. Obisk domovine. Časnikar Jerzy Woydyl /o, ki jc na Poljskem vodil akci poizvedovanja, sc je med svojim bivanjem v Jugoslaviji oglasil tud v škofjeloških hribih ... Nekdo kosil deteljo nedaleč od groba, k smo prišli. Bil jc Matevž Rihtar šič iz Bukovice. Povedal nam da bodo še to jesen ob grobu po stavili majhen spomenik z vklesa nimi imeni vseh treh padlih par ti zanov. Spomenik bi že zdavnaj stal, ko bi prej vedeli za imena vseh padlih. Za Tomovo ime izvedeli iz časopisov, imena pad lega partizana z Jesenic pa še se daj ne vedo. Upajo pa, da bodo vse podatke te dni le našli in h brezimna gomila končno zazna movana. Morda se bosta odkritja sporne nika udeležila tudi oče in mat poljskega partizana. Rada bi prišla na sinov grob, v deželo, v kate se je njun Tadeusz boril in padel, živita pa silno skromno, aa ne rečemo revno in bi nikoli ne mogla zbrati sredstev, ki bi zadostovala za tako veliko potovanje. Morda bi bilo prav, Če bi jima pri tem pomagali?. 'D. Krali šče. - Sklep sveta temelji pred-vsem na uredbi o zasebnih gostiščih, po kateri le-ta v mestnem okolišu niso dovoljena. Vzrok za tako odločitev pa so bile v Skofji Loki številne nepravilnosti, ki jih je ugotovila tržna in sanitarna inšpekcija (neprimerna urejenost teh gostišč ter utajitve prometa in drugih družbenih obveznosti). Po enem izmed Členov uredbe gostinskih podjetjih in zaseb-ih gostiščih morajo slednja gostom nuditi razen mrzlih tudi topla jedila po primerni izbiri- V tem pogledu škofjeloški zasebni gostinci niso izpolnjevali uredbe, saj so v taki meri, kot zahteva LOŠKI DELAVEC predpis, nudila gostom topla je-ila le tri gostišča. V ostalih so gostje v glavnem lahko dobili le salamo, klobase, šunko in eir, v redkih primerih pa še tradicionalni golaž in vampe. Vse to 6e lepo vidi tudi iz davčnih prijav, saj se iz njih vidi, da je od prijavljenega prometa le 20 odstotkov odpadlo na hrano, brezalkoholne pijače in tobačne izdelke, ostalih 80 pa na alkoholne pijače. Poročilo tržne inšpekcije In uprave 2a dohodke ObLA Skofja Loka, ki sta lani pregledali po- milijonov din ostalih družbenih obveznosti. Drugi podatki pa kažejo, da je po izvršenih pregledih prijavljeni promet v zasebnih gostiščih močno porastel. Tako so gostinci v letu 1959 prijavili 42 milijonov dinarjev prometa in 3 milijone dinarjev čistega dohodka, leta 1960 že 53 milijonov prometa m 5,5 milijona din čistega dohodka, lani pa že več kot 72 milijonov dinarjev prometa in 6 milijonov 800 tisoč dinarjev čistega dohodka. - Povprečni promet gostilne Poljanec je na primer pred priključitvijo k družbenemu sektorju znašal 204 tisoč dinarjev, po priključitvi pa se je ta znesek dvignil na 652 tisoč din; enako tudi gostilna Strekelj, kjer je prej znašal 432 tisoč, sedaj pa milijon 252" tisoč dinarjev na mesec. Po ukinitvi zasebnih gostišč (oz. priključitvi dveh k družbenemu sektorju) se je na področju Škofje Loke promet v družbenem sektorju gostinstva znatno povečal. Sedaj je na mestnem področju Škofje Loke le eno gostinsko podjetje s šestimi obrati, ki so teritorialno razvrščeni tako, da zadovoljujejo vse krajevne potrebe, vrzel je čutiti le v Stari Loki, kjer gostišča sedaj še ni. — J. 2. nosti ter zanemarjenosti pokopališča v zadnjih letih. Čeprav z deli okoli urejevanja še niso povsem končali, jc nakelško pokopališče vendar že dobilo podobo, kakršne prav gotovo' nima nobeno drugo pokopališče na podeželju ali pa tudi v mestu. Precej zahtevnega in večkrat tudi neprijetnena dela so se v Naklem lotili že maja lotos. Pred tem je bilo seveda precej razprav in med tamkajšnjimi domačini jo bilo tudi več različnih mnenj glede preureditve. Kljub temu pa so našli enotno rešitev in sedaj, ko so jo uresničili, so ponosni na svoje delo. Ce zapišemo, da je bilo potrebno prekopati vse grobove, smo že s tem povedali dovolj, kakšnega dela so se lotili. Za celotno preureditev pa je bilo potrebnih seveda tudi precej drugih del: planiranje pokopališča, ob prehodnih poteh so zacementirali okoli 2 km robov, poti so posuli s peskom in podobno. V nekaj številkah bi opravljeno delo lahko takole prikazali: potrebno je bilo 5.000 kg cementa, 100 m» belega peska, 150 nV različnega gradbenega materiala in nešteto prostovoljnih delovnih ur vseh domačinov. Medtem ko je za preureditev pokopališča lahko dal krajevni odbor le toliko sredstev, da so lahko kupili cement in beli pesek, so vsa ostala sredstva zbrali s krajevnim samoprispevkom, vse prevoze pa so opravili domačini, brezplačno. V bližnji prihodnosti bodo morali Nakelčani urediti še mrtvašnico, popraviti ograjo okoli pokopališča, potem pa se bodo morali lotiti še predvidene akcije za zbiranje sredstev, s katerimi bodo postavili na pokopališču spomenik padlim borcem in talcem v NOB __ F. ZA IZREDNO PRIZADEVNOST ŠTUDIJSKI DOPUST Jeseniško tehniško srednjo Šolo, ki deluje v sklopu železarskega izobraževalnega centra obiskujejo naslednji dijaki: prvi go taki, ki študirajo ob rednih Blitvi v Železarni, drugi som£" Pcndasti različnih drugih ti J, tretji pa so dijaki knt Jf ostalih tovrstnih šolali Večini £ med njih je takih, ki- zTtoJtl prejemajo štipendije. T? J ^ vadno silno obremenjen «i ™i mimo 88-urnega dela^eiTlel ali 7 ur V šoli; z domači m? gam, m učenjem 6o zaposl^?^" rej blizu 16 ur na daT^ n + problemu je pred kratkih Peljal upravni od£?*2U£: Železarne. - Dijakom s^r ^ »krajšal delovnega časn i 1 ? bil to primer pfed leti' k<>t je jim ^e ob vsaki šolskil jLSJ? pa ^obrilposdni^ne^d^ sta. kar znese 20 dir, « * 7^" loto, posebej pa° opravljanje zaključnih i J£* * zadnjem letniku. T^V?Xt,0V V lepo priznanje » CL ****** delavce, ki v dr**? °brernenjene -gajo v šoh Ce\rboSemerih d°" kot redni dijaki. - re2uJ**e Zavod za urbanizem čakajo pomembne naloge Urbanizem na področju jeseniške in radovljiške občine doslej ni odigraval tiste vloge, ki naj bi jo v interesu nadaljnjega razvoja turizma. Da bi bili v prihod- TUDI LETOS FILMSKI VEČERI ' Delovni program DPD Svoboda »Tone Cufar« na Jesenicah tudi ................_ r , |r.. >za letošnjo sezjono vključuje slovanjc'v vseh priva!nm"gosTi-I filmske večere. Le-ti bodo vsak ščih občine (brez bivše občine Ze- 'drugi torek v veliki dvorani de- ležniki), kaže, da so zasebni gostinci v letu 1959 in 1960 utajili več kot 19 milijonov dinarjev prometa oziroma nekaj manj kot milijonov din čistega dohodka; tako torej tudi poldrugi milijon prometnega davka in več kot 5 lavskega doma — vedno v obliki 20-minutnega razgovora. Na njih bodo poslušavci lahko poslušali (in tudi sami sodelovali) o neo-realizmu v italijanskem filmu, o francoskem »novem valu« in o umetniškem sovjetskem filmu. U. RAZPRAVA O PODVOZU ŠE NI ZAKLJUČENA Poročali smo že, da je bila sodna razprava med ObLO Jesenice in železniško upravo glede obveze nadaljnje gradnje podvoza pod železnico pri jeseniški železniški postaji zaključena v prid ObLO Jesenice. Izrazili smo tudi upanje, da bodo z gradnjo takoj pričeli in da bo podvoz dograjen do zime. Ker pa je pravobranilec ugotovil, da ObLO Jesenice ni dal-žan nositi stroškov za ureditev ceste I. reda, ki je bila potrebna zaradi gradnje podvoza, je sklenil tožiti še za nadaljnjih 40 milijonov dinarjev. Z gradnjo podvoza torej še niso pričeli, ker je potrebno počakati še na razsodbo druge sodne razprave, ki bo dokončno razčistila, kdo je dolžan objekt dograditi. Preko zime že tako aH tako ni mogoče graditi, zato Jeseničani upajo, da bo do spomladi zadeva razčiščena in da bodo uredili prepotreben podvoz za zvezo mod Jesenicami in Bi. Dobravo in Bledom. — B. SPREMEMBE AVTOBUSNIH VOZNIH REDOV Avlocenter prej Avtopromet Kranj obvešča prebivalstvo, da z uvedbo zimskega voznega reda, ki bo stopil v veljavo L 11. 1962, spreminja vozni red oziroma ukinja nekatere vožnje na naslednjih progah: UKINJENE VOŽNJE LJUBLJANA - KRANJ - JESENICE - PLANICA Jesenice odh. 7.25 V Planica Prih- 850 ▼ Planica / odh. . 10.15 V Jesenice Prih. 11.00 V KRANJ - PREDDVOR ndh 7.25 8.20 21.00 7.55 8.50 21.30 nje kos nalogam s podro^« J mzma na obmof-i,, po°POcJa urba« j- kraje ioTen sk^k^* Boninj, Kranjsko goro ^ j*1** so se odločili za i,«* m dru«e» »•» zavoda ^2?^^ ~m na Bledu. Zavod ^ * *** razvoj Pcxsamezmh^>Pro^val m pokrajin aledo „n ^Uj' »mljepisne, zgodovlS^^«^ Prirodno i^^' JESEMSKI KOVINAR Proučeval bo razvr,- * izgradnje in kom^nt™*0**6 darstva ter sodTlov^? *S£ urbanističnih kadrov tt? **** zavoda za urbanizem Ustanwilev Pomena tudi zato w ^ toviški ali turističnimi 0bCnle* banističnega načrta "'"^ £ celotne urbanistične ^L1***1*«* Jo za potrebe obeh S?""*3"*1* Mevalo že v prtSa m *° W resno delo Od ^ P^ovaaja bo odvisno bodoče ohi*^* **** toviških in turiS^i1 kOVfmje ,e* področju jeseniške n3SeUj M občine, zato j> SL1.* radovljiik« *"a čimprej Preddvor Kranj Kranj Preddvor prih. Jdh. 22.20 NP prin. 22.50 NP NP LJUBLJANA - CERKLJE - KRANJ Kranj Ljubljana Ljubljana Kranj Cerklje Kranj Kranj Cerklje 6.15 7.30 12.00 13.30 20.35 20.55 22.20 22.40 D D D D NP NP NP NP odh. prih. odh. prih. odh. prih. odh. prih. KRANJ - TRZIC odh. H-55 prih. 12-20 odh. 12.25 prih. 12-50 LJUBLJANA - KRANJ - JEZERSKO Jezersko odh. Ljubljana pri*1' Ljubljana o0*"-Jezersko prih- NOVE VOŽNJE JEZERSKO - KRANJ Jezersko odh. 630 Kranj prih. Kranj ■°6h\ Jezersko Prii1, Kranj Tržič Tržič Kranj 18.50 19.15 18.00 18.25 6.25 6.50 8.30 8.00 9.00 NP NP NP NP NP NP NP DELAVSKA UNIVEZA KRANJ -razpisuje ITALIJANSKI in FRANCOSKI jezikovni tečaj Pouk bo dvakrat tedensko po 3 šolske ure Sni i 15.500 din »plačljiva v dveh obrokih. Prvi obrolr reja 5 mesecev. — Rehbergor, Nova vas, Preddvor 4444 4 prašiče po 40 kg prodam. -Vopovlje 14 j 4445 Prodam vseLjivo hišo. — Marjan Dolenc, Ljubno 51, Podnart 4446 Prodam kravo, dobro mlekarico, s teličkom — po izbiri. - Škofjeloška 33, Kranj 4447 Prodam otroško posteljico. — Otoce 9 4448 Prodam kravo in telico - telita » novembru. — Letence 1, Golnik 4449 Prodam rabljeno pohištvo, hrastovo,, za dnevno sobo in kuhinj-*o - pleskano. - Sp. Brniki 6, CerMj« 4450 Prodam kravo s teličkom ali l)rez — po izbiri. - Velesovo 18, Cerklje 4451 Prodam smrekove deske, — debeline 2,.> cm. — Tenetiše 12 4452 Ugodno prodam mlin (električ-"O. konja in mlatilnico - s presečnimi napravami. - Toni Aljan-fič, Kovor 16 4453 Prodam posteljico s spocln.ji.ui v'ožki, psiho, komodo in mizo. — Huje 11 4454 Prodam 6 tednov stare pujske. ■ Franc Soklič, Selo 22, pri Ble- 4455 kupim Kupim čevljarski stroj ali Sin-rer ali Pfaf. — Naslov v oglasnem oddelku 4456 Kupim 500 kg korenja. — Rešena 3, Kranj 4457 Kupim bika, 400 kg težkega. -Kaslov v ogl. oddelku 4458 Kupim zlato za zobe. — Rupa 17, Kranj 4459 Kupim BMW Iselio. - Naslov * oglasnem oddelku 4460 ostalo Sprejmem 2 moška soslanovav-na stanovanje. — Naslov v Upravi 4461 Denarnico z osebno izkaznico, hrubljeno na poti v Stražiščc, vrniti na naslov v oglasnem oddelka 4462 Rejci perutnine pozor! Za pri hodnjo valilno sezono rabimo pre cej jajc kokoši, in to pasme -ita I i ja i;s ki h jerebičark« (zlata Ital janka). Rejci, ki redijo to pasmo, naj se obrnejo na spodnji naslov osebno ali pismeno. Cena za jajca jo predvidena 35 do 40 din za ko mad v vsej sezoni. — Društvo rej cev malih živali v Kranju, Štir-nova 14 4463 Preklicujeva neresnične besede ki sva jih govorila o Tončki Lom bar. - Zg. Bela. - O. C - A. M 4464 Izgubljeno šolsko torbico od Bri tofa do Kranja vrniti, prosim, Vla dislavu Krmecu, Britof 126 ali oglasnem oddelku 4465 Raznašavko-ca za dostavo .jutra njika. Delo po terenu Stražišče sprejmemo takoj. Dober zaslužek — Ponudbe sprejema podružnica CP Belo Kranj 4466 \ kino ; SPREMEMBE SPOREDA SREDA - 31. oktobra CENTER - nemški barvni film KRALJ CARDASA ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barvnega CS filma CLEVSKA PRINCEZA ob 22. uri STORZlC - nemški baro. film KRALJ CARDASA ob 10. uri, nemški film MORILEC M ob 16 in 20. uri, sovj. barvni film TIGRI POTUJEJO ob 18. uri SVOBODA - franc. film OB SODBA ob 18. in 20. uri o ČETRTEK - 1. novembra CENTER - franc. barvni film CLEVSKA PRINCEZA ob 16., 18. in 20. uri STORZIC - amer. barvni CS film ULICA FREDERIK ST. 10 matineja ob 10. uri; amer. barvni CS film VIKINGI ob 15., 17. in 19. uri, nemški film MORILEC M ob 21. uri SVOBODA - nemški film MO-DILEC M ob 16. in 20. uri, francoski film OBSODBA ob 18. uri PETEK - 2. novembra CENTER - franc. barvni film CLEVSKA PRINCEZA ob 16., 18. in 20. uri STORZlC - francoski film OBSODBA matineja ob 10. uri, ameriški barv. CS film ULICA FREDERIK ST. 10 ob 10., 16., 18 in 20. uri sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil LEOPOLD OBLAK vodja stiskalnice semen in član DS Zadnjikrat se bomo poslovili od njega v četrtek 1. 11. 1962, na pokopališču v Predosljah pri Kranju. Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spo- PO RT i ŠPORT OR m R. Po VIII. kolu republiške rokometne lige Zakaj podcenjevanje? Moštva v republiški ligi so se po kvaliteti igranja razdelila v tri jakostne skupine. Vrh so sedaj sestavljali štirje enakovredni klubi: Olimpija, Krim, Slovan in Mladost, srednji del naslednjih 5 moštev, dno pa Šentvid in Iskra. predzadnjim na lestvici (Šentvidom) jc v nedeljo igrala kranjska Mladost. Namesto da bi se Kranjčani na to srečanje temeljito pripravili in z izdatno zmago skušali popravili slabi količnik, so odšli v goste brez nekaterih najboljših igravcev. Kaj se je potem dogajalo zaradi te neresno-sti, ki meče slabo luč ne le na klub, ampak na ves gorenjski rokomet, nam prav jasno pove rezultat prvega polčasa, ki je bil 13:4 v korist domačinov. Z zmago, v katero pred tekmo ni nihče dvomil, bi bila kranjska Mladost po tem kolu na prvem' mestu z dvema točkama prednosti, tako pa bo verjetno prezimila na nič kaj zavidljivem šestem ali sed- mem mestu. Ena sama nepremišljena poteza je Igravce Mladosti spravila ob ves ugled — podcenjevanje slabšega nasprotnika. Zanimiva borba se je odvijala tudi na Kodeljevem med Slovanom in Krimom. Slovanovci so temeljito izkoristili prednost domačega igrišča, po godu pa jim je bila tudi mokra žoga in igrišče. Tako so Krimu praktično onemogočili osvojitev prvega mesta. — Olimpija, ki je imela v nedeljo prost dan, je zaradi teh nepričakovanih zapletov ostala na prvem mestu. Tržič je svojim zmagam pripisal še eno. Od kola do kola se vi di, da postajajo vse boljša ekipa in da se trdno delo pod neizprosno roko novega trenerja Krašnar-ja iz Ljubljane že obrestuje. Med strelci je še vedno prvi Domnik (Krim) s 56 zadetki, ki mu sledijo Ipavec (Ajdovščina) z 49, Orač (Piran) r 47, Vidovič (Tržič) s 45, Sever (Olimpija) z 42 itd. LESTVICA minu. Tovarna rastlinskih olj in oljnih izdelkov »Oljarica«, Britof pri Kranju Okrajno prvenstvo ZROP v streljanju .ranjcani osvojili pokal v trajno last V nedeljo je bilo na strelišču Skofji Loki okrajno prvenstvo ZROP v streljanju z vojaško pištolo in malokalibrsko puško. — Nastopilo je pet občinskih ekip 40 tekmovavci. Rezervni oficirji so streljali z vojaško pištolo z razdalje 25 m na 6ilhuete. Ekipno je zmagala že tretjič zapored kranjska ekipa in tako osvojila pokal v trajno last. Rezervni jpodoficirji pa so se pomerili v streljanju z malokalibrsko puško na razdalji 50 metrov. Zmagala je ekipa iz Radovljice. Rezultati: rezervni oficirji — vojaško pištola — ekipno: 1. ZROP Kranj 693 progov; 2. ZROP Jesenice 674 krogov; 3. ZROP Tržič 591 krogov; 4. ZROP Skofja Loka 579 krogov; 5. ZROP Radovljica 511 krogov. Posamezno: 1. Zdravko Petri č (Jesenice) 192 krogov, 2. ing. Stane Sekne (Jesenice) 188, 3. Sve-telj Slavko (Kranj) 182 itd. Rezervni podoficir j i — maloka-1 ionska puška — ekipno: 1. ZROP Radovljica 610 krogov; 2. ZROP Skofja Loka 382 kro- PRVENSTVO GORENJSKE NA JESENICAH V nedeljo bo na Jesenicah mladinsko prvenstvo Gorenjsko v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Na njem bodo lahko nastopili V6i registrirani igravci Triglava, Mladosti, Jesenic in društev Partizan, ki so prijavljeni pri odboru za namizni tenis OZTK. - P. gov; 3. ZROP Kranj 578 krogov; 4. ZROP Jesenice 558 krogov, 5. ZROP Tržič 545 krogov. Posamezno: 1. Bojan Horvat (Radovljica) 172 krogov; 2. Stanko Stanovnik (Skofja Loka) 170 progov in 3. Perko Janez (Tržič) 170 krogov itd. Preskromna udeležba Odbor za atletiko OZTK Kranj je v sodelovanju Partizana Naklo v nedeljo izvedel II. gorenjsko prvenstvo v krosu. Na žalost moramo ugotoviti, da je bila udeležba zelo skromna, saj so m prireditvi sodelovali le' atleti iz kranjske, Škofjeloško in radovljiške občine, medtem ko se Tržičani in Jeseničani razpisu niso odzvali. Prvenstva se je udeležilo le 15 društev Partizan (Kamna gorica, Naklo, Preddvor-Bela, Duplje in Podbrezje), AK Triglav in gimnazija Skofja Loka — vsega torej sedem organizacij, čeprav je bil razpis poslan preko sedemdesetim. Zanimivo je, da tokrat prvič na prvenstvu tudi niso sodelovali pripadniki JLA, ki so običajno mnogo pripomogli h kvaliteti krosa. REZULTATI - člani (2000 m): 1. Stros (Naklo), 2. Sitar (Kamna gorica), 3. Zumer (Triglav); starejši mladinci (2000 m): 1. Kofler rejši mladinci (2000 m): 1. Kofler, 2. Koban (oba gimn. Sk. Loka); mlajši mladinci (2000 m): 1. Hafner, 2. Krišelj (oba Tr); starejši mladinci (lOOOm): 1. Vrtač (Pred-dvor-Bcla), 2. Marinšok (Duplje); mlajši mladinci (1000 m): 1. Sitar (Kamna gorica), 2. Smole j (Tr); starejše mladinke (600 m): 1. Jam-nik (Tr); mlajše mladinke (600 m): Počivalnik (Podbrezje), 2. Primožič (Duplje) itd. - D. F. Olimpija Krim Slovan Mladost Ajdovščina Piran Tržič Svoboda Gorica Šentvid Iskra 204:93 12 156:83 12 140:86 12 178:147 12 139:108 10 146:118 8 113:120 134:158 89:202 94:169 88:197 Športni dan gimnazije V petek so imeli kranjski gimnazijci športni dan, ki so ga izkoristili za atletsko tekmovanje. Nastopilo je blizu 400 dijakov in je bilo torej to tekmovanje eno najbolj množičnih atletskih prireditev v letošnji sezoni na Gorenjskem. V posameznih disciplinah so bili najboljši - 100 m: Pezdič 12,1; daljina: Mladenovič 575 cm; krogla: Nadižar 12,90; disk: Liko-zar 37,63 (prof. Ažman 42,10 - nov gorenjski rekord); troskok: Pretnar 11,36; skok ob palici: Pretnar 295; 1000 m: Sekovanič 2:48,4 in hoja na 5 km: Ogizek 44,24. — Na tekmovanju so dijaki dosegli 10 novih šolskih rekordov. — I. S. OSMRTNICA Po kratki, mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena, nenadomestljiva žena in mama ANA BOŽIČKOVIC roj. SENK Na zadnjo pot jo bomo spremili v sredo, dne 31. 10. 1962, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Predosljc. Neutolažljivi mož Stane, sin Slavko, hči Belka in ostalo sorodstvo Orehovlje, dne 29. 10. 1962. Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga bo izdala v knjigi. -Tudi zdaj je še vse polno olja,« se razveseli podporočnik. Nenavadno, nic se ni spremenilo! Se vedno hodijo na vežbe potmi pri 40 stopinjah pod ničlo, ko zmrzuje olje v topovih pa baterijski poveljnik navzlic temu koraka na čelu v lahkih škornjih iz kromovine. In gojenci, ki so prišli naravnost iz šolskih klopi, so še vedno prav tako pretreseni spričo njegove nečloveške vzdržljivosti, «aj ne vedo, da nosi v škornjih volnene nogavice, da si je prste zavil v časopisni papir in vrhu tega še v dvojne tople obuzke... In še vedno imajo iste taktične vaje, za las podobne pravi vojni. Takrat f-mo prišli v vojno šolo s fronte, marsikaj smo videli in med taktičnimi vajami, ko nas predstojnik ni videl, smo poskušali naglo pokaditi cigareto. V Svetlovodsku je bila tudi reka, Mjata. R. Mjata |l pisalo na zemljividih. Ob tej rečici, v skromnem grmičevju, smo postavili položaje. Generacije tečajnikov pred nami in za nami so «i prav tam urejalo položaje. Najbr ž jih zdaj prav tako gradijo. In prav tako kot tedaj jaz, je prišel zdaj podporočnik v našo enoto. Toda kako. da je še tako mlad? Najbrž zato, ker je od mojega šolanja minilo toliko časa. Kaj vse jc že za nami! Kilometri in tova-rtH! Zdaj je tudi mostišče že preteklost. Kako lahko je bilo reči predvojno: niti za seženj zemlje se ne bomo umaknili. Tukaj je, prgišče nase sovjetske zemlje, in ne bomo se več umaknili. -Tako, poročnik, prevzemi vod. Tole eo tvoji možje. Pančenko,« oaglo pristavim, -ostane pri meni. In ne odstopi nikogar iz svojega voda. sicer ti bodo vzeli še Sajenka, poslednjega iz baterije. Telefonisti pridejo kmalu. Pobrali bodo žico. Njihov vodnik je bil z Biimi. Radiotelegrafisti nam pripadajo po pravilu. Vendar nimamo nobenega. Tudi radia nimamo. To boš moral urediti. Vzemi vendar grozdje, kmalu pridejo topovi in treba bo dalje. Zdi se mi, da je do fronte še daleč. Toda do noči jo bomo dohiteli. Jej, izkoristi priložnost. Kasneje te bom poslal poiskat novo opazovalnico.« Potem pravi: -Hvala, tovariš baterijski poveljnik,« in vljudno vzame jagodo. Ves čas strmi v moje hlače. Kaj neki jim manjka? Se sam jih pogledam in opazim na kolenu sesušeno kri. To gleda torej tako vznemirjeno. Za vraga, nerodna reč! Ze zdavnaj bi jih moral oddati, potrebne so pranja. Razume se, da vidi vse v romantični luči. Slaba volja se me loteva. Mimo nas — proti fronti, pa naprej proti fronti — se valijo tovornjaki s priključenimi, poskakujočimi minometalci. Mladi, dobro oblečeni vojaki sedijo na stopnicah. Tja, kamor 6mo se prebili, po-tiiljajo novo enoto. In s fronte, na tej strani ceste, med avtomobili in nami, vodijo po prahu ujetnike. Minometalci se sklanjajo z avtomobilov, da bi jih bolje videli. Sedimo in čakamo. Ze razločujemo obraze, zagorele od vročine in sonca. S senc jim curlja znoj. Goli vratovi. Hodijo v krdelih. Mladi, krepki, neugledni, nekateri z naočniki, majhni in visoki. Z mnogih obrazov je utrujenost izbrisala vse drugo, nekateri so vznemirjeni kot ljudje, ki so pravkar ušli iz borbe, z drugih se zrcali le strah. Uniforme so odpeli in čepice nosijo z dolgimi ščitniki. Razoglavi, zaprašeni .črnolasi, svetlolasi, ostriženi na kratko in plešasti. Obuti v nizke škornje gredo v neubranem koraku ter se stiskajo drug k drugemu. Znoj, vročina, prah ... Od kolone priteče stražar in pridržuje brzostrelko. Ovratnik ima moker od znoja. Pod pazduhami ima vse do žepov temne kolobarje. Z rokami poprosi za pijačo. Ponudimo mu čutaro pa pije z dolgimi požirki. Ujetniki gredo mimo in nas postrani gledajo. Drugi namerno odmika jo poglede. -Hvala, tovariš poročnik,« pravi vojak, ko se je odžejal. »Vročina mi jc vzela gla6.« S pilotko si obriše oznojeni obraz. V čepico mu nadevamo grozdja. Se enkrat se zahvali in steče naprej. Ujetniki pa gredo, gredo brez konca. Mesencev jih ogleduje in nenavadni občutki mu sijejo iz oči. Četrto leto vojne. Prvikrat vidi fašiste. - Iz gruče ujetnikov nas nekdo kliče s prekrižanfmi rokami nad glavo, kot bi nas hotel pozdraviti. Za trenutek se zaleškeče nasme- PETER LAKOTA Lakota se jc tudi Najboljši športnik Gorenjske 1962 * Tudi v letošnji slavnostni »številki GLASA, ki bo Izšla za * DAN REPUBLIKE, bomo objavili desetorico NAJBOLJŠIH 4 GORENJSKIH ŠPORTNIKOV. Lete bodo v nagradni an-% keti izbrali naši bravci. Tudi vas prosimo, da sodelujete % pri izbiri. Morda vam bodo današnji izvlečki o uspehih % gorenjskih športnikov v marcu (prejšnje smo že objavili, % kasnejše pa bomo v naslednjih številkah) v pomoč pri % sestavljanju svojih predlogov, ki nam jih pošljit« najkas-% neje do 22. novembra. MAREC V Kranjski gori je bilo prve dni marca državno prvenstvo it alpskih disciplinah. Po pričakovanju sta prvaka v kombinaciji postala Jeseničan Peter LAKOTA (2. ŠUMI — Triglav, 3. JAMNIK — Triglav, 4. S. KLINAR — Jesenice) in Kranjčan ka Majda ANKELE (3. RUTAR-JEVA — Triglav, 4. JAMNIKOVA — Triglav). Lakota je postal prvak v smuku in s'^Iomu, medtem ko je v veleslalc - magal Kranjskogorčan Fric DETlcEK. Tudi Ankeletovi je uspelo dvakrat obleči »rumeno majico«; druga je bila le v slalomu. — mednarodni .smučarski areni dobro uveljavil. Posebno pomemben uspeh je dosegel na svetovnih študentskih zimskih Igrah v Villarsu (Švica) s petim mestom v smuku in v alpski kombinaciji. Jamnik je bil 25. - Ce jo bil prejšnji uspeh za Lakoto največji doslej, jc takoj za njim prav gotovo drugo mesto na mednarodnih tekmah študentov za pokal Gilera (Courmayer, Italija). — Sumi je pri moških postal letošnji prvak Gorenjske (Lakota ni nastopil), pri članicah pa Slava ZUPANČIČEVA (Triglav). Jugoslovanska hokejska reprezentanca (igravci Jesenic) je v Parizu premagala izbrano moštvo Francije z 8:4. Tri gole je za zmagovavce dosegel KLINAR, dva TIŠLER, po enega pa JAN, SMOLEJ in RAVNIK. Naj povemo še to, da so trije prvoimenovani hokejisti tudi zelo dobri nogometaši jeseniške enajstorice, ki je že večkrat osvojila naslov gorenjskega prvaka. Na velikih mednarodnih smučarskih poletih v Kulmu, kjer je zmagal svetovni prvak Recknagel, je bil Blejčan JEMC 20., mladi Jeseničan ZAJC pa 27. — Zaje je letos osvojil tudi tretje mesto na dobro udeleženih mednarodnih tekmah v Z. Nemčiji (Rupolding). ..... Član jeseniškega TVD Partijana STRAžIšAR je bil izbran v jugoslovansko vrsto, ki sc je v Sofiji v vajah na orodju pomerila z ustrezno ekipo Bolgarije. Stražišar je osvojil 11. mesto. Triglavana Roman SELJAK In Gašper KORDEZ (oba sta tudi dobra tekača — atleta) sta na državnem prvenstvu v klasičnih disciplinah osvojila prvi dve mesti v teku na 50)km. Pri članicah je na 10 km zmagala REKARJEVA, pri mlajših mladinkah na 3 km pa Lidija PŠENICA (obe Mojstrana). — Jeseniški tekač KOBENTAR jc imel največ uspeha v Ratečah, kjer je na tekmovanju za Isteničev memorial zavzel drugo mesto. Med tekmovavkami jc zmagala Rekarjeva, med mladinkami pa znova PŠENICOVA. Velik uspeh je kranjska namiznoteniška ekipa dosegla 11. marca, ko je v Kranju osvojila prvo mesto v zvezni ligi. Najboljši igravec jc bil TERAN, ki ga Je premagal le Mar-ković; pri ženskah pa sta bili neporaženi PLUTOVA in ČA-DE2EVA. — Na republiškem pozivnem turnirju v Celju jc zmagal FRELIH pred TOMCEM, pri ženskah pa Cadeževa pred Plutovo (vsi Triglav). Na državnem prvenstvu v krosu je presenetila Mira UDOVČEVA (Triglav) — sicer vratarka rokometašic Mladosti — ki je med tekmovavkami osvojila četrto mesto v teku na 2000 metrov. jan, črnopolt obraz. Med čadasto modrimi nemškimi zagledamo zeleno romunsko uniformo. In potem zaslišimo, kaj kliče: rumanešti, rumanešti! -Kaj še, mar dajemo zato medalje?« se čudi Sajenko. Tudi sam ne razumem, kaj se dogaja. Tedaj odmakne Mesencev pogled od ujetnikov, kot da se je prebudil. ►>Poglejte,« pravi, -stvar je v tem, da se je Romunija prenehala vojskovati... Sporočili so prek radia.« Poglej, tako se kaže, kaj je novega v svetu! In nadt glavami ujetnikov se še nekajkrat pokaže črnopolti, oddaljujoči sej veseli obraz in izgine. Vasin opazi, da stiska eden izmed Nemcev k prsim štorivelike konzerve. Stopi k njemu, mu molče vzame konzerve — to stori mirno kot vse, česar se loteva — in jih odnese molčtaveki družini. Ujetniki so mimo, Vasin pm še vedno stoji. Moldavani mu nekaj pravijo, Vasin, nizek in pleča.t • krepkimi prsi, ves v soncu, se smeji in odkimava z glavo. Ko se vrne, pripelje s 6eboj majhnega, petletnega fanta. • »»Tole! Zamenjal sem!« se smeje. Fantiček je oblečen v brezrokavno, nekoč belo, zdaj črno in na trebuščku raztrgano srajčico. Kratke, do kolen razcefrane hlače nosi. Zagorele, umazane, črne in gole noge s trdimi, majhnimi prstki stojijo v vročem prahu. Razmršeni, smolnato črni lasje so zaprašeni zgubili lesk. Toda obraz je nežen ,oči ko velike in žalostne, podobna črnim, vlažnim slivam. Spominjajo me na oči Parcvanije. Pokličem ga k 6ebi in posadim na zdravo koleno. Sprva je boječ, vendar sem bil tudi sam nekoč petleten fantič in tako vem, kako ga bom pridobil. Izza pasu potegnem bodalo s črno nožnico in mu ga dam. Nejeverno me ogleduje in vleče za ročaj, ko pa se iz nožnice prikaže široko rezilo, me pozabi. Gladim ga po laseh, ki bi jih laže postrigel kot počesal. Po vojni bi rad imel 6ina, da bi ga lahko posadil na kolena, domače in toplo, gladil bi ga po laseh in mu o vsem pripovedoval. Mimo priženejo novo skupino ujetnikov. Otrok mi sedi na kolenu. Med lasmi g« gladim po zmršeni, topli glavici .otrok pa se igra z mojim orožjem. KONEC BREDA, It OKTOBRA 1§« Pionirska proizvodnja in „Sejcm mode" in praktičnost Nepričakovano! Niti učiteljski zbor niti člani pionirske proizvodne zadruge osnovne šole »Lueijan Seljak« iz Kranja se niso nadejali, da bodo v tako kratkem času skupnih prizadevanj dosegli tolikšno priznanje. Mladi proizvajavci so pred dnevi dobili veliko (zvezno) priznanje za svoje kvalitetne, sodobne in praktične izdelke. Takole je bilo. V dneh med 13. in 20. oktobrom je bil v Beogradu »Sejem mode«. V glavnem paviljonu, v katerem so prikupne manekenke s svojimi modeli navduševale široke kroge potrošnikov, je bil tudi poseben oddelek, v katerem so imeli mladi svoj sejem otroških proizvodov in tehničnih izdelkov. Na ta sejem so bile povabljene pionirske proizvodne zadruge številnih šol iz vseh ljudskih republik. Iz Slovenije so bile povabljene tri osnovne šole, in sicer iz Bohinjske Bistrice, iz Ljubljane-Moste in osnovna šola »Lucijana Seljaka« iz Kranja. Spričo precejšnjih stroškov so se prireditve udeležili le mladi proizvajavci iz Kranja. Z razstavljenimi izdelki so osvojili simpatije obiskovav-cev sejma in za svojo proizvodnjo prejeli diplomo za najboljše izdelke, ki jih odlikujeta sodobna oblika in praktičnost. Pionirska proizvodna zadruga je dobila tudi nagrado — fotoaparat. Nagrajenih bi bilo tudi nekaj posameznikov, a na žalost razstavljeni proizvodi niso bili označeni z imeni izdelovavcev. t DVA CILJA Ce gremo mimo tega, da mladi proizvajavci skrbijo za praktične in sodobne izdelke, moramo vsekakor omeniti dva Cilja, ki jih ima pionirska proizvodna zadruga že omenjene šole: q proizvodnjo usmeriti v takšne izdelke, ki jih na šoli doslej najbolj pogrešajo, in f proizvodnja izdelkov, ki jih ljudje želijo, a jim jih redna industrijska proizvodnja ne nudi. Delo mladih stražiških proizva-javcev je torej precej zahtevno. Vsega tega se doslej prav gotovo še ne bi mogli lotiti, če bi jim tudi šola sama ne dala potrebnih pogojev. V zadnjih dveh letih so investirali v tehnične delavnice (štiri) blizu dva milijona dinarjev, vsa sredstva pa pomenijo izredni dohodek šolo. Sedanje izkušnje kažejo, da bodo obresti bogate. PIONIRSKA PROIZVODNA ZADRUGA — ŠOLA MLADIH UPRAVLJAVCEV Krožkovna dejavnost je bila na šoli »Lucijana Seljaka« že nekaj let nazaj dokaj pestra. Prav nekdanji krožki pa pomenijo začetek sedanje proizvodne zadruge. Medtem ko so že v krožkih pionirji sami vodili vso svojo dejavnost (seveda s pomočjo učiteljev in profesorjev), so imele številne razprave in delo samo za posledico, da so letos 17. aprila ustanovili zadrugo. Na ustanovni skupščini so mladi proizvajavci sprejeli in potrdili poslovna pravila zadruge, izvolili (•»•nt ral ni delavski svet, večino obratnih svetov in upravni odbor. Podobne samoupravne organe so imeli sicer že tudi prej, vendar mladih Veliko priznanje pionirski proizvodni zadrugi osnovne šole »Lueijan Seljak« iz Kranja — Skromni začetki, ki mnogo obetajo — Mladi prizadevni samoupravi j avci po krožkih, ki pa so bili povscm drugačna oblika dela. Mladi upravljavci so doslej odlično opravili svoje nalopre. Lani so se sicer nekoliko preveč ukvarjali z delitvijo dohodka. Res jc, da so dobiček namenili za skupni izlet, ki pa se ga niso vsi udeležili. In tisti, ki niso šli na pol, so zahtevali za svoje delo denar. Nekateri so sicer že dobili nekaj od svojih zahtevkov, drugi pa so še vedno ostali praznih rok. Letos bodo glede'tega zadevo obravnavali drugače. Izlet seveda ne bo izostal, zato pa bodo sredstva v prvi vrsti namenili za nove potrebe zadruge in šole same. Samoupravljanje gre torej tudi med mladimi pravzaprav med najmlajšimi, pravo pot. ŠEST OBRATOV t^e smo že zapisali, da v pi°-j ninski proizvodni zadrugi obstajajo tudi obratni sveti, naj še zapišemo, kakšne obrate imajo mladi proiivajavci. Med vsemi jo doslej najpomembnejši kovinarski, zlasti šo, odkar je izpopolnjen tudi z galvaniko (nik-Ijanjem). V tem obratu izdelujejo stojala za rože, servisne mizice, stenske knjižne police, najrazličnejšo predmete za potrebe šol (zidna stojala za učilnice, stojala za 6like in zemljevide za kabinete, stojala za reliefe, panoje za šolske razstave), električne svetilko raznih vrst in podobno. Po naročilu izdelujejo balkonske ograje, železne mreže za kletna okna, športno naprave in drugo. Okoličanom so zlasti dobrodošle številne usluge, ki jih lahko opravijo v omenjenem obratu. Posebnost mladih kovinarjev je sodelovanje z večjimi gospodarskimi organizacijami. Za kranjski »Kovinar« nikljajo nekatere sestavne dele, za škofjeloški »Motor« pa vijake. Naslednji obrat, ki ima že daljšo tradicijo, je fotooddelek. Izdelali so že številne razglednice. Prav to dni pa so izdelali obširnejšo kolekcijo osnutkov za no- Tehnični pouk in proizvodna dejavnost sta med s*hni povezavi J * tesni —.-^^^v^^^^v^e^^v™^^ . -ajiiiiinijmujm »umu.....i......pni« w»— Razstavljeni izdelki pionirske proizvodne zadruge osnovne šole »Lueijan Seljak« iz Kranja otroških proizvodov in tehničnih izdelkov v Beogradu na sejmu voletne čestitke. Uspeh verjetno ne bo izostal, sicer pa moramo počakati, kakšna naročila bodo »zaključili komercialisti«. Zadruga ima nadalje še knjigo-veški obrat (izdeluje po naročilu) modelansko-brodanski obrat (letes je začel s serijsko proizvodnjo igrač - čolnov in ladij), slaščičarski obrat (čeprav bi imel odlične pogoje za promet v sodelovanju s šolsko mlečno kuhinjo, deluje le občasno), bolj ali manj v razvoju pa je še vrtnarski obrat (na 2 ha bodo mladi vrtnarji proizvajali za potrebo parkov in podobnih nasadov lepotično grmovje in cvetlice trajnice). In perspektiva? 2e sedaj razmišljajo, da bo verjetno kmalu potrebno v proizvodno dejavnost vključiti tudi dekliške ročne izdelke. PROMET V ŠTEVILKAH Zadruga nima samo samoupravnih organov, temveč ima organizirano tudi računovodstvo, in to tako, kot je treba. V banki imajo mladi proizvajavci svoj račun, vsak obrat pa ima svoje konte. Računovodja ima na račun proizvodnje in uslug precej dela. Od aprila do oktobra so imeli vsi obrati okoli 300.000 dinarjev prometa. Na žalost pa imajo tudi mladi proizvajavci težave z dolžniki, med katerimi imajo za okoli 100.000 dinarjev neporavnanih računov. BODICE # Marjana mi je že nekajkrat tjutraj z zadovoljstvom povedala: »Danes sem pa imela srečo. Kruh tem ze dobila.* In menda je res, da moraš v Kranju marsikdaj imeti srečo, da prideš do kruha. Toda to ni nič. Pred dnevi sem imel jaz še večjo srečo! Dobil sem kamen, in to nikjer drugje, kot v štruci kruha, ki sem ga kupil v pekarni na Primskovem v Kranju. % Bil sem pri sosedovih na obisku. Triletni fantek je imel pravo slavnostno pojedino. Kako tudi ne, 'saj sem mu prinesel veliko mlečno čokolado, Od vrha čela p* do konca prstov se je že napacal s čokolado, ko je Nenadoma zatulil, kot bi mu jezik odrezali. Sicer pa ni bilo dosti'slabše, saj se je fant res lahko ustrašilt ko mu je pod Zobe prišel prcce'f velik kos stekla. Lepa reč, sem si mislil, zdaj že čn-koladarji kooperiralo s steklarji. # Kar z"al mi je, da moram zapisati, da smo z enakopravnostjo še 9 Da ne bi bil preveč dolgočasen, se bom lotil Še ene na račun prometa oziroma prometnega znaka v sili. V Gorenji vasi v Poljanski dolini so turistični delavci res nadvse prizadevni. Za boljšo orientacijo so za goste preskrbeli velik zemljevid z vsemi podrobnostmi Poljanske in Selške doline. Toda zemljevid je na takšnem mestu, da je prava škoda, ker so ga tam nabili. In da bi bila Zadeva še bolj na napačnem mestu, so zemljevid nabili nasproti prometnega znaka, ki,prepoveduje vsakršo ustavljanje. V prepričanju, da bodo Gorenjc-vaščani vsaj sedaj spregledali napako t lahko pričakujemo,, da bo v kratkem nekaj prestavljeno: če ne zemljevid, pa vsaj prometni znak. vedno marsikdaj s poti. V Kranju je ta ugotovitev še zlasti pogosta. Poglejte, pred dnevi sem šel v kino Storžič. Vrata za vhod v dvorano so se odprla ob 18.10, in to samo za polovico vrat, da smo se le počasi zgnetil v dvorano. In glej ga ima nove prostore, ki dajejo % za delo povsem drugačne pogo-& je kot številna dotrajana šol-$ ska poslopja. Nekaj resnice je f« v tem. vendar le majhen del-Q ček. Takšne ali drugačne ob-$ like proizvodnje bi se lahko $ lotili povsod. Čeprav bi bili za-£ četki skromni, bi vendar t i® vztrajnostjo na račun sredstev, !©ki bi jih dajala proizvodnja, 10 hitreje ustvarjali boljše pogoje 1 e za delo šol, kot jih v mnogih $ primerih imajo danes. BOGDAN FAJON Smotrna tehnična vzgoja In sodelovanje v pionirski proizvodni za. drugi usposabljata mlade tudi za praktična dela