Leto UVI., št. 213 torek Cena Wm dan popoldne imemSi nedelje in praznike. — Tnonrnf do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji inseratl pettt vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBA VNIATVO LJUBLJANA, Knafljevm nHcm it. 5 Telefon M. 8123, 8128, 8124, 8125 ta Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska oesta telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon at. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poSLuem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Veličasten sprejem potiskih gostov Z nepopisnim navdušenjem je danes Ljubljana pozdravila poljske parlamentarce in manifestirala za slovansko vzajemnost LJubljana, 19. septembra. Ljuhrjana je bila davi mirna in tiha kakor vsak deževen dan, a vendar je bilo v zraku nekaj, kar je obetalo velik in razveseljiv dogodek. Prav naglo se je pričel polniti peron glavnega kolodvora in z vseh strani so se pred glavni kolodvor na Ma-sarvkovo cesto valile množice, ki je bila med njimi vsa šolska mladina s svojimi profesorji In učitelji. Trg pred kolodvorom je bil kmalu nabito poln in je bil bolj podoben ogromnemu cvetočemu travniku kakor množicam ljudstva. Masa naroda je prinesla s seboj na vagone cvetja In polna naročja ga je imela tudi mladina, ki je nad njo vihralo na tisoče in tisoče malih Ignacij Mosclcki, predsednik poljske republike ; ta vic sum je bil vedno tišji in tišji, kakor bd se pripravljala velika eksplozija vulkana narodnega navdušenja. Predstavniki in odličnik! Na kolodvor so med tem prispeli pod ban g. dr. Pirkmajer s soprogo. divizijski general Cokavac s soprogo in oficirskim »borom, župan dr. Dinko Puc s soprogo in podžupanom prof. Jarcem ter veČino občinskih svetovalcev, podpredsednik senata dr. Fran Novak kot predsednik sprejemnega odbora s soprogo, senatorja dr. Rožič in dr. Gregorln ter poslanci Konran, Mravlje in Kline, generalni sekretar ZTOI minister n. r. Ivan MoborlČ, policijski upravnik Kersovan, železniški direktor Cugmus s vsemi načelniki direkcije; veleindustrija-lec Bonač je zastopal Zvezo industrijcev in vel esejem, sokolstvo starosta Ljubljanskega Sokola Kajfteij, Sokola I obč. svetnik Miroslav Urbas, prosvetni oddelek banske uprave nadzornik Kape. Glasbeno Matico direktor Gruden, Ceskoslovasko-jugosloveneko ligo predsednik dr. Egon Stare s tajnikom Govekarjem, Akademsko ligo za mednarodno zbližan je akademik Smodej. Narodno odbrano Vargazon in Matelie, Združenje trgovcev predsednik Gregorc z odborniki, Sočo dr. Ružom. Rdeči križ dr. Rus in Skalar, Jadransko Stražo čotar in tajnica Kmetov«, SPD dr. Brile j, Ciril Metodovo družbo predsednik ing. Mačko všek, Jugoslovensko profesorsko duStvto prof. dr. Oermelj, JUU pedsednik Dimnik s tajnikom KohoJom, Okrožni odbor predsednik Prtetou, Društvo drž. upokojencev Stritar, Obrtniško društvo podpredsednik Ig!ič, a zastopane so bile tudi vse ženske organizacije ter lepe skupina narodnih noš, razen tega pa zlasti gospodarski krogi s svojimi najvidnejšimi repre-rentanti. Na kolodvor je prišlo seveda korporativno tudi Društvo prijateljev poljskega naroda na čelu s podpredsednikom dr. Stetotom ter Članom Poljakom Haszlakle-w4czem. Do Zidanega mosta so se zastopnikom poljskega senata in sejma odpeljali nasproti predsednik Društva prijateljev poljskega naroda prof. dr. Rudolf Mole in tam so jih sprejeli tudi narodni poslanci gg. Rrejči, dr. Pivko in dr. Vo-snjak. Posebni vlak, s katerim so potovali poljski gostje, je imei 40 minut zamude zaradi težkega in impozantnega slovesa od Zagreba. Omeniti moramo, da se je s poljskimi gosti pripeljal tudi nas slavni rojak in podpredsednik centrale Češkoslovaško - jugoslovenske lige univerzitetni prof. dr. Murko lz Prage. Prihod vlaka Ob 9.40 so iz prihajajočega vlaka zavi-hrah šopki in že je zaigrala tudi vojaška godba na kolodvoru, ki so jo zadušili viharni vzkliki čakajoče množice. Na j prisrčne j še pozdravljena so izstopili iz vlaka poljski poslanik na našem dvoru minister Gtinther v spremstvu našega poslanika v Varšavi ministra Branka Lazare vi ča ter predsednika nase Narodne skupščine mi-stra dr. Kumanudija, senatorja Tomiča n senatorja dr. Velizarja Jankovica ter ooslancev Milana Stepanoviča, Dragotina *tiea. Ninka Tripkovlča iz Beograda, poslanca Kovača iz Zagreba in naših že -cenjenih poslancev, ki so se jim odpeljali naproti. Naglo so izstopih' tudi vsi poljski senatorji posten ri, med izjbnl tuđi vi ce- ni ar šal poljskega parlamenta slavni vse-učiliški profesor Vaclav Makovfsld kot vodja delegacije. Z nadčloveškimi silami je vodja naših gostov prenašal navzlic bolezni vse napore potovanja in sprejema, vendar so ga pa ob sprejemu na ljubljanskem kolodvoru prijatelji spremili nazaj v vagon, da visoki dostojanstvenik težje ne oboH Dame podpredsednika senata ga. Novakova, županja ga. Pucova ter soprogi podbana ga. Pirkmajerjeva in generala Cukavca so vsem gostom pripele prave slovenske šopke iz nageljna, rožmarina in roženkrauta, a ostale dame so jih skoraj zasule s cvetjem. Maršal Josip Pltsudski, stvaritelj nove Poljske Pozdravni govor podpredsednika senata dr. Novaka Po najprisrčnejsem prvem pozdravu Je izpregovoril v imenu sprejemnega odbora podpredsednik senata dr. Pran Novak, ki je v svojem govoru med drugim dejal: Spoštovana gospoda, dragi bratje! Ko nam je došla vest, da nameravate ob posetu naše kraljevine Jugoslavije se potr iditi tudi v njen eeverozapadni del, v dravsko banovino, slovensko ozemlje, je ta vest izvala v srcih vseh Slovencev veliko radost. Bodite nam iskreno pozdravljeni v naši zemlji! Dobrodošli ne samo kot odlični srostje, marveč kot naši rodni bratje slovanski. Ozko nas vežejo z vami spomini na trp-Ijenjapolno preteklost, zgodovinsko važna *e danjost in upapolni pogledi v bodočnost. Viteška Poljska, v preteklosti simbol mufeni-štva, tolikrat razkosana in opustošena po neprijateljih, je končno dosegla po zaslugi brezmejnega patriotizma svojih junaških sinov zlato svobodo v današnji mogočni republiki Poljski. Tudi našo zemljo so teptala sovražna k>-pita. robovah smo tujcem, dokler nismo, nikdar obupajoč, z neizmernimi krvavimi žrtvami dosegli svoje težko pričakovano ue-di njen je v naši ljubljeni kraljevini Jugoslaviji. Zgodovinska resnica je, da bo Poljaki in Jigosloveni svojčas ščitili Evropo pred silnimi navali barbarskih tolp, ki so grozile uničiti evropsko kulturo. Toli sin>vi Poljske, koli Jugoslavije čaka današnje dni vzvišena naloga mladi državi naši okrepiti in učvrstili, da dosežemo v bodočnosti pod somcem ono mesto in veljavo, ki n'*m gre po prirodi, božjem in človeškem pravu. Na potu po Jugoslaviji ete videli divne poljane, romantične pokrajine in vrhove, videli ste naše sinje morje Jadransko in dospeli končno v belo Ljubljano ob vznožju naših gora in planin. Našli ste povsod v naši kraljevini in tudi v tem delu najdete odprta bratska srca in globoko zavest, da je nujno potrebna solidarnost med poljskim in jucoslo-venskim narodom, da očuvata pridobljene pravice in da skupno aeepeiajeasi stremljenja za mirno sožitje narod »v. Močna falanga poljskega in Jugoslovenskega naroda naj tvori granitno skalo, ki se jo ne more. pa tudi ne sme nihče brez kazni dotakniti. V tem smislu zagotavljamo vam v pričo gorskega velikana, sivera Triglava svojo bratsko zvestobo in prijateljstvo ter vam izrekamo prisrčno dobrodošlico: Živeli zastopniki viteškega naroda, bratske zemlje Poljske. Pozdrav Ljubljane Ko se je polegla burja navdušenja, je pozdravil poljske goste mestni Strpan dr. Dinko Puc v imenu mesta Ljubljane kot sinove viteSkega poljskega naroda, ki so se borili stoletja in stoletja preti vsem sovražnikom Slovanstva, zlasti jih pa pozdravlja iskreno, ker je nas narod na jugu dolgo mislil, da Poljaki niso v slovanski družbi, končno se je pa izkazalo v največjo našo radost, kako globoko so se poglobila čustva na Poljskem za nas in kako tesne zveze se sklepajo med poljskim m jugo-slovenskim narodom, da se lahko v skupni fronti borimo proti vsem, ki bi hoteli za-sužniti Slovenstvo. Po globoko občuteni tn navdušeni dobrodošlici je župan zaključil svoj govor z >21vela Poljska!«, nakar Je z as vi rala vojaška godba poljsko himno in so zao ril i po vsem kolodvoru m pred njun vzkMki >živell Poljaki !c >2ivela Poljska!« Zahvala Poljakov Ko Je po veeminutnem vaiarju vzklikov izpregovoril vicem areal senata Anton Bo-gnoki, so se njegove poetične l»e*ede čule le v najbližji okolici. Svol piamted govor je vicemarssi verni poljskega 1 Jano In lepoto C svoje veselje, da ske od bratov dobro poznajo tam a arekrasnimi n Opevajo Ljuo-Nato Je pa Izrazil cnadian te poij- -- _ |#W nam, ki IfgnOtortno, vse naše lepe dni in tudi vse naše velike nesreče. Z odprtimi srci nas pozdravlja ves poljski narod in vsa velika republika se zaveda, da se oživotvorja v bratski vzajemnosti vse velike skupne želje poljskega in Jugo-slovenskega naroda. Srečni so Poljaki, da lahko stopijo tudi v prekrasne kraje jugoslovenske Švice, v našo Slovenijo in Ljubljano, ki naj živi in napreduje! >Naj žive Slovenci, bratski narod Poljske!« Nepopisne ovacije pred kolodvorom In spet se je streslo nebo in tako je za-plalo navdušenje, da se je komaj rula naša državna himna. A navdušenje na kolodvoru še ni bilo nič proti ovacijam in sprejemu pred kolodvorom Gostje sploh niso mogli naprej, ker jim je mladina zaprla pot in cesta je bila naenkrat za ped na debelo posuta s cvetjem. Naj opišemo veličanstvo tega sprejema z besedami našega poslanika v Varšavi ministra g. Branka Lazareviea. Ko se je g. minister med cvetličnim bombard-manom komaj prerival med množico odraslih in mladine, je ves vesel vzklikal: Takega sprejema še nI bilo >Vso Jugoslavijo na tem izletu sem obhodil in sprejemi so od kraja do kraja povsod naraščali v naglem erescenci. 1a eern pa uprav presenečen in prestrašen. Takega sprejema v svojem življenju še nisem doživel in gotovo ga še nikdar niso doživeli poljski gostje. Presrečen sem, da je tolika ljubezen zadela Poljake na skrajni meji dr-žave.c Toda g. poslanika ni bilo več mogoče slišati, ker so njegove besede od vseh strani zagrnili valovi mogočne himne >Hej Slovanic. Pela jo je vsa množica od ginje-nih starčkov in resnih mož in žena pa tja do vriskajoče najmanjše dsce, ki je vsipaia po vsej Masarvkovi in Miklošičevi cesti na goste šopke in fih jim stiskala v roke. Policija ie z največjim naporom delala gostom in njih spremljevalcem pot. a pred hotelom »Union« množice ni bilo več mogoče lbvla-dati. Ves veletok se je moral zaustaviti in poljski gostje so se pomešali med mladino, dvigali otročke v naročie in jih poljubljali s solznimi očmi. Male deklice v narodnih nošah so 9\ možje, ki odločajo o usodi 30 milijonskega poljskega naroda, podajali iz rok v roke, njih dame so pa našo deco krčevito objemale in poljubljale. Neprestano ;e donela himna »Hej Slovani« in oblaki «o se trgali v viharju vzklikov »Živela Poljska!«. »Živela Jugoslavija!«. Pred Unionom Z največjim naporom in s pomočjo policije ter spremljevalcev so se prerili Poljaki skozi gnečo in prišli na balkon hotela »Union«. Nad deset minut je trajalo, dokler se Je množica pomirila, da je lahko izpregovoril vicem a rš al senata Anton Bogneki: »Ljubljena deea* Zagotavljam ti, da so nas tvoji pozdravi ganili do dna naših src, ki trepečejo v ljubezni do vas. In pozdrave ljubljanske dece bomo odnesli naši ded na Poljsko, da Vas bo vzljubila kakor svoje bratce in sestrice. Ta mili vaš pozdrav pa javimo tudi vsej naši domovini, sej je v vaši ju gosi oven sk i in naši poljski deci bodočnost Poljske in Jugoslavije. Živela decalc Z balkona se ie vsulo cvetje na mladino in spet so bitali ob zidovie valovi himne »Hei Slovani« ter vzkliki »živela Poljska!« S silnim entuziazmom in do vzdignjenim glasom je nato ogovoril množico še poljski poslanec S. Dabulewiei in kakor grom je donel njegov govor, ko je med drugim dejal: Napet položaj na Kubi Opozicija zahteva ostavko predsednika San Martina Širjenje komunistične propagande JuL)aily Eipress*. da je državni podtajalk Eden dobil nalog, naj vplivi na predee.ln ika francoske vlade Daladlerja, >!a iif M objavil tajnega gradiva o oboi oze van ju Nemčije. Dalaiiiei namerava aaZBCeč te ^ndivo spraviti pred Društvo narodoi kk* ie Kde-nu posreči pregovoriti l >a latn" .,;< ;>n raz-orožitvena konferenca <► varovana, -*a ne bo propadla že ob začetku Angleška vlada bi rada puuo&Ua »taj glavne države za to, da nm prej ap rej mejo njen načrt razorožitvam- konvencije, ki je pred razorožitveuo koafereaeo Pri prvem čitanju so se napram nekaterim 4 »točbMD pojavili ugovori, tako da so jih mi». ju odložiti za drugo čitanje in da o nj.li m bilo glasovanja Pokret ruskih emigrassšov Ljubljana, i I >. picmhra. Snoči so imeli v Ljubljani bivajoči ruski emigranti v Narodnem domu sestanek, ki mu je predsedoval i». \ . Losev. Zbralo se je 30 članov Zveze ruskih delovnih kristjanov. Tej organizaciji se je pridružilo snoči še 11 članov. Li Ivanovski |€ seznanil navzoče z ideologijo ruskega krščanskega delovnega pokreta, /apočete^a pred dvema letoma v Ženevi na temelju naeijo-nalne ruske zavesti pod znakom križa in pod geslom »V slogi je moč«. Kuski krščanski delovni pokret se je kmalu priključi svetovni zvezi delovnih kristjanov, a v Franciji ustanovljene njene podružnic? so bile sprejete kot avtonomna celota » -n-federacijo francoskih delovnih kristjanov. Pokret se je kmalu razširil tudi na Švico, Belgijo, Severno Ameriko, Poljsko. Češkoslovaško, posebno pa na Jugoslavijo, kjer je že 24 podružnic, ki štejejo nad 5000 članov. 6. avgusta je bil na kongresu v Beogradu izvoljen glavni svet federacije zvez ruskih delovnih kristjanov na čelu z g. Miškevičem. V kratkem so bili organizirani pododbori, ki šteje med njimi eden že 700 članov. Pokret se š-iri na temelju vzajemne pomoči in podpiranja .šibkejŠnh po močnejših. Tajnik g. Popov je prečital pravila Zveze, g. Zoltenko je pa poročal o delovanju ljubljanske podružnice, ki j« zavarovala svoje člane na 10 let za primer nesreče aH smrti, ter jim preskrbela brezplačno zdravniško pomoč in zdravljenje zob po znižaiMh cenah, dalje 25% popust v raznih trgovinah, nakup premoga in drv po znižanih conah. Ker je ženevski oenter obljubil ljubljanski podružnici 15.000 Din podpore, ae je dolgo obravnavalo vprašanje kako porabiti ta denar. Z večino glaaov je bilo sklenjeno ustanoviti konzum. Zanimanje za zvezo ruskih delovnih kristjanov se med ruskimi emigranti v Ljubljani širi in Število članov narašča. Najbrž se bodo odzvali tudi ruski emigranti živeči po drugih krajih Slovenije. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2309.29_232«. ■ Belin 1S-64.58_1375.38. Bruselj 799.13 d. 803.07, Cnrib 1108.35_1113.85, LonTr 178.30 _179.90, Newyork 3708.27—3736.12 Pariz 2M.88_225, Pra^a 169.79_170.fi5 Trat 800.68—303.08 (premija 2&.&%). Av atrijski ailing v privatnem kllrtnr-i r ko INOZEMSKE BORZE. C u 1 h : Pariz 20.20, London U 12, N< « york 337. Bruselj 72.10. M i lam 37.17, M« đrtđ 43.15, Amsterdam 208.35, Berlm 123 3 9 Dunaj 57.25, Prasa 16.«, Varšava 57 75* Bukareftta S.08. Zadnja seja trboveljskega občinskega odbora Bodo« občinski odbor bo stal pred težko nalogo — Primanjkljaj bo znašal 1,300.000 Din Trbovlje, 18. septembra. V četrtek ob 16. uri ao se poslednjič zbrali k skupni seji občinski odborniki iz trboveljske in hrastniške doline, ki sta po 851etnem plodnem delovanju na narodnogospodarskem polju na podlagi nove ureditve občin bili razdruženi iz skupne gospodarske zajednice. Seja je bila »klicana po nalogu sre&kega načelstva z namenom, da sestavi občinski odbor volilne odbore za predstoječe občinske volitve in da se na zadnji skupni seji zastopnikov obeh dolin urede še nekatera važna vprašanja gospodarskega značaja. Sejo je vodil župan g Gustav Vodušek. ki je odbornikom pojasnil, da ic banska uprava odobrila občinski proračun, katerega je pa znatno znižala, tako da bo treba v vseh panogah občinskega gospodarstva uvesti največjo štednjo. Zaradi naraščajoče krize so se dohodki na trošarini, ki je največji dohodek občine, silno znižali, enako so se dajatve TPD zaradi skrčenega obratovanja zmanjšale tako, da bo .bodoči občinski odbor postavljen pTed težko in nehvaležno nalogo, kako bo s skrčenimi In še za redne potrebe nezadostnimi denarnimi sredstvi zadostil še izrednim socijalnim nalogam. Primanjkljaj v proračunu bo namreč znašal predvidoma Din 1.300.000 in naj bi se po nasvetu banske uprave kril s štednjo pri drugih postavkah, ki so pa po večini socijalnega z/iačaia. Občinske do-klade ie banska uprava znižala od \\\?o na 100^, kar je povsem pravilno, ker ne gre. da bi se v težkih časih davkoplačevalci še obremenjevali z zvišanjem občinskih Ho-kiad. V ostalem pa bo o znižanem občinskem proračunu razpravljal novi občinski odbor, ki bo imel. kot rečeno, v pogledu štednje in reševanja perečih socijalnih problemov jako težko delo. Tukajšnji mesarji so zahtevali, da se naj pobvra užitnina tudi od slanine, ki jo uvažajo trgovci. Občinski odboT je tej zahtevi mesarjev ugodil. Za občinski škropilni avto občina nima primerne shrambe, zato voz in opre-m močno trpita, ker sta izpostavljena vremenskim neprilikam. Sklene se zgraditi pri- merno garažo, kleparskemu mojstru gosp. Rozin u se pa dovoli glavne vodovodno cev, vodomere pa mora nabaviti pri občinski vodovodni upravi. G. župan poroča, da je revizija občinskih podjetij, ki je bila izvršena pred dnevi, ugotovila najlepši red. Ker je občinsko kopališče pasivno, se bosta uvedla za bodoče samo dva kopalna dneva tedensko, m sicer v petek in soboto ter na dan pred praznikom. Na predlog občinskega zdravnika se sklene nabaviti za občinsko bolnico operacijsko mizo. električni reflektor in nekatere druge potrebne opreme. Ravnatelj cementarne TPD g. dr. Salv Wormser je zaprosil za sprejem v občinsko zvezo. Po kratki razpravi ae prošnji ugodi. Kredit za sodnijske uradne dneve je v ministrstvu pravde izčrpan, zato bi morali v bodoče sodniiski uradni dnevi odpasrl. Na predlog odbornika g. Pleskoviča se sklene, da Ko do konca t. 1. nosila stroške uradnih sodnijskih dni trboveljska občina. Nato je občinski odbor razpravljal o imenovanju odbornikov za posamezna volišča na dan občinskih volitev. Občinski odbor je določil: za T. volišče gg. Sušnika in Cestnika, za II. volišče gg. Pleskoviča in Rateja. za T1T. volišče gg. Potrata in Mal-gaja. za IV. volišče gg. Volčanška in Poči-vavška. za V. volišče gg. Skrinjaria in Č!er-nača. za VI. volišče gg. Letnika in Levste-ka, za VIT. volišče gg. Struca in Bergerja. za Hrastnik: za I. volišče gg. Sovreta in O rožima, za II. volišče gg. Restarja in Stnovsa. za ITI. volišče gg. Zimana in Dolinska in za IV. volišče gg. Drakslerja in Pikla. Naposled se je g. župan Vodušek zahvalil vsem odbornikom za vestno in požrtvovalno sodelovanje, posebej pa se je v lepih besedah poslovil od HrastniČanov ter jim želel, da bi se njihove želje in nade v pogledu gospodarskega, socijalnega in kulturnega podviga hrastniške doline uresničile in da bi obe dolini, ki sta bili od leta 1R4S gospodarsko združeni v trboveljski občim", prav tako uspevale tudi v novih občinskih upravnih edinicah. Smrt kosi med Slovenci v Ameriki Umor slovenskega farmerja. — V boju s tihotapci ubit. — Žrtve prometnih nesreč. — Novi grobovi. V. kraju Neoho, država Montana, je poMal farmer Prane Zalar žrtev strašnega zločina. Ko ee je nekega večera vračal s farme domov, ao ga napadli neznani banditi, ga umo-ili m oropali, nato pa truplo polili a petrolejem in zavleli nazaj na farmo, kjer co ga zažgali. Farma je pogorela do tal. med ruševinami so pa našli ožeano okostje pokojnega Zalarja. Zalar je bil samec, v Ameriki ni imel sorodnikov. Rojen je bil 1. 1-^78. Večkrat je pripovedoval, da žive njegovi sorodniki v Brusnicah pri Novem mestj. 29. avgusta zjutraj so našli v kraju Cicero, država Illinois, mrtvega Ivana Pipana: zadele so ira tri krogle. Policija je našla na kraju zločina dva moška klobuka, iz česor ?klepa, da se je Pipan boril z morilci. Kmalu sta bila aretirana dva razoglava italijanska tihotapca, ki sta se vozila v majhnem avtomobilu. Ve? ljudi je namreč videlo, da sta Pipana ustrelila dva moška, ki sta pobegnila v majhnem avtomobilu. Pokojni Pipan je bil tajnik in blagajnik zveze razna-Šalcev kruha. Star je bil 35 M in doma nekje a Krasa. Baje so hoteli italijanski tihotapci, da pride organizacija pod njihovo kontrolo, čemir se je pa Pipan odločno uprl. Pipan je zapustil ženo in otroka. Posledicam poškodbe z nožem je v Chi-cagu podlegel Juri; ?*ertiČ, ki ga je nedavno na cesti napadel neki berač. Mož je oroetl vbogajme, ker je šel SertiČ brezbrižno mimo, ga je to tako ujezilo, da je po*egnil nož in ga sunil v prea. Policija je berača aretirala. Gre za SSletnega Jezrtsa Gurnieo, doma iz Mehike. V kraju SteeHon, drŽava Pensvlvanija. *ta ee smrtno ponesrePfla France Težak In njegov svak France Simonovi?. Peljala sta se na motociklu, ki se je prevrnil. Tragična mnrt je doletela 541etnega Franka Dremelja. Pri kopanju v rovu v kraju Conemugh, se je 'itrg-ala debela plast zemlje in ga zasula. Bil je takoj mrtev. Pokojni je živel 90 let v Ameriki. £e več let je bil brez dela, v začetku avgusta je pa dobil službo. Dremelj je bil doma Iz Drage pri Višnji gori, zapustil je ženo in pet otrok. — V rudniku se je tudi smrtno ponesrečil Pote Antonič, kiea je zasulo v rudniku Rom-doup, država Wiscon«in. Pokojni je bil doma iz Primorja. Blizu Osajje, država Wweoo»in, so našli pod železni&kim mostom mrtvega 511etnega Jožeta Ravnikarja. Pokojni je bil doma iz Moravč. Kdor bi rad zvedel kaj več o njem. naj ee obrne na Antona Pogacarja, 9sa*e W* Va. _ V GreaneTu, država Minnesota, je nedavno umrl Franc Globočoik. To je ženo tako potrlo, da se ji je omračil 'im. Morala ]e v bolnico, kjer je pa kmalu umrla. Huda nesreča je zadela Dedkovo družino v Worchesptri, država Nexvyork. Pogorela JI je hiea do tal. Dedek je že tretji Slovenec, ki ga je v istem kraju doletela enaka neere- _ V Aurori ei je končal življenje Josip Dobrovo**. Našli so ffa obešenega Pokojni je bil etar 40 let, dome je bil z Vrhnike, kjer žaluje za njim hčerka. Vzrok samomora ni znan, baje je večkrat potožil, kako težko mora delati. — Težak udarec je zadel tudi Tomažinovo družino v Shebovganu. Štiriletna hčerka se je igrala z vžigalicami, nenadoma se ji je vnelo krtke ki hipoma je bila v plamenih. Otrok je umrl v strašnih mukah. Ribičevi druiini v SbeboTcanu je umrla Sletna hčerka edmka Ivanka. — Posledicam *rčne hibe je v Pieblu podlegel 681etm Jo-Trebeljno< v Osrednjlku Sodišče je obsodilo Ženoč J. na 5 mesecev in Knaus J. na 3 mesece strogega zapora, na 3 leta pogojno. Oba pa sta obsojena na izgubo častnih pravic za dobo enega leta. !Se/«sm Koledar. Oanss: Torek, 19. septembra katoličani: Januarlj, Vitodrag, pravoslavni «. sep-tebra. Današnje prireditve. Kino Matica: Havajska roža. Kino Ideal: Halo Baby! ZKD: >Zadnji dnevi Pompejev« ob 14 v kinu Matici. Kino Slika: Tajinstvena vrata. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec. Kongresni trg 12, Hočevar. Ljubljana VH. Celovška cesta 34 in Ustar, Sv. Petra cesta 78. 0xpod sita in rešeto Ni vse res, kar človek čita aH sliii. će ti recimo kdo pove ali napiše, da je nadškofijski upravitelj v Gorici Sirotti v intimnih od noša jih s tržaškim prefektom Tiengom, mu ne smeš verjeti, če nočeš veljati med poštenjaki za pokvarjenca ali iz prijenca. Saj pa tudi res človek ne sme biti na tako slabih moralnih nogah, da bi verjel take čudne reči. Prečastiti gospoa Sirotti gotovo ni doma tz Armenije tn so njegovi odnošaji s tržaškim prefektom vse prej kot intimni. Lahko so prijateljski, lahko poslovni, pridobitni ali kakršni že, samo intimni bi ne smeli biti, sicer bi trpel ugled ene in druge oblasti. Kam pa pridemo, če bodo celo tako imenitni gospodje v intimnih odnošajih! Ne verjemite torej vsega, kar čitate in slišite. Ubijalec pred sodiščem Novo mesto, 18. septembra. V vinotoču Pezdrca Mihe na Ormu pri Metliki se je mudil meseca julija 24 letn; Starašinič Alojzij iz Krasinca, ki je s fanti popival. Ko je fant vinotoč zanustJ in še! ro cesti v Podzemelj, se je sestaJ z nekoliko vinjenim pos. sinom Jakličem Martinom. Slednji je tedaj grozil s pretepom, vendar do tepeža ni prišlo, ker so navzoči trezni fantje oba pomrili in se dogovorili, da pojdejo skupno na Boršt, kjer se udeleže na ženitovanju maškerade. Fanta sta se v resnici napotila z družbo na Boršn. Šli so skozi vas Zemelj ob reki Kupi č*2 kameniti most na Virje. Niso še dospei na Vir, ko se je na mah, kakor od strele zadet, zgrudi Jaklič Martin in zastokal. Sta« rešinlč, ki je z gabrovim kolom od zadai udaril Jakliča po glavi, je pričel kričati nanj. naj pogine. Udaril je še Berkopca Mihaela, katerega ie nagnal z besedo »marš«. Ne meneč se za ubijalčevo izz'va-nje je Berkopec stopil k težko hropečemu Jakliču in opozoril ubijalca, da naj gre raje pogledat svojo žrtev. Starešin;E pa je bil tako divji, da je venomer vpil. naj pogine. Jaklič je kmalu umrl. Danes se je ubjalec zagovarjal pred okrožnim sodiščem. Uboja obtoženi Starašinič, ki je dejanje priznal, se je zagovarjal, da je dejanje izvrši! v stlobranu. češ, da sta mu Brkopec in ubiti že na potu v Podzemelj od daleč grozila, da ga morata zaklati in da sta se ga tudi dejansko lotila. Kol. s katerim je ubil Jakliča, pa ie že preje pobral. Da je Jaklič radi njegovega udarca umrl, je zvedel šele nasđednii dan. Sodišče je mladega ubijalca obsodilo na 1 in pol leta robije in na 3 leta izgube častnih pravic. _^^^^^ Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 19.: Zaprto Sreda, 20.: V agoniji. Red Sreda četrtek, 21.: Sonata strahov. Premijera. Red Četrtek. Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: Pohujšanje v dolini Aentflor-janski. Red B. Miroslav Krleža: >V agoniji«. Premijera je bila minolo soboto in tudi tokrat Je imel slavni hrvatski dramatik s svojim delom v režiji dr. Branka Gavelle na našem odru popolen uspeh. Opozarjamo na prvo reprizo, ki bo v sredo dne 20. tm. za stalni abonma Sreda. V Strlndbergovl komorni igri »Sonata strahov< nastopijo naslednji člani naše drame: gdč. Boltarjeva, g-a. Marija Vera, ga. Rakarjeva ter gdč. Slavčeva in Kukčeva, dalje gg. Debevec, Skrbinsek, Sancin, Kralj, Jermaji, "Plut ln Potokar. Režijo dela ima g. Ciril Dehevec, ki je olkrbel tudi prevod. Inscenacija Je izvršena po osnutkih ini. Frh. Franza. Premijera >Sonate strahov< bo v četrtek rine 21. t. m. 2a stalni abonma četrtek. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 28.: Pikova dama. Premijera. Izv. * _ Otvoritvena predstava letošnje operne sezone bo >Pikova doma., S to predstavo proslavi naše gledališče 40-let-nlco smrti slavnega ruskega skladatelja čajkovskega, ki Je b svojimi deli osvojil ves svet in se Izmed ruskih skladateljev mlnole generacije tako na opernem kakor tudi na koncertnem odru najpogosteje izvaja. Opero pripravljata ravnatelj Polič in prof. Sest. O zasedbi spregovorimo prihodnjič. Danes omenjamo, da ima naslovno vlogo gospa Vilma Tnierry - Kavčnikova. Premijera bo v soboto 23. t. m. izven abon-mana. Ilirija v Celovcu Prvo moštvo SK Ilirije je v nedeljo gostovalo v Celovcu, kjer je nastopilo na br zoturnirju, ki ga Je priredila Avstrija. V prvi tekmi Je Ilirija zmagala nad KAC z 1:0, izgubila Je pa proti Avstriji z 2:1. Sodnik Je bil pristranski ta Je diktiral proti Iliriji dve neupravičeni enajstme trovki. Na turnirju Je bila Ilirija druga 1n Je dobila za nagrado 10 nogometnih zog V Litiji je Igralo old boys moštvo 111 rije proti SK Litiji, čeprav Je flirija ve* čas igrala samo z desetimi Igrači, je zasiu ženo zmagala a 6:3. Gostilničarji za svoj naraščaj Tudi letos priredi Združenje gostUničarskth podjetij v Ljubljani moderen kuharski tečaj Ljubljana, 19. septembra Vsej javnosti je že znano, da je agilno Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani lani v svojem domu na Privozu prvič priredilo kuharski tečaj, ki je imel največje uspehe. Ob zaključku tečaja so se zastopniki banske uprave, ZTOI, mestne občine in največjih strokovnjakov med našimi gostilničarji preverili, da je ta tečaj prava visoka šola kulinarične umetnosti, obenem pa tudi šola za vsakega, ki hoče racionalno voditi gostilniško obrt. kovno knjigovodstvo, kalkulacija, kletarstvo in higijena Tudi gospodične, ki se ne marajo posvetiti gostilničarskemu poklicu, se bodo v tem tečaju naučile tega, kar rabijo v gospodinjstvu, zlasti pa najpraktič-nejše varčnosti. Vpisovanje v tečaj se je Že pričelo in se zaključi 10. oktobra v pisarni Združenja na Privozu št. 11. Vpisnina za trimesečni tečaj znaša Din 300. a hrana bo računana po lastni ceni. Tudi vse nadaljnje informacije so na razpolago v pisarni združenja, ki zuna- Nagel razmah našega tujskega prometa nam nalaga vsak dan nove naloge in blagoslov tujskega prometa bomo pomnožili in ga ohranili le, če bomo imeli po vsej deželi visoko razvita gostilniška in hotelska podjetja. To vprašanje pa ni samo vprašanje gostilničarjev, temveč sploh vprašanje vse naše javnosti, saj prinaša tujski promet direktno ali indirektno dohodke vsem stanovom. Za prospeh tečaja poleg predsednika Združenja g. K a v č i č a in podpredsednika, našega prvovrstnega strokovnjaka gosp. Krapeža. deluje cel štab najboljših strokovnjakov. Vodstvo šole je v rokah znanega mojstra Jana F i a 1 e, ki si je za svoje pomočnike znal pridobiti izkušene specialiste za vse stroke. Tudi letos priredi Združenje moderen kuharski tečaj, ki je namenjen gostilničarskemu stanu in tudi privatnim udeležencem. V kuharskem tečaju se izpopolnjujejo go-jenke in gojenci poleg priznane gostilničar-ske obrtno nadaljevalne šole. ki je edina šola te vrste v vsej naši državi. Impozantno poslopje Gostilničarskega doma z najmodernejše opremljenimi prostori je last Združenja ter odgovarja vsem zahtevam najmodernejšega strokovnjaškega obrata. V kuharskem tečaju bo prva skrb, da se go-enke in gojenci izuče okusnega in varčnega kuhanja, in sicer ne samo v domačih, nego tudi v internacionalnih kuhinjah, zlasti pa udeleženci tečaja spoznajo tudi razne specialitete drugih narodov, da lahko postrežemo vsakemu tujcu. Posebno važnost bo pa vodstvo polagalo na higijenski in gospodarski ter vseskozi racionalni način kuharske umetnosti in to ne samo pri kuhanju, temveč rudi pri razkosavanju (tranči-ranju), garniranju, ličnem in okusnem polaganju na krožnike raznih vrst jedil itd. Seveda bo pa tečaj nudil tudi priliko, da »e udeleženci nauče kuhanja za bolnike in rekovalenscente po zdravilnih metodah. V učnem programu je začrtano tudi serviranje, sestavljanje jedilnih listov, pripravljanje mize. razen tega pa tudi temeljito stro- njim tečajnikom preskrbi tudi cenena stanovanja pod vestnim nadzorstvom. Predvidoma se tečaj prične 15. oktobra in pričetek sporoči vodstvo prija vijencem pravočasno pismeno. Po absolviranju celotnega trimesečnega tečaja dobe udeleženci izpričevala. Združenje sprejme v tečaj tudi dve ženski osebi brezplačno, vendar se pa morata obvezati, da prevzameta čiščenje in snaženje posode in lokalov. Hotelska in gostilničarska industrija us-peva le tam, kjer gost;lne slone na spretnem kuhinjskem vodstvu Dobra, okusna in higijenična hrana je najboljša Teklama za vsako gostilno in tudi prosperiteta gostilne ie največkrat odvisna od nje. Tudi hčerkam gostilničarjev in hotelirjev nudijo ti tečaji najboljšo priložnost, da se pripravijo na svoj bodoči stan. čeprav zrasto takorekoč v kuhinji staršev. Mnogi kraji lepe Gorenjske, zlasti pa še Dolenjske, so našemu tujskemu prometu še vedno nepoznani, ker ni zatočišč, kjer bi izletnikom in letoviščar-jem postregli s poceni in dobro prehrano. V tem pogledu naši podeželski gostilničarji mnogo greše proti samim sebi. To velja tudi za marsikatere hčerke iz meščanskih krogov, ki naj si zapomnijo, da gre ljubezen skozi želodec. Tudi gospem in gospodičnam iz boljših krogov je potrebno, da spoznajo naloge pri domačem ognjišču in razumejo pravilno uporabo hranil ter se seznanijo s plemenito umetnostjo kuhanja. Koliko deklet je, ki streme za višjo gimnazijsko in celo visokošolsko izobrazbo, a ne dosežejo praktičnega cilja. Dobrih poklicnih kuharic nam manjka in marsikatera bi našla prav donosen zaslužek po naših letoviških krajih. Brezposelnost med našo žensko mladino postaja vsak dan večja, da jo občutijo že vsi krogi. V gostilniški obrti so odprta vrata k dobremu in izdatnemu kruhu tudi naši mladi ženski inteligenci. Osamosvojimo in izpopolnimo se tudi na tem polju, da ne bomo navezani na inozemske kuharske strokovnjake in pomožne moči!! Napredek sokolske presvete v rudarskih revirjih Trboveljska Sokol etvoci s 1. oktobrom teto&nfo sokolsko gledališko wooo Trbov*e, IS. septembra. Zopet so se odprla vrata hrama odrske ametnosti. Znova se zbirajo vneti prijate-fji odra in se večer za večerom vadijo za otvoritveno predstavo, kri bo 15. oktobra. Pri tej priliki se ozrimo nekoliko nazaj v preteklo sezono in si obudimo prijetne spomine na še prijetnejše urice, ki smo jih prebili o priliki predstav v sofcolskem domu. Lanska seaona je pričela dokaj pozno, namreč 10 nov. z narodno igro »Deseti brat«. Režijo je vodil predsednik dramskega odseka br. Zavrl. Po dolgem odmoru je nastopila stara garda; btti so to veterani diletantskih predstav preteklih desetletij. Igra je v gmotnem in moralnem pogledu popolnoma uspela. Ponavljala se je dvakrat. Kot druga predstava se je nudila »Gospa ministrica* v režiji sestre Danice Urbančičeve. Igra je bila naštudirana vestno in marljivo, oprema odra je oila v milje ju igre popolnoma odgovarjativča. Drzno novost si je režiserka v tej igri omislila s tem, da je del igralcev sodeloval iz dvorane, pa je s tem popolnoma uspela. Občinstvo se je dva večera nasmejalo do solz. Nepozaben ie vsem ujec Vaso brata Mah-kote in ministrica sestre Ramovževe. Tretja predstav je bik mladmska :gra ^Peterč-kove poslednje sanje«. Igrali so jo otroci trboveljske osnovne in meščanske šole s svojimi učitelji in stalnimi člani sokolske drame. Igra je uspela v igralskem pogledu prav dobro, v scenRodo,;uba •z Amerike« v režiji brata Odlazka Brat Odlazek, ki je vso sezono vžival zasluženi a nepotrebni dopust, se ie z vso vnemo vrgel na režijo. S svojim talentom ;u dolgoletnimi skušnjami, je igfo poživel, tako da se je občinstvo prav imenitno zabavalo. Od igralcev je levji del uspeha odnesel zopet brat Plavšak ml. kot župan, pd tudi vse ostale vloge so bile mojstrsko podane. — Za konec pregleda pa še malo statistike: Skupno število predstav ie bilo 13. Od tega 5 premijer in od repriz 7 ljudskih predstav. Materijalni uspeh je bil bolj slab, to vsled nizkih ljudskih cen 'n vsled velikih investicij, ki so bile potrebne v svrho modernizacije odra. Temu pregledu lanske sezone pa naj sledi še načrt za letošnjo sezono: Kot otvoritveno predstavo režira brat Patemost burko »Deviški Jakob« (Svetnik). V glavnih vlogah so: Bellenz:erjeva, Feštaj-nova, Urhančičeva. Plavša/c Odlazek in Rihar. Zasedba je porok, da se bom., že prvič do solz nasmejaV Za Jrugo predstavo je določena izvirna slovenska stvar. »Študentje sm3« — gjspe Bu?arj?vc. Rež-ra jo »k^non« sok Vskcga odra br Oclazek. V glavnih Ho^jh so: Urbar«*ičeva, R'hai-in Patemost. Sode.oval b«* kamp etri orkester, ki ga je znov.i p>ž:vil brat Delničar. Stvar je kol} talna in bo vlekla mne-go večerov. Prepričani -lini, osobito med našo m^idinD. Igrana br« sredi novembra. Kot tretja predstava so predvideni »Leg'ouarli« v režiji brata R Pleskoviča. Upamo, da bo tudi ta narodna igra kot lanski »Deseti brat< polnila dvorano. Na vrsto pride meseca januarja. Četrta na sporedu bo >Vsta?en v režiii s. Urbančičeve. Igrana bo predvideno v začetku marca. — Da se ne bi odru očitalo, da vprizaria same lahke in zabavne i^Te, «e je odsek odločil, dasiravno s težk'mi žrtvami, tudi za to težko prireditev. — Kot peta je na vrsti pasionska igra gospoda Grcgori-na »INRT« v režiji brata Zavrla. Igrana bo v velikonočnem času. Tako bodo obiskovalci videli krasno izvirno slovensko pasion-sko igro. kjer bo sodeloval ves aparat odra. pomnožen z vsemi telovadečimi člani odra. — Kot zaključna predstava se bo vprizo-rila opereta »Pri belem konjičku« v Težiji brata Riharja. Vnrizorjena bo predvidoma v mesecu mam. Opereta, ki je v Ljubljani polnila gledališče večer za večerom, bo tudi v Trbovljah sigurno uspela. — Iz navedenega je razvidno, da se nam obeta res užitka polna sezona. Vodstvo odra je in bo storilo vse. da bodo predstave prvovrstne m na običajni, če ne na nadpovprečni višini igre v sokolskem domu. Saj je znano, da je trboveljska sokol, gledališka družina ena izmed prvih v našem podeželju. Tudi oder se polagoma, kot so pač na razpolago skromna sredstva, spo-polnjuje v tehničnem pogledu. Od obiskovalcev pa je odvisno, da s svojim obilnim posetom dajo gmotno in moralno oporo vsem sodelujočim. Na svidenje 15. oktobra pri prvi predstavi, ne bo vam žal. — Dr. Matej Senčar 60 letnik Ptuj, 18. septembra Tudi naša prelepa Prlekija je dala nekaj vzornih mož naši domovini, med katerimi je tudi na§ jubilant dr. Matei Sen Čar, ki je v osrčju Prlekije, v Bolehnešicih pri Sv. Jjriju ob Sčavnici. 16. septembra 1873 zagledal luč sveta. Po dovršeni ljudski šoli pri Sv. Duhu je študiral gimnazijo v Mariboru ter 1. 1895. maturiral v Gradcu. Jue je študiral v Pragi, leta 1901.. pa je bil promoviran za doktorja prava. Po dovršenih Študijah se je posvetil sodnemu poklici ter je 10 let služboval kot sodnik na Brdu pri Kamniku. Zaradi težke bolezni, ki jo je po mesecih hudega trpljenja srečno prestal, je šel leta 1911. v pokoj. Po upokojitvi ee je posvetil odvetniškemu poklicu ter vstopil kot odvetniSki koncipijent v službo pri odvetniku dr. Oblaku v Ljubljani, poroeie pa pri odvetnika dr. Benkoviču v Celju, kjer je položil odvetniški izpit. Tik pred svetovno vojno je odprl v Laškem svojo odvetniško pisarno. Po svetovni vojni, ki tndi njemu ni prizanesla, se je po prevratu naselil v Ptuj«, kjer je nadaljeval evoi odvetniški poklic, Id ea še tudi danes izvršuje. Od vsega početka je stal v prvih vrstah narodno obrambnih društev, že takoi po prevratu, ko ie prišel v Ptuj, je v narodnih krogih vžival velik ugled ter ga je vlada imenovala za gerenta ptujske mestne občine, bil pa je pozneje tidi več let mestni župan. Ze v svojih mladih letih se ni strašil pokazati javno svojega nacionalnega prepričanja ter je imel zlasti v Gradcu med nemškimi visokošolci težko stališče. Tako je prišel 1. 1898. ob priliki promocije dr. Gršaka z visokošolcem Deuom v konflikt, ker mu ie isti hotel strgati raz prs triglavanski trak ter ga hotel s tem kot nacionalista žaliti. Dr. Senčar je branil svojo svetinjo Čaetno tako da je prišlo med njima do dvoboja s pištolami, kjer je dr. Senčar opral čas Slovencev © tem, da je Deu odnesel z bojišča prestreljeno nogo. Kot odvetnik in jurist je na zelo dobrem 2lasu in je zelo priljubljen tudi med podeželskim ljudstvom! Znan je tudi po svoji darežljivosti, tako da se ga je prijelo ime 3oče Senčar«. Dr. Senčar pa se še vedno tudi aktivno Mdejstvuje na gospodarskem, političnem m narodnem polju. Tako je predsednik Mestne hranilnice in predsednik nadzornega sveta Zadružne elektrarne in Pletarne, predsednik sreske organizacije JNS in predsednik moške podružnice CMD ter vaditelj starejše vrste ptujskega Sokola. Poleg vsega je tudi član banovinskega sveta. Poročil ee je s hčerko ugledne rodbtoe dvornega svetnika dr. Ljubca, Mino in ima tri otroke, hčerki Klaro in Milo, ki je učiteljica, a Stanko, ki bo njegov naslednik v odvetniši pisarni, je zdai odvetniSki kandidat v sodni praksi. Ob priliki zaključnega večera akcijskega odbora za proslavo septembrskih dogodkov v soboto zvečer se je zbrala v restavraciji v LjMdskem vrtu odlična družba, ki ie obenem tjdi postavila 601etni jubilej očeta Senčarja. Izrečenih ie bilo vse polno čestitk, tako mu je mestni župan g. Jerše čeetita^ v imenu mesta, dr. Šalamun v imenu Sokola, ea. Jelka Salamunova v imenu KolaSic. ca. Jeršetova v imenu CMD, g. šol. nadzornik v pok. Pretner v imenu Tujsko prometnega in olepševalnega društva, g. Jožko Ber-lič v imenu sostilnicarske zveze, v imenj vinogradnikov in sadjarjev g. Ludovik Sa-gadin in še več drugih. Jubilant se je na čestitke, ki so prišle tako nepričakovano, ker je hotel praznovati svoj jubilej neopaženo in le v ožjem rodbinskem krogu, ginjen zahvalil. Ker pa praznuje oče Senčar 21. t. m. tudi svoj 60. god se tem čestitkam pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da nam ostane se dolgo leta Čil in zdrav!___ Borba z nasilnežem Novo mesto, 17. septembra. V Času, ko si podajajo kljuke po hišah od vseh vetrov zbrani ljudje, proseč miloščine pod pretvezo brezposelnosti, je več takih »brezposelnih reveŽevc pridno nalivalo želodce z dobro kapljico Murnovega v!notoča v Kandiji. Ko io se ga pa precej nabrali za »težko prisluženc denar, so se Se malo sporekM in zlasti med dvema postopačema se je razvil pravcat turnir, kjer so reteH debeli kamni v hrbte. Eden teh vltezev pa je vihtel staro, veliko britev, s katero je grozil nasprotniku, da ga kar pri priči zakolje. V tem pa je že pri-hitel stražnik, opozorjen po množici radovednežev. In junaki so jadrno pobegnili, le dva, od kateri je bil eden glavni razgrajač, kakor so ga označ'Ii ljudje, je pozval stražnik s seboj, pa sta le nerada ubogala. Komaj pa so stopili na pločnik ob Kasteličevi trgovini, kjer vodi cesta po strmem nasipu, se je glavni razgrajač mahoma zavihtel preko ograje po bregu doli. Stražnik pa seveda za njim. Jedva ga je pa dohitel in zgrabil, je nasilnež kar pobesnel in vnela se je srdita borba na tleh. V divji jezi, ki ga ie podžigal še alkohol, se je posrečilo pijancu osvoboditi eno roko, s katero je posegel v žep in privlekel iz njega veliko britev, češ: »Zdaj boš videl budiča€. Bržkone bi stražniku slaiba predla, da mu nista priskočila na pomoč dva gledalca in iztrgala nasilnežu britve iz rok. Toda lova še ni bilo konec. Divjak, za hip ukročen, je napravil par korakov s stražnikom, toda takoj je zopet v silnem zamahu odskočil in bežal po novi se i mišk i cesti. BKzu Pencatove vile pa se je spod-taknh* in padel z glavo naprej, a se je takoj zopet pobral. Tu so ga prijeli navzoč delavci ter ga izročili stražniku. Kako dobro ga je stražnik držal in kako silen skok je napravi! pri begu, priča skoro pol hrbta jopiča, ki je ostal v stražnikovih rokah. Stražnik sam si je pri opasni borbi razbil koleno in se ves potolkel po rokah, razen tega pa je zazijala še velika luknja na kolenu skoro novih hlač. Nove znamke Ljubljana, 18. septembra. 2e 1. septembra so izSle nove znamke, ki jih pa ljubljanska pošta nenavadno doleo ni poznala, ker njeni uslužbenci niso ooarili pretiska na njih. Tako se.je spodilo, da jih ie marši kak postni uslužbenec smatral za neveljavne in so zato morali ljudje neupravičeno plačevati globo, kakor bi bile pošiljke nefrankirane. Nove znamke so namreč % imenom >Jugoslavija< pretipkane redne znamke takoimenovane beograjske izdaje iz lela 1926, ki že dolgo niso več v prometu. Seda i so te znamke, kakor rečeno, »pot prišle v promet pretiskane v črni barvi z imenom >Jugoslavijta< v cirilici in latinici. Ker je bil ostanek posameznih vrednosti, ki je bil pretiskan, prav majhen, bodo nekatere ■namke v kratkem časi prav redke ter bodo dobile gotove znatno filatelistično vrednost Takih znamk je prišlo v promet: po 26 para 5,400.000 kom.: po 1 Din 2.900.000 komadov, po 8 Din 1,120.000 komadov, po 10 Din 370.000 komadov, po 20 Din 260.000 komadov, po 50 para 7,400.000 komadov, po 2 Din 380.000 komadov, po 4 Din 1,100.000 komadov, po 8 Din 130.000 komadov, po 15 Din samo 80.000 komado? in po 30 Din 250.000 komadov. Zbiralce torej predvsem opozarjamo na znamke po 15 Din m pa 2 Dm! V kratkem spet izidejo tudi znamke iz L 1926, ki so imele natisnjen dodatek prispevka v korist za poplavljence. Te znamke, ki jih imenujemo >poplavne<, bodo pravtako pretiskane z imenom >Jugoslavija<, a številka omenjenega prispevka v korist poplav-ljencem je prečrtan s štirimi črticami. Teh znamk izide po 25 para 1,300.000, znamk po 50 para l.OoO.OOO komadov, a znamk po 1 Din 450.000 komadov. Tudi prejšnje portovne znamke beograjske izdaje raznih zobčanj izidejo pretiskane v treh raznih barvah, in sicer je čez napis »Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenacac natisnjen ornamentalen okvir, okrog številke ee pa nahaja v polkrogu natisk Jugoslavija« v cirilici in latinici. Znamk za 50 para z zelenim natiekom izide 790.000 komadov, znamk za 1 Din z modrim nati-skom po 450.000 komadov, znamk po 2 Din z višnjevim natiskom bo 690.000 komadov, znamk po 5 Din z modrim natiskom 400.000 komadov in znamk po 10 Din z modrim natiskom bo le 130.000 komadov. Ker poštna uprava ne dela razlike med raznimi tiski in nakladami ter ne loči raznih zobčanj, pri teh znamkah ni znana količina poedinih tiskov in poedinih zobčanj. V tem pogledu torej filatelisti lahko dobe najlepše redkosti! Od tistega dneva, ko pridejo nove znamke v promet in dokler bodo v prometu, ne bo glavni depot mark v Beogradu izdajal drugih sedaj veliavnih poštnin znamk, seveda pa pri tem moramo opozoriti tudi na doplačilne znamke za Rdeči križ, ki so vče-rai prišle v promet in morajo biti na vsaki pošiljki, kaor smo že poročali.__ Iz Celja —c Kruh bo cenejši. Pekovski mojstri, člani Združenja pekov v Celju, so sklenili znižati krušne cene z 20. t. m. za 50 par pri kg, tako da bo stal kg belega kruha samo 4 Din, polbelega in rženega 3.50 Din ln črnega 3 Din. Kruh bodo pekli v »trućah po 2 in 4 Din. Tudi pri preprodajalcih se bo prodajal kruh po isti ceni. —c Umrl Je v petek 15. t. m. popoldne na hribu sv. Jožefa št. 3 v starosti 60 let postni poduradnik in bivši posestnik gosp. Martin Vldlc. —C SK Atlettk : ISSK Maribor 6:8 (1:1). Celje Je doživelo v nedeljo 17. t. m. dopoldne senzacijo: visok poraz podsavez-nega prvaka ISSK Maribor. Tekma Je bila odigrana na igrišču pri >Skalni kletic ob navzočnosti okrog 300 gledalcev. Mariborčani so izgledali utrujeni in so nudili neprimerno slabejso igro nego g. t. m., ko so z lahkoto premagali SK Jugoslavijo v Celju v razmerju 9:1. Pokazali so sicer dobro tehniko, bili pa so neodločni pred golom in so po odmoru znatno popustili. Atletiki ao se po nedeljskem porazu v tekmi s SK Dirijo (8:1) presenetljivo opomogli in so nudili smotreno in učinkovito, toda preostro igro. Tekma je bila izenačena in zelo živahna. Goli za Atletike so padli v 11. minuti prvega ter v 8., 21., 32., 37. in 43. minuti drugega, polčasa, gola za Maribor pa v 22. minuti prvega in 30. min. drugega polčasa. Koti 6:5 za Maribor. Tekmo je sodil g. Oberlindner iz Laškega v prvem polčasu točno, po odmoru pa delno površno. Tekma Je bila prijateljska. Zmaga Atletikov je zaslužena. —c SK Jugoslavija : SK Šoštanj 8:0 (1:0). V nedeljo 17. t. m. popoldne Je bila na igrišču pri »Skalni kletU ob prisotnosti 300 gledalcev otvorjeno jesensko tekmovanje za prvenstvo celjskega nogometnega okrožja s prvenstveno tekmo med SK Jugoslavijo in SK Šoštanjem. »Jugoslavija« je zmagala zasluzeno v razmerju 3:0 (1:0). Tekma Je nudila primitiven nogomet in ni bila zanimiva. Obema moštvoma nedostaje tehničnega znanja in smo-trenih kombinacij. Domačini so bili v lahni premoči ter so zabili gole v 13. min. prvega ter v 13. in 45. minuti drugega polčasa. Koti 6:2 za Jugoslavijo, v 6. min. drugega polčasa je sodnik izključil po enega igralca obeh klubov. Tekmo je so- dil g. Oberlindner objektivno, v predtek-mi je rezerva Atletikov porazila rezervo SK Olimpa v razmerju 3:2 (2:1). —c 2 5-letnic o septembrskih dogodkov bo svečano proslavilo Sokolsko društvo v Celju v nedeljo 24. t. m. ob pol ll. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu so govori, petje Celjskega pevskega društva in deklamacije. Pozivamo vso narodno javnost iz Celja in okolice, da se udeleži te proslave 1n pokaže svojo nacionalno zavest. —c V celjski bolnici je umrla v nedeljo 17. t. m. 31-letna železni carjeva žena Matilda Grobinova iz <5ačova pri Kostriv-nici. v MedJogu 23 pri Celju Je umrl istega dne 73-letni prevždtkar Anton Ltpovšek. —c Sokolski savezni izpiti za sodnike in sodnice v odbojki se bodo pričeli v nedeljo 2i. t. m. ob 9. dopoldne v mestni telovadnici v Celju. Ob istem času naj bo na mestu tudi članstvo in naraščaj zaradi igranja odbojke za sodnike. —c Najdeno. Dne 16. t. m. dopoldne je bila Za kresijo najdeno sesalka za kolo, na Ljubljanski cesti je bil najden črn ženski nizki čevelj, 17. t. m. popoldne pa na Kapucinskem mostu zavitek not. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SIftKI. — Telefon 33-78. V torek, sredo in četrtek ob H7 in J£9 uri kriminalni velefllm TAJINSTVENA VRATA Po nedolžnem obsojen ln vržen v ječo. Borba z banditi___ Halo! Pride! »ZADNJI DNEVI POMPEJEV« Iz Ptuja — Podban dr. Pirkmajer častni član občine Cvetkovci. V nedeljo je biki v občini Cvetkovci velika svečanost, kjer je tamošnji župan g. Lah Joiko v prisotnosti narodnega poslanca g. Lovra Petovarja, sre-skega načelnika dr. Bratrne. načelnika are-skega cestnega odbora g. Jeršeta in bano-vinskega svetnika dr. Senčarja ter domačega župnika g. Reharja z lepimi besedami izročil častno diplomo podbanu g. dr. Pirk-majerju, delo domačih rok, inž. Serajnika. V svojem govoru je župan g. Lah poudaril veb'ke zasluge, ki jih ima g. podban dr. Pirkmajer za to občino, ki jc dobila pred 7 leti železniško postajo OsluSevci. danes pa se otvarja po njegovi zaslugu rudi zgradba nove ceste OsluŠevci-Stojnci, ki jo je blagoslovil domači župnik g. Rehar. Načelnik sreskega cestnega odbora je pozdravil navzoče kmetovalce, kakor tudi še posebej g. podbana in ostale odlične goste. V svojem lepem nagovoru je segel v razvoj in zgodovino novo zgrajene ceste, ki se je zgradila s pomočjo banske uprave, pomožne akcije in vseh prizadetih občin. Sresko načelstvo in sreski cestni odbor sta zastavila istotako vse svoje sile in dala na razpolago vsa razpoložljiva sredstva za uresničenje davne želje občanov. Omenil je tudi nesebično prizadevanje in trud občanov, ki so tudi sami doprinesli mnogo žrtev s tem. da so brezplačno dovažali materijal. — Kako je spoštoval zloglasni »Štajcre« slovenski jezik m slovenskega kmeta. V roke nam je prišel zloglasni ^tajerc«, ki je izhajal v Ptuju, katerega urednik je bil Linhart, ki piše v svoji 42. števiJkn z dne 18. oktobra 1908 naslednje: »Mežnar pri minoritih v Ptuju ima — kakor se nam poroča — to nalogo, da kader pride na pošto in sliši kmetsko ljudstvo nemško govoriti, prične tuliti: zakaj pa slovensko ne govorite? Itd. Ta črna duša zasluži za svojo huj-skarijo toplo zaušnico in to se mu zna tudi zgoditi itd« S tem je jasno povedal kmet-slcemu ljudstvu, da ne trpi, da bi ono govorilo slovenski, kar je takrat tudi marsikateri viničar občutH na lastni koži, ki je bil v službi nemške gospode, kar pc se na žalost ie tudi danes dogaja. Lep primer te zagrizenosti je bil tudi pred kratkkn v mestu, ko je davčni sluga, dostavil tvrdki plačilni nalog, katerega njen poslovodja g. Al Bert Scharner ni hotel »prejeti, čas, da ime ni pravilno napisano. Ko mu je sKifla pojasnil, da se naj tozadevno obrne na davčno upravo, mu je ta dični gospod zalučil dostavno polo v obraz, da se je razletela po tleh. Zadevo ima sedaj v rokah sodiSče in pričakujemo, da bo ta gospod prejel eksem-plarično kazen. — Velika požarna katastrofa v Ločici pri Maj&perku. Huda nesreča je zadela v nedeljo dopoldne vas Ločice. oddaljena kake pol ure od Slovenske Bistrice in to ravno v času, ko so bili vaščani po večini pri maši v Malokah. Nekako okoli 11. ure je začelo goret« gospodarsko poslopje posestnika Verdmka Karla. Ogenj se ie kmalu razSiri! na vso domačijo tako, da je bilo mahoma v ognju tudi s ta no van jako poslopje, živinski hlevi, kolarnioa in kletno poslopje. Ker so v vasi poslopja po veoini s slamo krita, se je ogenj prenesel se na sosedna poslopja ter je požar uničil domačije tvdi nos*»«tn'kom Pšeničnik Neži. Ri-tonja Ha ti H. Matjan Tnnezu in Maisek Matiji. Ogenj so še pravočasno opazili v tovarni za tanin v Majšperku, kjer je dala tovarna signal s sireno, istočasno pa prosili telefonično za pomoč ptujsko gasilsko društvo, ki je takoi odhitelo gasit. Poleg požarne brambe Majšperk in Ptuj. je prihitela na pomoč tudi požarna hramba iz Slovenske Ristrice. Z združenimi močmi se je posrečilo z velikim naporom ogenj vsaj v toliko lokalizirati, da ni bilo yeč nevarnosti z« sosedna poslonja. ki so iib pokrivali z namočenimi plahtami V vasi sami pa je nastala velika panika, ko so se vračali va-ščani od ma$e. Omejiti pa so s« morali samo na reševanje živine in deloma pohištva, vse drutfo. zlasti pa poljski pridelki m gospodarsko orodic. je biVo uničeno. Skoda ie cenjena na okroglo 300.000 Din. ki pa je le deloma krita. K sreči je v bližini potok Ločnica, iz katerega so črpali gasilci vodo. ker bi bila sicer katstrofa še večja. — Noplavlieno žensko truplo. Drava je naplavila v Orešju nad Ptujem žensko truplo, ki je bilo oblečeno samo v spodnje hlače in srajco. Ženska je stara okoli 20 let, 160 cm visoka, črnih las in zdravih zob. Truplo je moralo ležati v vodi najmanj 3 do 4 tedne. Neznanko, katere identitete niso mogri ugotoviti, so pokopali na rogoznlskem pokopališču. Dnevne vesti — Dr. Leonid Pitamic častni član Udruženja ameriSklh odvetnikov. Udruženje ameriških odvetnikov je povabilo našega poslanika v Washingtonu dr. Leonida Pi-tamica, da je predaval na ameriškem kongresu 1. t. m. v Grand Rapidsu, države Mi-chigan. Kongresu so prisostvovali odvetniki iz vseh ameriških držav. Pri - tej priliki je bil dr. Pitamic izvoljen za častnega člana Udruženja ameriških hodvetnikov. — Angleški turisti v Triglavskem pogorju. Minuli teden je prispela v Ljubljano večja družba angleških turistov. V pisarni SPD so dobili informacije ter Jo v soboto mahnili v Triglavsko pogorje, kjer se mnde S© danes. Večinoma so dHaki in dijakinje Iz Londona in Cambridgea. Praktični učiteljski Izpiti na drž. učiteljski ioll v Ljubljani se začno v pe. tek 20. oktobra ob 8. uri. Kandidatje-ke, ki imajo že najmanje 20 mesecev efektivne službe, naj vlože pravimo opremljene prošnje za pripust k izpitu uradnim potom tako, da bodo najpozneje do 17. oktobra t. 1. v rokah Izpitne komisije. Kasneje došle prošnje pridejo v poštev šele za prihodnji termin »pomladi. Izpitni odbor. _ Tujci Je vedno prihajajo na Jadran. V nedeljo je prispela v Split večja skupina avstrijskih letovišča rje v, ki si ogledajo nekatere večje kraje na Jadranu, potem pa posetijo Krk. Poleg njih je prispelo Se 80 tujcev potujočih po Jadranu. Snoči je pa prispelo iz Dubrovnika v Split 30 rumun-skih zdravnikov, udeležencev medicinskega Tedna. _ Z altom pJaoujeJo dolgove. Na zahtevo kmečkih dolžnikov neke banke v Ba-njaluki so uvedli nov način plačevanja dolgov. Banke so uredile žitna skladišča, kamor bodo kmetje dovažali na račun dolgov žito. _ Delegatska seja Drustva Jug. obrtnikov v Ljubljani. V nedeljo se je vršila v hotelu >Štrukelj« v Ljubljani ob številni udeležbi delegatov podružnic >Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino« v Ljubljani delegatska seja DJO, katere se je udeležilo nad 50 delegatov podružnic In članov osrednjega odbora. Na seji so se obravnavale razne obrtno-sta-novske zadeve, tako tudi nastop obrtništva pri občinskih volitvah. Pri tem se je zavzelo stališče, da naj obrtništva korporativno sodeluje pri volitvah in si pridobi v odiborih čim več zastopstva. Dalje o no-velizaciji k obrtnemu zakonu ln o p tieb-ni spremembi društvenih pravil glede na velik razvoj društva. Na dnevnem redu so bila obširna poročila osrednjega odbora in podružnic. Delegatski zbor je soglasno sklenil prirejati obrtniški dan '.a obrtništvo v dravski banovini dne 1. decembra vsako leto. kot imajo to tovariši obrtniki v Srbiji ln na Hrvatskem Ta proslava je zamišljena tako, da se bodo na njej vršila predavanja in sk'epanje v smislu obrtno - stanovske propagande Pri točki raznoterosti je bilo izrečenih mnogo koristnih misli in predlogov za dobrobit obrtništva, nakar je predsednik Pičman po štiri - urnem razpravljanju zaključil sejo. _ »Ljudska samopomoč* v Mariboru. reg. pom. blagajna, je imela v ne leljo dne IT. t. m. izredni občni zbor, na katerem so se sprejela nova pravila, na podlagi katerih se -bodo sprejemali novi člani. Samo prehodne določbe glede starih članov se niso sprejele, ker ni prišlo do sporazuma. Izvolila se je izmed navzočih članov tričlanska deputacija, ki bo predložila kubanski upravi posebno tozadevno prošnjo — Črni kolek Družbe sv. Cirila in Metoda pričakuje naročnikov. Spomin sep-termberskih dogodkov in njenih žrtev je. Ko se spominjamo nedolžnih narodnih mu-Cenikov, počastimo njih spomin s črnim kolekom. _ Nov grob. Včeraj je na Krku nenadoma umrl faktor litografije znanega llto-grafičnega zavode Joskp Čemažar v Ljubljani g. Karel L a m p r e c h t. Njegove zemske ostanke prepeljejo v Ljubljano in pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice sv. Krištofa. Bodi mu !«hka zemlja. težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno hladno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Beogradu in Mariboru, drugod se je pa šele pripravljalo k dežju. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 26, v Splitu 24, v Sarajevu 23, v Zagrebu 22, v Ljubljani 23. v Beogradu 20, v Mariboru 19 stopinj. Davi Je kazal barometer v Ljubljani T62.o, temperatura je znašaia 11.7. — Strašna smrt delavca. Iz Nove Gradiške poročajo o strašni smrti delavca Selima Muharemovića, ki si je bil napravil na planini Kozari blizu žage kolibo, kamor se je zatekel pred neurjem. Silen vihar je pa prelomil debelo bukev, ki je padla na kolibo in zmečkala ubogega delavca tako. da ie obležal mrtev. _ Dvojen samomor. V Osijeku sta Bi včeraj ponoči končala življenje 79-letna Margita Petres in 27-letni Jullus Andre. Petresova je stanovala skupaj s svojim nečakom Andrejem V smrt ju je pognala beda. — Ciril Debevec: Gledališki zapiski (Slovenske poti, zvezek osmi). Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. (100 strani, cena Din 30.—.) Pravkar je izšla, ki ji v našem jeziku ne najdeš podobne: režiser in igralec Ciril Debevec je napisal dolgo vrsto aforizmov o gledališču. O tem, kaj gle-_ dališče je, kaj pomeni, v kakšnem odnosu je nasproti ostali kulturi, kako naj se gledališče vodi in upravlja. Dalje o repertoarju in repertoarni politiki, o vprašanju naše dramatike, o klasikih v sodobnem gledališču, o zabavnih igrah, o ljudskem repertoarju i. dr. Potem imaš v tej knjigi poglavja o gledališkem jeziku in govoru, pa 0 režiji in režiserjih, o igranju in igralcih, o inscenaciji, o gledališki kritiki, o publiki, o naraščaju, o propagandi, reklami in drugem. Ni ga skoraj vprašanja v zvezi z gledališčem, ki se ga pisec ne bi bil dotaknil vsaj z enim aforizmom. V knjigi imaš skoraj 370 aforizmov. nekateri so daljši, drugi krajši, vsak pa vsebuje kakšno misel, opažanje, izkustvo o vsem, kar se biče teatra, ^isec ni samo izboren teoretični poznava-'ec gledališča, temveč tudi priznan praktik. Vjegov duševni pogled je razgledan po *ej strokovni književnosti, pero pa ima *tro in gladko. Mnogi njegovi duhoviti orizmi zadevajo v živo. Vmes citira tudi •katere domače in tuje avtorje. Debevče-■ »Gledališke zapiske« mora prečitati vsak. 'or je količkaj zainteresiran na našem kultnem življenju. Predvsem bodo to knjigo pozdravili gledališki obiskovalci, saj jim razširja in poglablja pogled v gledališko i umetnost. Naši igralci pa so 1 njo dobili pravi brevir. Naročajte in kupujte »Gledališke zapiske« pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in Mariboru. Pri slabosti je naravna >Franz Jose-fova< voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaze že v malih količinah koristno Iz Ljubljane _Ij Osemdesetletnl jubilej. V četrtek dne 21. septembra praznuje zdrava In vedra v krogu svojih sorodnikov evojo osemdesetletnico gospa Serafina Sajo-v i c, vdova po ljubljanskem odvetniku. Ljubezniva jubilantka živi vse svoje življenje v našem mestu in ima v ljubljanski družbi mnogo prijateljev, želimo Ji. da bi ostala zdrava ln čil« do skrajnih meja človeškega življenja! —Ij Javna seja občinske uprave ljubljanske. V petek ob 17. bo v mestni dvorani redna javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu so poleg naznanila predsedstva, odobrenja zapisnika zadnje seje ter zaprisege novoimenovanih občinskih odbornikov poročila finančnega, gradbenega in personalno pravnega odseka ter dopolnilne volitve v odseke občinske uprave. Referent finančneea odseka bo poročal med drugim o ustanovitvi revije »Kronika mesta Ljubljane in njenega prebivalstva<, o prošnji Narodne galerije, da se del subvencije ne porabi za pokritje računov, o prošnji prostovoljnega nasilnega društva na Barju za podporo v svrho nabave gasilnega avtomobila in o zvišanju prejemkov pogodbenih nameščencev mestnega načelstva. Poročila gradbenega odseka se nanašajo na imenovanje in preimenovanje ulic, na zgradbo šole za Bežigradom, na pravilnik za gradbene takse ln na razne prošnje Javni bo sledila tajna seja. —Ij Opozorilo kolesarjem. Vojaška komisija pregleduje na Ambroževem trgu kolesa ter izda za vsako pregledano kolo posebno vojaško knjižico, ki jo mora lastnik kolesa dobro čuvati, da more z njo vedno dokazati, da je bilo njegovo kolo vojaško res pregledano Kdor namreč tega po pregledu ne bo mogel s knjižico dokazati, bo po vojaško kazerskih prednisih najstrožje kaznovan Vsi v Ljubljani biva joči lastniki moških koles se zato opozarjajo, da zanesljivo pripeljejo svoja kolesa pravočasno k pregledu po onem vrstnem redu, ki je razviden na po mestu nalepi ic nih razglasih. Kdor bi iz opravičljivih Taz-logov ne mogel priti ob določenem času k pregledu, nai pride, kadar pač more. vendar na naikasneie do 27 t m. Komisija posluje vsak delavnik odool osme ure dilie. dokler ne pregleda vseh nripelianih koles. —M Postavitev ograje ob Ljublianici. Kakor «mO že poročali bo mestna občina še letos postavila ob Ljublianici ograjo. I da prepreči nesreče. kakršne so se že ponovno oripetile Načrti in proračuni so že gotovi in ie računati, da se bo v najkrajšem ča«u pričelo z delom Prvotno ie bil namen, postaviti le zasilno ograjo Sedaj pa je nnčrt spremenjen v toliko, da se bo zasilna lesena ograja postavila le tam, kjer zaenkrat ni mogoče postaviti definitivne, to je od Frančiškanskega mostu do Cukrarne. in sicer na obeh bregovih Od Cukrarne do mostu pa bodo postavili definitivno ograjo na betonskih stebričkih z lesenim' ličnimi prečnicami Stroški za ograjo zaradi tega ne bodo mnogo večji in bodo znašali v celoti okrog 120.000 Din —Ij C-abonma je zopet odprt, priglasi se sprejemajo v gledališki blagajn' v dramskem gledališču. Gledališka uprava ga je morala ponovno odpreti zato, ker ji na dosedanjih abonmajih predvsem v parterju in na balkonu primanjkuje razpoložljivih sedežev. Pri te i priliki ponovno opozarjamo na izcedno ugodnost, ki jo nudi gled abonma, cene so nizke in celoletna abon manska odškodnina se plačuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih. Priglasi za abonma C se sprejemajo cel teden, prihod nji teden pa ga že uvrstimo v tek predstav. Zato nujno prosimo vse interesente, da se čimprej priglase. __Ij Ženski Pokret vabi članice, da se udeleže sestanka s češko feministko g. dr Tulko Chlapec - DjordevIČ. ki bo v četrtek 21. t. m. ob 5. uri popoldne v damBki sob* kavarne Emone. Brez posebnih vabil lj— Na jutrišnjo premiero »Ekstaie« * Elitnem kinu Matiri opozarjamo posebno tiste, ki žele videti enkrat film brez običajnega operetnega >ki?a«. umetnino, ki eto i i v filmski po vetrnici doslej čisto oeamliena Film je delo režiserja Machatega, mladega češkega imetnika, ki si je za svoj ^zor vzel Ruse in ee docela poglobil v njihovo umetniSko ustvarjanje. Trne Machatega nam ni povsem tuje, saf Erotikon< z našo Ito Rino. >Eketaza« ie film, ki na drzen način kaže življenje, takšno kot ie v resnici, čieto enostavna ie vsebina, lahko razumljiva, toda tako trda in kruta, kot je življenje in Človek. Brez olepSavanja nam predočuje Mnchatv zakonsko tragedijo in njene vzroke. Pokaže nam mlado ženo, poročeno s eta-rikavim pedantom, že zakonska noč h* pri-nes bridko razočaranje. Tn potem življenje prvih dni zakona... Razočaranje za razočaranjem. Zakon dveh ljudi, ki sta »i po dusi diametralno nasprotna. Namesto ljubezni in erotičnega izživljanja je deležna mlada žena le konvencijonalnih form nenormalnega zakona. Povsem naravno je, da prevarana žena zapusti moža. Usoda pa ji pripelje na pot mladega inzenjeris. Se prvi pogled obeh mladih Ifudi jima prinese spoznan ie. da sta »tvar jena drug za drugega. Tn duSa končno srečne Sen« poje vieoko pesem liubezni —Ij Dane« ladnjt dan > Zadnji h dni Pompe je ve ZKD predvaja danes ob 14. nepreklicno zadnjikrat zvočni film »Zadnji dnevi Pompejev«. Kdor tega krasnega filmskega dela Se ni videl, naj si ga sigurno ogleda. —lj Ramo Se danes »Havajska rosa« ▼ Elitnem kina Matiel. Paul Abrahamova opereta »Havajska roia« bo samo ie danes na sporedu Elitnega kina Matice. Prijatelji lepe muzike, divnih popevk hi čarobnega petin nai »i io ogledak>. _Ij Plesni zavod »Jenko« _ Kazina otvori letošnjo sezono 1. oktobra, ko se povrne mojster Jenko iz inozemskega studijskega potovanja. 473-n —I j Pouk esperanta se prične dre v i ob 19.30 v soli na Grabnu (Oojrova cesta). V>lSe se lahko ie vsak. —Ij Zastopnike ljubljanskih krajevnih organizacij JN8 v centralnem agitacijskem odboru za volitve v Delavsko zbornico pozivamo, da se zanesljivo udeleže zaupni-skega sestanka drevl ob 20. uri v dvorani OUZD. Vska organizacija naj pošlje zanesljivo tri zastopnike. Udeležba obvezna. Sresko tajništvo JNS FIlm erotike, strasti in hrepenenja po življenja, uživanju in ljubezni.. .• Simfonija viharno utripajočih src dveh mladih ljudi, ki se ljubita... Visoka pesem nature, ki hrepeni po svobodi in lepoti.. s asa Filmska umetnina, delo vele-nadarjenega režiserja Machatega, mojstra novih poti! Življenjska slika treh ljudi: Zvonimir Rogoz mož "leđa Kiesler žena Arihest Mog tretji Jutri premiera v ELITNEM KINU MATICI Z J*se«iic — Jožeta Kun čiča zadpja pot. V nedeljo popoldne se je vršil na Blejski Dobravi pogreb uglednega veleposestnika in lesnega trgovca Jožeta. Kunčiča ob ogromni udeležbi ljudi, ki so prišli od blizu in daleč. Tako veličastnega pogreba še ni doživela Blejska Dobrava in bo ostal še dolgo domačinom in udeležencem v spominu. Pred hišo žalosti je pevsko društvo »Sava« zapelo ginljivo žalostinko, nakar je krenil dolg žalni sprevod z jeseniško sokolsko godbo na čelu skozi vas na pokopališče. Tu so pevci znova zapeli ob odprtem grobu, nakar je zemlja sprejela v svoj objem uglednega moža in delavnega Človeka. — Lep sokolski jnvui nastop. 3cko!sko društvo Jesenice je priredilo v nedeljo zvečer v Sokolskem domu svoj notranji javni nastop, ki je v tehničnem oziru krasno uspe1. Sodelovali so člani, moški in ženski naraščaj Sokola Koroška Bela-Javornik, ki so nastopili z izbranimi točkami. Telovadbo je otvoril jeseniški moški in ženski naraščaj, ki Je strumno izvajal dr. Murnikov »Naprej«, nakar so naraščajnice z Javornika vzorno nastopile z vajami z venčki. Sledil je nastop moškega naraščaja z Javornika, ki je strumno izvajal težke skupinske proste vaje v petorici. Na bradlji so nastopili štirje člani z Jesenic in dva iz Javornika, ki so izvajali vratolomne vaje. prepletene z držami, premeti in seskoki. s sigurnostjo, lahkoto in eleganco. Po odmoru so nastopili člani in članice z Jesenic s skupinskimi vajami, ki so jih lepo izvedli. Sledil je nastop članic s skupinskimi vajami, nakar je nastopilo 8 mišičastih in zastavnih telovadcev zJavornika, ki so izvedli krasno sestavo ^Jekleni krog«, prepleteno p težkimi držami in krasnimi skupinami, z vso sigurnostjo in eleganco. Viharno odobravanje občinstva se kar ni hotelo poleči ter je hotelo telovadce znova priklicati na oder. toda brez uspeha. To je tudi pravilno, ker vsaka stvar le enkrat napravi dober vtis, in če je dobro izvedena, ostane vsem v lepem spominu. Telovadbo so zaključili domači telovadci, ki so vzorno izvedli slikovite skupinske proste vaje in želi zasluženo priznanje. Vsa prireditev je vzorno uspela in bi zaslužila boljši obisk. — Vlomilci na delu. Komaj se je nekoliko poleglo razburjenje med meščanstvom zaradi predrznih vlomov v Klabusovo trgovino in glavno zalogo tobaka, že je bil v noči od nedelje na ponedeljek izvršen vlom v Krekov prosvetni dom, v katerem pa vlomilci niso našli pričakovanega plena. Vlomilci so z vitrlbom odprli glavna stranska vrata ter odprli z vitrihi tudi vrata delavnice krojaškega mojstra g. Vinka 2eleznika, kateremu so odnesli blago za moško obleko. Poskušali so tudi vlomiti v domu se nahajajočo trgovino z nabožnimi predmeti in šolskimi potrebščinami, kar pa se jim ni posrečilo, nakar so šli v kuhinjo, kjer so se pošteno najedli, od tam po v klet, kjer so se založili z dobro kapljico in se *napili ter tako okrepčani krenili na turnejo, o katere uspehih bomo morda zopet kaj kmalu vedeli poročati. Zdi se. da je na Jesenicah dobro organizirana tolpa svedrovcev, ki je izvršila v enem samem mesecu sedem vlomov in to v najbolj obljudenih delih mesta. — Huda borba za vsakdanji kruh. V tovarni KID na Jesenicah in na Javorniku so po daljšem presledku sprejeli zopet 46 delavcev na delo. V prvi vrsti so sprejeli take, ki so že bili v službi, pa so bili pri. vojakih, v drugI vrsti pa one. ki so bili lansko leto reducirani Izmed onih. ki so bili na novo odnosno prvi"' sprejeti, so bi'i vsi profesioniati. v celem pa je priglašenih okrog 500 delavcev in se bije med njimi hud boj, kdo bo se sprejet. Glavni in obratni zaupnik imajo polne roke dela in zelo neprijetno stališče, ker je pritisk nanje od prosilcev selo silen, a ne morejo pomagati niti najbolj potrebnim, ker je ponudba mnogo prevelika. Dan za dnevom stoje pred tovarno velike množice delavstva, ki caka na sprejem in to od blizu in daleč, a maio bo tako srečnih, da bodo sprejeti v delo. Borba za kruh je izredno huda. Za svoje sinove prosijo tudi očetje in matere, ki iščejo vse mogoče zveze ter moledujejo, prosijo in jokajo na vse načine ln tožijo svoje gorje in revščino, toda večinoma zaman. Zdravje, moč. sposobnost, socialni oziri, a morda tudi dobro zaledje kandidatov bodo odločili v njihovo korist. — Za javno varnost. V našem mestu je bilo v zadnjem času več nesreč, vlomov in tatvin. Kolesarji, motociklisti in avtomobi-listi dirjajo skozi mesto kot za stavo in kot bi za nje ne veljali cestno policijski predpisi in obziri do občinstva. Poleg toga pa je bilo zadnje Čase več vlomov in to v trgovine ob najbolj prometnih cestah. Poklicani faktorji, ki jim je .poverjena lavna varnost, naj v bodoče store vse, da bo varnost življenja in imetja veija. Ako manjka orožnikov, naj se stanica oiači in če je en cestni redar, odnosno stražnik premalo, namestite še enega, ali pa vsaj poverite sedanjemu stražniku v prvi vrsti nočno službo. V našem kraju se pojavlja v zadnjem času mnogo temnih elementov, ki se bo treba bolj zanimati za nje. Sz Trebnfesga _ Lepa prireditev >Krke«. Včeraj je tukajšnji krajevni odbor iKrke* priredil piknik na vrtu Tomšičeve gostilne. Piknika se je udeležila večja skupina Ljubljančanov s svojim sname! orkestrom ter člani viškega balincarskega kluba. Prireditev so posetili Trebanjci in okoličani ter je uspela v vsakem pogledu Ob 3. popoldne je bil pečen koštrun na ražnju nakar so pričele balincarske tekme Rezultat tekem je 100 proti 71 točkam za VIČ. >Krki« v Trebnjem na velikem napredku vse priznanje, priznanje pa tudi onim, ki jo vedno moralno in gmotno podpre, kar je ed*-no potrebno za napredek, ki si ga naš kraj želi. Iz Kranja — S ♦iralico zasledovani aretirani. Ze dolgo zasledovane svedrovce in profesijo-nalne kvartopirce se je posrečilo tukajšnji orožniški patrulji pred dnevi v Kranju aretirati. Štiriperesna deteljica Mertl, Čimžar, K-opitar in Mrak je sedela v četrtek v gostilni »Na podrtim« in igrala karte, ko jih je zasegla roka pravice. Vsi so pri zaslišanju zanikali inkriminirana dejanja. Pri prvem, ki je kovaški pomočnik, a se raje bavi s poseganjem po tuji lastnini in igranjem kart, so orožniki našli vitrih. Vsi štirje so bili izročeni sodišču. — Na včerajšnjem živinskem sejmu je bila prav živahna kupčija. Prignanih je bilo vsega 183 glav Živine, in sicer 76 volov, 22 krav, 2 teleti, 3 junic, 1 bik, 33 svinj in 44 prašičev Prodanih pa je bilo 152 glav živne. — V nedeljo je bila odigrana prvenstvena hazenska tekma med družino SK Koro-tana iz Kranja in podsavezno hazensko družino Atene iz Ljubljane, ki je naravno 'zpadla v prid družine Atene z rezultatom 15:2. Ta rezultat je za kranjsko družino časten. Kljub visokemu porazu je bil potek igre prav živahen in se je zlasti odlikovala half-linija domačink, ki se le pred £olom niso znale uveljaviti. Sodil je dobro g. Kušar iz Ljubljane. V prvenstveni tekmi na Rakeku je zmagalo nogometno moštvo S KKorotana z 8:2 (5:0). Prihodnjo nedeljo pa odigra SK Korotan prvenstveno nogometno tekmo s SK Bratstvom rta Jesenicah. Iz Črnomlja — Pomanjkanje pismonoš. §e spomladi je bil eden našib pismonoš upokojen, do danes pa še nimamo namestnika in se po-ita v nekatera dostavna področja dostav-■ia le dvakrat tedensko, kar je vsekakor premalo Ker ie območje naše pošte precej veliko, bi nujno rabili še enega pismonošo tako. da bi pošta mogla dostavljati --saj trikrat tedensko kar d^.nes pač ni več pretirana zahteva L'parno, da bo našj^ opravičeni prošnji kmalu ugodeno — Krompirjeva letina je letos izvrstna na njivah, kjer so 9pornIadi posadili nabavljeni semenski krompir, ki ga je dobavila po prizadevanju banske uprave Kmetijska družba. Krompir domačega semena pa je pričel še nred tedni nešati in se sušiti. Maše sresko načelstvo. ki se je v kmetijskem delu pokazalo kot izredno agilno in inicijativno, se peča «edai z mislijo po-'rffoma in z vso potrebno previdnostjo izmenjati vsa semena z boljšimi selekcioniranimi. Za krompirjem pride na vrsto najprej pšenica, ki je v naših krajah podvržena raznim boleznim, ker pač gospodarji nimajo navade v določeni dobi in po potrebi izmenjavati semena, kakor je to v naprednejših srezih. Spričo sedanjega poživ-Ijenega dela smemo upati, da bodo v do-glednem času tudi v kmetijstvu v naših krajih mogli biti doseženi prav lepi uspehi. — Sadjarski tečaii, ki bi se morali vršiti v Adlešičih, Semiču. Črnomlju, Dra-gatušu, Vinici in Starem trgu v času od 22. do 30. tega meseca, so odgođeni zaradi nesreče, ki je zadela predavatelja, znanega sadjarskega strokovnjaka, g. Streklja. Kdaj se bodo vršili, bo pravočasno ob Javljeno — Kmetijsko gospodinjski tečni na Vinici prireja v času od 1. septembra do 30. novembra banska uprava za občini Vinico in Sinji vrh. V tečaj so lahko sprejeta dekleta dostojnega vedenja, ki se bodo kasneje resnično posvetila kmetijskemu gospodinjstvu in gospodinje, ki žele svoje gospodinjsko znanje izpopolniti Tečaj vodi zprašana učiteljica s kmet'jsko gospodinjskim izpitom, pomaga pa ji gospodinjska pomočnica Obe plačuje banska uprava, ki ie dala brezplačno na razpolago tudi ves potreben inventar, kakor kuhin^ki :n jedilni pribor, šivalne stroje itd Pouk se vrši ob delavnikih. doč;m > nedelje in prazn'k; pouka prost; dnevi PtJeg potrebnega b'aea za šivanje, pla^'^ejo gojenke helensko oo 10 Din za nakup speceriie. me =a in (\r in v narav; nekatera živila za "čenje v nrin^-avlianju 'edil in v kuhanju Revnim goienkam na ie :elo ta malenkostni prispevek znižan, ket dobiva tečaj pod- poro od banske uprave, naših občin in od sreskega kmetijskega zaklada. Pouk se vrši v teoretičnem in praktičnem kuhanju. šivanju, perutninarstvu, mlekarstvu, vrtnarstvu, vkuhavanju sadja, negi dojenčkov, zdravstvu in raznih drugih koristnih znanjih za mladega dekleta. Ljudstvo je banski upravi in organizatorjem za ta tečaj zelo hvaležno, uspeh pa bo gotovo prav tako odličen, kakor je bil na enakih te čajih v Semiču in Črnomlju, ker so naša dekleta zelo dostopna za pouk in napre dek. — Volilni imeniki za volitve v Delavske zbornice in za občinske volitve so razgrnjeni in se vrže že tudi reklamacije Za občinske volitve vlada živahno zanimanje in upamo, da bodo izvoljeni možje, ki so z dosedanjim resnim in treznim delom že dokazali, da lahko nudijo zadostno jamstvo za uspeh v delu v novo organiziranih občinah našega sreza. Iz Hrastnika _ Otvoritev strelišča. V nedeJjo dopoldne je tamošnja savezna streljačka družina Hrastnik . Dol otvorila svoje zasilno urejeno strelišče. Na strelišču so se zbrali vsi odborniki in članstvo druilne ter številno prebivalstvo, ki je z zanimanjem opazovalo izurjenost strelcev. ćetudi je strelišče urejeno samo zasilno, vendar po popoLnoma odgovarja vsem potrebam in zahtevam pravil. Ono bo mnogo pripomoglo k nadaJjnemu jačanju družine ln naci-jonalne zavesti njenih Članov in prebivalstva. Do sedaj je štela družina že nad 60 članov, s tem pa, ko je pričela s streljanjem se bo njeno članstvo hitro pomnoži lo. Odslej se bo streljalo, dokler bo vreme ugodno, vsako nedeljo od 9__12 ln od 14__16. ure. _ Otvoritev zvočnega kina. Tukaj&n;i Sck-n] je otvoril v soboto svoj novi ivoč jI kino. S tem je pa-C ustreženo prebivalstvu, k- je bilo do sedaj navezano na Trbovlje. Kane veliko zanimanje Je vladalo v Hra-stn'ku za zvočni kino, priča dejstvo, 1a Hi Lile vse predstave skoro ra&pro lane. Seveda je Sokol upošteval težko stanje ■netivalstva Ln Je cene znižal na najnižjo mero ter poskrbel za prvovrsten program. _ Nasilneži, čeprav Je v Hrastniku dovolj brezposelnih ln dovolj revščine, vendar se je beračenje tudi pri nas neverjetno razpaslo. Seveda ne beračijo domačini, temveč tujci, za katere se ne ve, odkod Ln kaj so. često se Je že primerilo, da so bili med njimi nasilneži ln delomrtnežl, ki ne marajo prijeti za delo, ako jim ga človek nudi. Tudi danes sta prosjačila po Hrastniku dva mlada fanta, ki sta zahtevala od strank podpore. Ako Jima kdo nI ustregel, sta počela z grožnjami. Konec njihovemu nasilstvu so napravili orožniki, ki so oba nasilneža aretirali in odpeljali v Laško, k sodišču, ki jima bo pač ohladilo preveč nasilno kri VOČNI KINO IDEAL Danes ob 4M 7. In 9. nrl zveoer HALO BABY! Prekrasna filmska opereta o mladi uradnici podzemske Železnice in njenem zaročencu pilotu. — Čarobne popevke Paula Abrahama. >Iarta EgRerth, Hermana Thi-mi£, Jakob Tiedtke, Fritz Kampers Samo 2 dni! Samo danes In jutri! Iz Metlike _ Za vrillca dolžnosti sresksga načel> nika je začasno Imenovan na mesto dosedanjega zastopnika g. dr. J- sipa Tomftiča, sreskega podnačelnika iz Krškega, g dr. Fran Hrašovec, banski svetnik, ki je bil doslej prldeljen banski upravi v Ljubljani. Upamo in prepričani smo, da bo tudi nafi novi načelnik z enako ljubeznijo delal za napredek in povzdigo naših krajev, kakor pok. g. Karlavaris. _ Pevski rbor našega Sokola, ki Je svoječasno nastopil Že tudi v ljubljanskem radiu, je pričel zopet z rednimi vajami. Za proslavo ujedinjenja pripravlja nastop. Vodi ga učitelj g. Marijan Bitner iz Boža-kovega, glasovni poukt pa ime v rokah metliški šolski upravitelj g. Vlarllmifr Tončlč. _ Most čec Kolpo zaprt. Dela na podL ranju starega mostu čez Kolpo, ki je svojo dolžnost opravljal že nad 50 let, napredujejo naglo. Poleg dosedanjega mostu postavljajo z isto gradbo nov provizorični most, ki bo dovršen najkasneje do 3. oktobra, do katerega dneva je dosedanji most sploh za vsak vozni promet zaprt. Avtomobillsti morejo preko Kolpe le z brodom pri Kamanju, a enako kmetje s svojimi vozili. Novi most bo ielezne konstrukcije na betonskih opornikih, ki bosta v strugi !e dva. Za pojpon strojev, za črpanje in drugo je napeljan poseben električni vod z napetostjo 5000 voltov Dela se bodo vršila nemoteno tudi poiimi tako. da bodo betonska dela dovršena najbr* že do februarja prihodnjega leta. nakar začno postavljati železno konstrukcijo. Novo cestišče bo sa 2 m višje od dosedanjega to bo tako precej Izravnan klanec od metliške Vinarske zadruge do dosedanjega mostu. _ Dela na dograditvi cest na Vejerju in pri Podzemlju se bližajo konou. V ne-leljo se je vršila kolavd&cija rektiflkacije klanca na Vejerju, ki so Jo opravili sreski načelnik g. dr. Hrasovec, sreski cestni odbor in član banovinskoga sveta g«. Martin Bajuk. Predvideni kredit ne zadošča in se bo moral režijski odbor za dogradnjo ceste obrniti na bansko upravo In zaprositi za kritje majkajočega zneBka Upamo, da bo banska uprava, ki pozna ln sicer uvažuje naše težke razmere, tudi v tem primeru priskočila na pomoč in nakazala še potrebni kredit. _ Naii mati generali so včeraj Igra!* s črnomeljskimi žogobrc. Kljub temu, da največji igralec ne meri več kot pet pedi so stvar vzeli zelo resno In določili ceV svoje klubske funkcijonarje. Razen nm cejšnjega vrišča ni bilo nič hudega. PREM1.TFRA — Radoveden sem, aH se bo to 1 lo dolgo obdržalo na odru? — Seveda se bo, saj je že po!n opera se pa Se vedno drfL Svet stoji na glavi Dinglerjeva teorija hoče ovreči vse, kar smo vedeli doslej o naši zemlji in svetovju Človeški duh stremi neprestano kvišku, izum sledi izumu, odkritje odkritju, novo nadomestuje staro, a končno zvemo, da je vse, česar smo se učili o naši zemlji, zopet ovrženo in kdove, kaj bomo še vse zvedeli. Doslej smo se učili, da je naša zemlja nekoliko sploščena obla, ki ji je odka-zano mesto med miljardami drugih nebesnih te.es. Naenkrat se pa pojavi učenjak, ki trdi. da je napačno vse. kar so nam pravili doslej zvezdoslov-ci o našem planetu. Dingler, kakor se piše ta učenjak, gre v svojih zaključkih logično pot. Za podlago mu služijo zdravniške izkušnje in zdravniško stališče, ki vidijo po njem najmlajši zemljani vse predmete stoječe na glavi. To je nedvomno v zvezi s sestavo človeškega očesa. Oko lahko primerjamo s fotokamero, kajti punčica v njem nam kaže obrnjeno s.iko, kakor fotografska plošča. Zakaj pa vidimo v resnici vse predmete prav in ne narobe. Doslej neznani skrivnostni organ v možganih skrbi po mnenju zdravnikov za to, da vidimo vse predmete prav obrnjene. Ta organ prenese sliko iz očesa v možgane in šele tam se slika obrne. In tu se začenja Dinglerjevo razmišljanje. Po njegovem mnenju bi stali predmeti na glavi tudi brez tega organa. Splošna zmešnjava, ki bi nastala, če bi osvojil! Dinglerjevo naziran>e, bi bila na Pritlikavci imajo srečo Tudi pritlikavci so privlačni v očeh po originalnosti hrepenečih žensk, ki si pač mislijo, da je majhen mož boljši od velikega, če pridejo v zakonu na vrsto prepiri. V Nemčiji so se potegovale pred leti tri lepotice za pritlikavca Lisza, baje najmanjšega možička na svetu. Pritlikavec je končno sklenil napraviti njihovi ljubosumnosti konec in se je z eno poročil. Izbral si je bogato vdovo, visoko 1.40, docim meri sam komaj dobrih 70 cm. Gorje mu torej, če ga žena zgrabi in premikasti. Na Holandskem imajo pritlikavca Andreasa Freya, ki se je zaročil te dni s hčerko znanega trgovca z demanti VVeissa v Amsterdamu. Možic je nastopal v vari je te ju, pa je nekega dne med produciranjem »padel« z vrvi naravnost na srce lepe Armie Wedssove; njen oče je pa strmel, ko je zvedel za pritlikav-čevo produkcijo. Seveda so škripali z zobmi sinovi bogatih anisterd^amskih. rodbin, ki so se morali obrisati pod nosom za najbogatejšo nevesto. Pritlikavec je pa znal potolažiti tudi bodočega tasta s tem, da je opustil svoj poklic in s« posvetil trgovini. To bo za Weissovo trgovino velika reklama, ker bo imela najmanjšega šefa na svetu, kajti Frey je visok komaj 70 cm. Pritlikavec posrane najbogatejši mož v Amsterdamu. Pravo ozadje lepotnih konkttrenc Pravo ozadje volitev kraljic lepote nam odkriva knjiga Ravmonde Allai-nove, ki je bila pred leti Izvoljena v Galvestonu za kraljico lepote. Ta knjiga nam pove, kako veljajo lepotice, potegujoče se za prvenstvo najprej, za nekakšne poganske svečenice lepote, potem se pa prepričajo, da so samo reklama za kreme, modele novih oblek in razno kozmetično robo. Nagrado za lepotne konkurence je ustanovil francoski novinar Maurice de Waleffe, mož redkega trgovskega talenta. On je določil, da smejo biti pripuščene^ na lepotno konkurenco samo lepotice, stare največ 18 let, iz meščanskih rodbin in sicer le pod pogojem, da se s tem strinjajo njihovi starši. Allainova pravi, da igra na lepotnih konkurenca h častihlepje lepotic manjšo vlogo, nego častihlepje njiho- mah odstranjena, če bi prišli do edino možnih zakjučkov Dinglerjeve teorije. Naša zemlja bi ne bila več sploščena obla, temveč bi se premikali na notranji ploskvi ogromne oble, obsegajoče vse svetovje. V notranjosti te oble se premikajo vsa nebesna telesa. Iz te ogromne oble ne moremo nikoli uiti, ker se v notranjost tega Čudovitega telesa ne da prodreti. Smo torej prav za prav ujetniki. Z Dinglerjevo teorijo bi pa seveda padlo vse naše dosedanje znanje o zemlji in svetovju, kar bi povzročilo po vsem svetu zmešnjave. Zanimivo je Dinglerjevo utemeljevanje privlačnosti, ki je delalo doslej učenjakom hude preglavice. Dinglerjeva teorija je zanimiva že zato, ker postavlja na glavo vse, kar smo doslej vedeli o svetovju. Dingler tudi trdi. da razdalje v notranjosti ogromne oble niso tako neizmerno velike, kakor nam govori zvezdo-siovje. Dingler dopušča zmoto zvezdo-Siovcev in trdi, da so nam planeti, pa tudi stalnice, v resnici mnogo bližje, nego smo doslej mislili. Dinglerjeva teorija je vzbudila po svetu splošno presenečenje in kakor vsi oznanjevalci novih teorij, ima tudi on že mnogo nasprotnikov. Treba bo počakati, kako se bo spor med njimi razvil. Sicer pa sami vidimo in čutimo, da stoji svet na glavi. Dingler ima prav. vin mater. Veliko vlogo igra na takih prireditvah prebrisanost menažerja samega, ki obvlada do najmanjših podrobnosti vse trike. Kraljice lepoie prežive na stroške prirediteljev ure, dneve m celo mesece užitka in zabave. U se jim zdi pravljična, toda boriti se morajo s konkurenco, zavistjo in celo z nevarnostjo. Konkurentke se med seboj sovražijo, ljubosumne so druga na drugo in njihovi značaji se kvarijo. Allainova omenja pisma, ki jih je prejela od manijakov, erotomanov in celo od blaznežev, dalje telefonske pogovore, ki so ji zastrupili več mesecev življenja, dokaze cinizma in nesramnosti, ki so leteli na njo od vseh strani. Lepotne konkurence so samo sijajno organizirane kupčije, ki v rjje posegajo poleg menažerjev in agentov tudi politične intrige. Živel s polovico možganov V okviru razprav o operacijah možganov opisuje znani ameriški kirurg dr. Dandy v medicinski reviji >Lancetu« zanimiv primer nekega pastorja, ki so mu operativnim potom odstranili desno polovico možganov, pa je živel še dve leti, ne da bd čutil, da ima samo polovico možganov. Bil je skoraj ves čas pod zdravniškim nadzorstvom, ker so se zdravniki zelo zanimali za ta primer, saj je doslej edinstven na svetu. Neposredna posledica odstranitve desne polovice možganov je bila, da je pastorju leva polovica telesa popolnoma ohromela in da mu je vid močno opešal. Sluh in vonj sta ostala nedotaknjena, pač je pa okus nekoliko oslabel. Najbolj Čudno je pa bilo, da se pastor jeva inteligenca ni skoraj nič iz-premenila in da se ie mož do konca svojega življenja živo zanima, za dnevne dogodke. Dr. Dandy si razlaga ta pojav tako, da je leva polovica možganov prevzela že pred operacijo funkcije desne polovice, ki je bila poškodovana po čiru. Enak pojav so zdravniki že često opazovali pri otrocih s poškodovanimi možgani. Iz tega se da tudi sklepati, da desna polovica možganov ni sedež razuma. Dr. Dandv se vprašuje, kaj bi bilo, če bi odstranili človeku levo polovico možganov. Obenem izraža upanje, da bo lahko kmalu odgovoril tudi na to vprašanje Proti vitkim postavam Angleška plemkinja lady Drummon-dova je napovedala boj modi vitkih postav, nastopila je z vso odločnostjo proti ženskam, ki hočejo biti na vsak način suhe. V daljšem članku dokazuje, da so primerno rejene ženske za delo mnogo sposobnejše od stihih. V dokaz svoje trditve navaja več primerov iz zgodovine. Tako našteva debele in obenem slavne žene: Heleno Trojansko, kraljico Sabo, madame Dubarry, carico Katarino, angleško kraljico Ano, Marijo II. in Viktorijo. Vse te bi bile baje v današnjih časih, ko je moderna pretirano vitka postava, nemogoče. Seveda so se včasih proslavile tudi suhe ženske, med njimi madame Pompadour, ki je bila na videz debela, toda to se je samo zdelo, ker je imela na sebi celo skladišče oblek. Napoleonova žena Jo-sefina naj bi bila resen opomin ženskam, ki hočejo na vsak način biti suhe. Napoleon se je iznebil te suhe, vrtoglave in zoperne žene, da se je poročil z okroglo Marijo Luizo. Tako svari angleška lady ženske, naj ne hrepene po vitki postavi, ker ta moda nI zdrava in ker je bila ženskam vsiljena. Sicer pa na svetu ni nič novega, saj vemo, da so bili časi, ko so morale biti ženske v pasu kakor ose, a posledica so bile najrazličnejše bolezni. Lady Drumondova zlasti svari ženske, naj si ne pomagajo v hrepenenju po vitki postavi z umetnimi, nasilnimi sredstvi. Ne pove pa, da so bile v starih časih okrogle postave prav tako moderne, kakor so zdaj vitke in da so se ženske takrat enako silile k jedi, kakor se zdaj navdušeno postijo. In pa pozabiti ne smemo, da je ladv Drumondova sama dobro rejena. Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 14 8 in ^410 uri zvečer Paul Abrahamova opereta HAVAJSKA ROŽA Marta Eggerth Sveti slav Petrovič, Han s Fides-ser, Ernst Verebes, Hans Jun-kermann Krasne popevke! — Po znameniti oderski opereti Dopolnilo: najnovejši Paramoun-tov zvočni tednik Elitni kino Matica Telefon 2124 Sedmič se omoži V London je prispela te dni ameriška igralka in hčerka poslanca države Alabam Evgenija Bancheadova, da se poroči z mladim Angležem Mc. Connel-iom. Na tem bi ne bilo nič posebnega, niti zanimivega, vendar je pa njen prihod v London vreden, da so ga zabeležili vsi angleški listi, kajti Bancheadova je bila že šestkrat omožena, čeprav je stara šele 30 let. In ker veruje v srečno sedmico, se hoče omožiti sedmič. Bancheadova je mnogo bolj skromna, kakor bi človek mislil. S prvim možem je bila namreč omožena trikrat. Prvič se je omožila, ko ii je bilo 20 let in sicer iz usmiljenja, ker ji je fant grozil, da skoči skozi okno 18. nadstropja velikega hotela, kjer sta se bila slučajno seznanila. Kmalu sta se pa sprla in ločila, toda njuna ljubezen ni ugasnila in vzela sta se še dvakrat. Siromak je imel s tremi porokami in ločitvami mnogo stroškov, je dejala lepa Evgenija novinarjem. Drugi trije njeni možje pa niso vredni, da bi jih omenjala. Vsi trije so bili razum iiva in opravičljiva zmota, ki s* je dala popraviti. Novinarji so pa kljub temu zvedeli, da je bil njen drugi mož letalec tretji znamenit nogometaš, četrti pa velik falot. ki je romal po šestih tednih zakonske sreče naravnost v ječo, kamor je tudi spadal. Razlika — Ali veš, kakšna je razlika med nemim filmom, radiem in denarjem? — Ne. — Nemi film vidiš, a ga ne slišiš, radio slišiš, pa ga ne vidiš, denarja pa v teh težkih časih ne vidiš in ne slišiš o njem. Za trgatev v »paradiž Dolenjske44 Za propagandni teden grozdja priredi »Krka« izlet v novo dolino gradov Ljubljana, 1°. septembra. »Krkac je nameravala prirediti za trgatev H. krožni avtomobilski izlet na prozi Ljubljana — Trebnje — Mokronog — Krško — Kostanjevica — §t. Jernej — Bela cerkev — Novo mesto. Proga je dolga okoli 230 km, tedaj za 70 km daljša od proge na I. krožnem avtomobilskem izletu. Stroški bi znašali za osebo najmanj 110 Din, vrh tega ra bi izlet zelo otežkočal rrmogo krajši dan, kot je bil poleti. Najbrž tudi za glavno atrakcijo — zabavo v zidanicah ne bi preostaialo mnogo Časa. Zato je odbor >Krke« skleni! preložiti ta izlet na prihodnje poletje, za trgatev pa organizira ppseben vlak iz Ljubljane. Ta izlet, ki naj fej se vrši! za banovinski propagandni teden grozdja dne S. oktobra, naj bi bil najbližji Ljubljane, tako da bi dopuščal mnogo časa za »trgatev«, najcenejši in obenem najzanimivejši. Vsem tem pogojem ustreza Sentruperška dolina, kj slovi po pravici kot »paradiž Dolenj-skec, kot jo je nazva! že Valvazor. Za izlet v te kraje ne bo treba vstajati zgodaj zjutraj, tudi se ne bo treba voziti dolge ure in se vračati pozno ponoči. Dovolj časa bo za zabavo v zidanicah, izlet ibo najcenejši — stal bo z vožnjo tja in nazaj in z bogato celodnevno prehrano komaj 55 Din za osebo, a obenem bo najzanimivejši, ker se bo izlet vršil v drugo dolino gradov na Dolenjskem, kjer stoji še danes 11 gradov, med njimi najlepše ohranjeni gradovi na Dolenjskem. Kljub temu, da poganja tu najboljša trta na Dolenjskem in da je dolina znamenita tudi v zgodovinskem ozlru, jo zelo malo obiskujejo. Tudi to je bil eden razlogov, da se je »Krka« odločila, prirediti izlet v to prelepo dolino, ki jo krase številno holmi z rodovitnimi vinskimi goricami. Mnoge najdbe iz hallstattske in la-tenske do6e pričajo, da so v šentruperški dolini prebivali ljudje že pred Rimljani. Iz omenjenih dob ima ljubljanski muzej nekaj zelo redkih izkopnin iz ŠL Ruperta. Dognano je. da so rimske legije za časa Avgusta korakale skozi to pokrajino. Rimske grobnice v bližini št. Ruperta in Mokronoga pričajo, da so Rimljani zanesli sem mnogoboštvo in vero v posmrtnost Doslei Ljubljančani še nismo vedeli, da imamo poleg doline gradov pri Novem mestu mnogo zanimivejšo dolino gradov pri Št. Rupertu in Mokronogu. Se danes stoje tu še vedno precej lepo ohranjeni gradovi: Lanšperš, Grič, Miina, Zapuže, Kot, Dob, Rakovnik, Vesela gora. Skrljevo. Za-gorica in Mokronog. Vsi ti gradovi so znameniti po svoji arhitekturi. Stoje pa vsi skupaj v razdalji komaj dveh ur. Mnogi med njimi skrivajo med svojim zidovjem prave zgodovinske redkosti. Največ jih dobimo menda v Rakovniku, kjer gospodari sedaj mladi in demokratični grof Robert Barbo, katerega rodbina je ena najstarejših plemskih rodbin v Evropi. Izletniki bodo izstopili na Mirni in v Mokronogu. Spotoma si bodo ogledali več največjih gradov, predvsem Mirno, Rakovnik, Skrljevo in Mokronog Potankosti bo »Krka« Še objavila. Danes naj povemo le še, da se bodo še ta teden pričele sprejemati prijave-. Vožnja z vlakom tja in nazaj, celodnevna oskrba z vinom in grozdjem bo stala 55 Dni za osebo, za one, ki reflektirajo le na ugodnost vožnje, ne pa tudi na prehrano :n vodstvo pa 35 Din! To so res nizke cene! — Izleta se udeleže tudi fotoamaterji pod vodstvom foto-trgovca Loj-za Smuca, znanega organizatorja smučarskega srorta, ln »Sočani«. V zadnjem vozu posebnega vlaka bo urejena tudi fotošola za začetnike. Ko bodo izletniki izstopili na Mirni in v Mokronogu, bodo znali že dobro fotografirati. Na Mirni, v St. Rupertu in v Mokrono- gu so obljubili, da bodo izletnike tako lepo sprejeli in jim nudili v zidanicah toliko domače zabave, da jim bo ta izlet ostal v trajnem spominu kot eden najlepših v življenju. Prav nič ne dvomimo, da se bo tega izleta udeležil sleherni Dolenjec (-ka) in da se mu bodo priključili številni prijatelji Dolenjske, posebno še, ker bo ta izlet takorekoč zastonj. Nizek strošek omogoča vsakomur, da se ga udeleži. Iz Trbovelj _ Velike gasilske vaje trboveljske župe. V nedeljo popoldne jo priredila trboveljska gasilska župa pri sv. Katarini nad Trbovljami veliko župno gasilsko vajo. Sodelovalo je 7 gasilskih društev in sicer Dol, Hrastnik. Hrastnik - steklarna, Trbovlje - trg, Klek in Sv. Katarina s 4 motornimi in ročnimi brizgalnama, brizgal-nini avtomobilom, ter 134 gasilci. Vajo je vodi] župni načelnik g. Gurek, ki je pred vajo izdal vsem poveljnikom točne pismene naloge s primernimi situaeijskimi ski. cami o svrhi, kraju in tehnični izvedbi velike vaje. Točno ob določenem času so bili oddelki vseh društev na določenem mestu, s čudovito urnostjo in tehnično spretnostjo so bile v nevertno kratkem času položene cevi na 1 km dolgi progi. Voda se je dobavljala v takozvani >verigit iz ene motorke v drugo, tako da je bil hiter pogon vode v jako strmem terenu naravnost presenetljiv. Voda se je namreč črpala iz potoka Boben, ki teče globoko v hrastniški dolini, zato je občudovanja vredna tehnična spretnost naših gasilcev, ki jim je uspelo spraviti vodo na namišljeno pogorišče k Sv. Katarini, ki leži pod Mrzlico. Točno ob 15. uri je zalilo 5 mogočnih curkov dozdevno pogorišče. _ Na župnem posestvu je načelnik g. Guček pohvalil vse poveljnike za spretno tehnično izvedbo vseh povelj, vse pohvale vredna pa je tudi požrtvovalnost in spretnost vsega gasilnega moštva, ki je tudi tokrat dokazalo, da je naše gasilstvo s svojim modernim orodjem kos tudi najtežji nalozi _ Uspešno delovanje protituberkuloz-nega dispanzerja. Kako ogromno važnosti za ljudsko zdravje v rudarskih revirjih je lansko leto ustanovljeni prot ituberkulozni dispanzer, dokazuje sledeči kratki pregled delovanja te socijalne ustanove v 1. poslovnem letu, t. j. od 1. S. 1032 do 31. 7. 1033. V tej dobi je bilo sprejeto 720 bolnikov, od katerih odpade ria bratov--; -^'ludnico Trbovlje 357 bolnikov, na br. skladni-co Hrastnik 37, na Zagorje 113, na Iraško 8 in na Rajhenburg 3. OUZD je dodal v dispanzer iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja 66 bolnikov, občina Trbovlje 18, Zagorje 3, Kotredež 3, Dol pri Hrastniku 3, Protituberkulozna liga Trbovlje 40, Hrastnik 8, Zagorje 3, šolski zdravnik Trbovlje 4. Zagorje 1, Trgovska bolniška blagajna 3, zasebni zdravniki 28, skupaj torej 720 bolnikov. To je bilanca enoletnega vztraj nega in požrtvovalnega dela naših zdrav nikov in osobja protituberkuloznega *li-spanzerja in lige pri zatiranju te strašne ljudske kuge, ki je po vsej priliki visoko aktivna. _ Samo v avgustu t. 1. je bilo pregledanih 124 bolnikov, od katerih je bilo ugotovljenih z diagnozo tbc 19 moških in 15 žensk, od tega z odprto tuberkulozo 11 moških in 5 žensk. Domačih obiskov je bilo 12, rentgen pregledov 35, preiskav šputuma 3, tbc-reakcij izvršenih 4, sedl-mentacij krvi 10. umetnih pneumotorixor pa 50. V bolnico je bil oddan 1 bolnik. Razen tega je bilo 9 bolnikom nakazanega 193 litrov mleka. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. A. U rirmerv: l 74 (Ove siroti Romu Iz čolnov so videli, kako se je njegova temna postava premikata v svitu ognjenih zubljev. Slišali so, kako khce podčastnika. Kar se je pojavil ob strani poročnika mož v goreči obleki in z osmojeni-mi lasmi, vihteč v rokah mornariško sekiro. ^Bil je podčastnik. Ko so ga mornarji zagledali in spoznali, so vzkliknili vsi v en glas: — V morje!... v morje! Toda poročnik je bil že zgrabil od dima napol omamljenega nesrečneža čez pas in ga potegnil na kraj krova; potem sta pa oba izginila v penečih se valovih. Podčastnik je bil rešen. En čoln je takoj krenil proti pla-vačema, ki sta se zopet prikazala iz valov. Prijeli so ju in potegnili v čoln. Cim sta bila v čolnu, je poročrrik napovedal: — Na morje!... Tedaj se je pa podčastnik zadnjič T zrl na svojo ljubljeno ladjo. — Zbogom! — je vzkliknil in iztegnil roke proti nji; — zbogom!... Zapičil sem ti sekiro v trebuh. Oprosti in zbogom! In stari morski volk je zaihtel kakor otrok ter se sesedel na dno čolna. A že ga je prijel poročnik pod roko, rekoč: — Ti si nas rešil dragi moj!... Brez tebe, ki si prodrl do zadnjega sodčka smodnika, da si napravil odprtino v ladji, da je mogla voda zaliti sodček, bi bili vsi izgubljeni, ker bi nas bilo pognalo v zrak... Kar so glasni kriki zagrušili poročnikov glas: Vsi mornarji so zaklicali trikrat: — Živel naš podčastnik! Nastala je noč. Na nebu je zamig-iia>o na tisoče zvezd. Na neizmernem morju so valovili valovi v nedoglednost, na njih so se pa poigravale v bledi mesečini bele pene. Ogrodje *Ok>rieuxa« je bilo podobno žrelu ognjenika, ki se je odprl sredi valov, da požene proti nebu čuden p1 amen. Polagoma je ogenj pojemal; pred-no je pa ugasnil, ie razlil okrog sebe krvavo rdeč sijaj. In v tem siju, ki se je zdelo, da je za hip žalil s krvjo bele pene tia valovih, so trije Čoln tiho pluli po širnem morju. Vožnja brodolomcev se je pričete v znamenju poguma in navdušenja. Vsa posadka od poveljnika do zadnjega mornarja se je zavedala, da je prestala grozno preiskušnjo in storila svojo dolžnost do zadnjega. Edino upanje, ki so ga mogli zdaj še gojiti, je bilo, da srečajo na širnem morju ladjo; a na poti od Nove Zemlje proti Bermudom so k sreči često plule ladje. Da bi priveslali do suhe zemlje, na to ni bilo niti misliti. Po vsej verjetnosti so bili zelo daleč od brega, a zaloge, ki so jih imeli s seboj, niso mogle trajati tako dolgo. Zlasti vode, ki so je mogli vzeti s seboj le nekaj sodčkov, bi jim gotovo zmanjkalo že čez nekaj dni. Po strahotah požara bi bili torej nesrečneži izročeni na milost in nemilost lakoti in žeji, če bi ne srečali kmalu ladje, ki bi jih sprejela na krov. Častniki so se posvetovali in sklenili, da morajo ostati čolni skupaj, dokler bo mogoče in da bi ponoči ne krenili vsak sebi. so jih zvezali skupaj z vrvmi Na čelu je piul čoki pod po ročni-kovim poveljstvom, v njem je bilo osem mornarjev tn deset žensk, med njimi tudi Marjana. Podčastnik je bil v čolnu, ki mu je poveljeval praporščak Depierre. Kadet je poveljeval tretjemu čolnu, ki se je držal zadaj. Ta način vožnje po morju je imel to prednost, da morski tok ni mogel ločiti čolnov in da bi ladja, ki bi se prikazala na obzorju, rešila vse tri. Noč je bila mirna; upanje je živelo v srcih vseh teh ljudi, ki so zrli smrti iz oči v oči. V blagodejni tišini so si polagoma opomogli od strahu in groze. Veslali so dobro; mornarji so se menjavali vsako uro, da bi se preveč ne utrudili. Kmalu je zavladala v vseh treh čolnih tišina; brodolomce je objel tisti duševni mir, ki nastopi po silnem razburjenju. Nepremagljiva omotica je nastopila namestu spanca, ki ni hotel zatisniti oči tem, širnemu morju prepuščenim nesrečnežem. Kot rečeno je piul na čelu čom pod poročnikovim poveljstvom. Poveljnik potopljene ladje je stal pri krmilu. Morda je bil med brodolomci edini, ki je imel malo upanja v rešitev. Videl je nevarnost v vsem njenem obsegu. Ni pa hotel z obrazom aJi z besedami izdati, da se boji najhujšega. Med vsemi, Kar jih je bilo v čolnu, je samo Marjana delila z njim misli in občutke. Marjana pa ni izgubila svoje mirne odločnosti. Sedeč kraj poročnika je zavzemala izmed vseh svojih družic naiudobnejše mesto. Mirno je spreje-mala hladeče prhe morskih valov, bu-tajočih ob čoln. Zdelo se je, da je prikovana na svoje mesto, sedela je nepremično ko: čuječi vojak na straži, ne meneč se za nevarnost. Slednjič je bila dolga noč pri kraju; jutro je nekoliko razvedrilo in opogumilo potrte brodolomce. Mornarji so se jeli pogovarjati iz čolna v čoln; veselili so se, da jih ladja ni potegnila na morsko dno. Potem so začeli razdeljevati hrano za prvi dan. Na poročnikovo povelje je določil praporščak Depierre kraj, koder so baš pluli. Ugotovil je, da so bili ponoči izgubili smer, ne da bi bili to opazili, m da so pluli v smer: od Bermudov. Treba je bilo popraviti to napako; takoj se je poznala potrtost mornarjev, ki so edini vedeli, kaj to pomeni. Ves prvi dan so porabili, da so prevozili toliko, kolikor so bili ponoči zašli Mornarji so krepko veslali po va-lovečem morju. Hladnejši vetrič je vel že več ur pod oblačnim, z elektriko nasičenin nebom je morje vedno bolj valovilo in se penilo. Mornarji so se začenjali bati in njihov strah je bil utemeljen. 2e od ve čera ie pihal močan veter tako. da '( bilo veslanje otežkočeno. Treba se je bilo odločiti, da bi 51 izognili nevšečnostim, ki bi jfh moxr vsak čas povzročiti vatovi. .SLOVENSKI NAROD«, Slovenskega Naroda«. SIRARNA-DEIJKATESA v Zagrebu naprodaj. — Bairica, Zagreb, niča 146. 3684 RESTAVRACIJO ▼ centru mesta, s prvorazrednim Inventarjem, zelo poceni prodam. — Pojasnila: Cvitan, Dubrovnik. 3702 ŽIVAL! JAZBEC AB-BRAK čistokrven, eno leto star, naprodaj. — Rus, Grosuplje. 3703 STAN0V\K1\ OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, parket, razgled na cesto — oddam. — Aleksandrova cesta 7,TI, levo. 3677 NAJBOLJŠA VINA direktno od vinogradnikov se dobijo v restavraciji >Pod Skal-co«, Ljubljana, Mestni trg 11. — Cigli«. 3705 Naš dolgoletni, zvesti sotrudnik, gospod KAR0L LAMPRECHT faktor litografije je dne 18. t m. aa Krku nenadoma preminul. Zemeljski ostanki bodo prepeljani v Ljubljano. Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku 20. septembra ob 16. uri iz mrtvašnice Sv. Krištofa. Ohranimo ga v častnem spomina« Ljubljana, dne 18. septembra 1933« Litografični zavod ČEMAŽAR JOSIP v Ljubljani P. Bogdanov & Co. Cojzova cesta št. 9 M. Modic Kopitarjeva ulica št. 4 LJUBLJANA (zdelovalnica glasbil; izvršuje glasbil strokovnjasko in poceni. Nudi glasbila strune in glasbene potrebščine po priznano oizkih cenah. Oglejti si nade zaloge, preden si nabavite glasbilo! SPALNICE moderne iz orehove korenine, mehke pleskane in kuhinjske oprave dobiti najceneje pri — Andlovic, Ljubljana, Komen-akega ulica 34. 62/L Modna konfekcija Najboljši nakup A PKKSKEK, LJUBLJANA Sv. Petra ce»ta 14. I l/T Na obroke! Na hranilne knjižice? POHIŠTVO Dobi se samo pri nas Orehove Sperane • spalnice Din 7.000.- crešnjeve spalnice » 4.800.-šperane spalnice > 3.000.-pleskane spalnice > 1.800.-omare > 400.- postelje > 200.- kuhinjske oprave > 850.-kuhlnjske kredence > 450.-Sprejemamo vsa naročila ln popravila po konkurenčni ceni — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVU »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska 18 Miklošičeva 6 Telefon 2780 I TRAPIST SLR delavski po Din 10.-, najfinejši polnomasten po Din 20.- za kg, SPTISKI SIR, surovo čajno in navadno maslo. — Preprodajalcem popust. — Mlekarna v pasaži nebotičnika. 3714 NAPROŠA SE plemenit, dobrosrčen človek, da bi podaril revni deklici knjige za 1. razred meščanske sole. — Naslov v upravi »SI. Naroda«, event. se knjige oddajo v upravi. 3689 DAMAM, KATERE V KRIZI ŠIVAJO SAME! Specijalna prikrojevalnica prikroji vsako obleko po katerem-| koli žurnalu! (Izvežbana v ino-J zemstvu.) — V lastnem salonu izdelujem vso damsko garderobo — prvovrstno, hitro — konkurenčno. — Jožica Rumelj. Ljubljana, Gledališka ulica 7, pritličje. 8706 OGREJE VALNE CEVI kupim. — Ponudbe na: Maja-ron, Borovnica. S7D1 NATAKARICO e kavcijo, sprejme restavracija Mežek v Žirovnici, Gorenjsko. ZAHVALA Grenka bol, ki smo jo občutili pri tragični izgubi naše predrage sestre, tete in svakinje Ženi Piller se nam je zdela neutolažljiva, da nam niso bfli nJetri m nafti prijatelji v tolažbo pri nesreči. Iskreno zahvalo smo dolžni za udeležbo pri pogrebu sastopoOra prosvetnemu šefu g. prof. Vrhovniku, zastopnikom Aerokluba tn i puta, društva hišnih posestnikov ter njenim stanovskim tovart&cam tovarišem, vodstvu in učiteljstvu I. osnovne šole pri Sv. Jakobu ter kam, ki so jo spremljale na njeni zadnji poti in zasule njen grob f C cami. Iskrena hvala šolski upraviteljici ge. Mariti Poiakovi, ki se je ob odprtem grobu poslovila od nje, častiti duhovščini, BMP s. katehetu šentjakobske šole Pivku, ki jo je pokopal in daroval ot) TirVneOi vsega učiteljstva in učenk sv. mašo za njo. Prav posebno hvalo smo dolžni učiteljskemu zboru iz Vidma, ki je korporativno prfbitei sysaintjat svojo dolgoletno tovarišico. Končno gre naša zahvala vsem onim, ki so obsuH njeno taisto z venet in šopki prekrasnih cvetlic; vsem, ki so jo spremljan na poslednji poti in vsem, ki so v teh dneh z nami sočustvovali. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 20. septembra ob 8. uri v stolnici. Rodbina FRELIHOVA Dne 18. septembra je na Dunaju preminul upravni svetnik, gospod Blagopokojni si je pridobil kot dolgoletni generalni ravnatelj in član uprave nevenljivih zaslug za našo družbo. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem častnem spominu! Ljubljana, 19. septembra lo33. Upravni svet Trboveljske premogokopne družbe UreJuJe: JosLd Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek — Za opravo in inseratni del Usta: Oton Christof — Vsi v Ljubljani