265. številka. Ljubljana, v petek 19. novembra 1897. XXX. leto.
SLOVENSKI MUH
Ishaja vsak dan ave-fer, izimšl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro- o »erske dežela za vse leto 15 trl.l.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden aaeseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto V.i gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr  za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje m od ttiristopne petit-vrste po t> kr., če se oznanilo jedenkrzt tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračMJo. — Uredništvo in npravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Opravništvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Tolofon nt. 84L
Dopolnilna deželnozborska volitev v
vipavsko-idrijskem okraju.
u.
Premišljaj o vipavsko-idrijski volitvi, priftle ■o aana na aiisel bo sede, katere je pred kaci mi tri dflsetioai leti izrekel Gladstone v angleškem perla mentu pri dragem čitanji reform bili, in katerih res ničnost za narodao stranko m je tako sijajno izka-■ala pii volitvi dne  16. novembra.   Oladatone js takrat zaklica! svojim konservativnim nasprotnikom i ■ Velike moralne sile nafte dcbe so a nami. Naša sastava more za ti enote k omahniti, ali ona se aopet dvigne in nas popelje ne sicer k hitri ali k popolni in odločni zmagi".
Tadi narodna stranka za kliče labko ta iste besede vsem svojim nasprotnikom. Pri občnih de* ielnoiborskih volitvah ja nafia sastava sicer omahnila, ali dvignila se je zopet in nas peljala k zmagi, in drugače tadi ne more biti, ker velike moralne ■ila naše dobe so na nafti strani in ne na klerikalni.
Da je narodna zastava sploh kdaj omahnila, lega je krivo bilo to, ker je narodna atranka vsled svoje popustljivosti in sprsvoželjnoeti izgubila direktno zvezo z maao prebivalstva. Prva naloga vsake ljudske stranke je, da ns izgubi nese a ljudstvom, a narodna stranka je na to premalo gledala in se ■i oairala na intenzivno agitacijo klerikalcev, ste rečo na to, da se mej narodno inteligsnco in mej maso prebivalstva naredi raspor, da se narod odtuji avoji lastni inteligenci. In tako se je sgodilo, da je narcd, iignbivši dotiko s inteligenco, prišel pod dnbovniško jercbstvo, tako ss je zgodilo, ds je pri aplosnih volitvah sna aga la klerikalna stranka na celi liniji.
To pot je naredna stranka postopala drugič*, in sijajna zmaga je plačilo njenega truda. Vodstvo stranke je s krepko roko vodilo volilni boj. laredoib sredstev ni moglo porabljati, ker jih nima na ras polaganje. Dočim js klerikalna stranka porabljala duhovniško cerkve d o avtoriteto, dočim je obljubo vala volilcem srečo na sveti in nabesko kraljestvo po smrti   ter svojs obljube podpirala s denarjem,
S——a* ni .\m. . i«*'   iiL- i'**mMmmmmm~emmmmm^mmmmmmmmmmm
LISTEK.
Njegov prijatelj.
.Čitica. — Spisal E. Effner) Ena . . . dve ... tri .. . štiri... Udarec ure je ostro  donel po veliki,  prijetao zakurjeni đe-lalaici.
Mej tem, ko je samrl sadnji glas v lah k tnih tresajib, odložil je mož, sede za pisalno miso, psro, porinil atol nazaj ter stopil k oknu. — Gost metež snega je polnil cesto, kjer ni bilo razen svetlih lučic avetilk prav ničesar videti.
a2e štiri ura! Noč se bliša koncu. Proč z utrujenostjo, stari, delo mora biti izvršeno I Njega eksoelenca bi me lepo gledala, ko bi prišel ob de aetih e nedovršenim člankom k predavanju. Krivda sicer ne bi bila na moji strani. Kajti po sinočni parlamsntarni seji cem moral tri ure čakati na ministra, da eem mu poročal o burni raspravi. Slednjič je prišel ob devetih svečar, in sicer najboljše volje. Smejal se je mojemu resnemu poročila, smejal moji gorečnosti, s katero sem mu razlagal, kako bi bilo mogoče opozicijo odušiti. Ko sem ma omenil sitnosti našega položaja, tedaj je — kakor navadno — hitro končal: ,Dragi gospod državni tajnik, eto-rite, kar ee vam zdi najbolje! Vam prepuščam \b% ker ven, da vso atvar stokrat boljše razumete,
morala sa je narodna stranka omejiti na poučevanje ljudstva o STOjih namenih ta ni megla obljubljati druzega, kakor ds bo vestno, pošteno in a vso I ju -beseijo sestopala gospodarske in politične koristi evrjih volifetv.
Ljudstvo se je dslo prepričati, nekoliko laglje kakor je bilo misliti, ker js do grla sito klerika lisma z vsemi njegovimi izrodki. Tista gesla, kakor ,vera je v nevarnosti", .narodna stranka je katoliški cerkvi sovražna", in kar je še tacih lepib fraz, so se obrabila. Ljudstvo je spoznalo njih pnhlost in je pokazalo hrbtt tistim, kateri so s tacimi gesli prikrivali evo o gcspcdstvaieljncst in svojo sebičnost
A dasi je naredna stranka tako v vipavskem kakor v idrijskem c k raju razvila živabno agitie ;o, dasi ss ni ustrašila silnih ovir in dosegla najlepših aspebov, j9 bil položaj vendar nevaren, ker so bili volilci začetkoma različni ga mnenja glede kandidata. Da avora biti izvoljen pristaš* narodne stranke, v tem so bili jtdini tako viparski kakor idrijski volilci, a vipavski ao zahtevali gosp. Božiča, idrijski goep Grudna. Dsciplini in zavednosti volilcev in redki značajresti g. Grudna ee je zahvaliti, da ee je (udi to v prijateljstva in v soglasja poravnalo. Idrijski in vipavski vc lici so se izrekli, da bedi kandidat t'ati, kateri ima vt č volilnih mož na svoji stranki, in držali so ee meško te besede. Olajšal jim je to gospod G eden, kater« ni samo izjavil, da ne kan-diduje, in da mandata ne aprajme, ampak je tadi sam prisil na dan volitve v Vipavo, tvr sebi odane voli les iz idrijskega okraja peljal v boj za gospoda Božiča.
Gospcd Graben je pa storil še več.   Ker je namrfč i zve d«), da mislijo klerikalci glasovati zanj, ako bi glaaovali zanj idrijski volilci, izjavil js iz rsčao, da klerikalnih glasov sploh as mara in da nikakor niče, da bi ga volili klerikalci.
Goep. Gruden se je bil približal tudi izkaft-njavec v osebi kurata Kcblarja. Koblar bi bil rad zgago ce'al in je pisal g. Grndnn, naj kandidira na vsak način, on da ga bo podpiral (!), ako ne pristopi nobenemu cbstojtčih deželnozborskih klubov. Kdor pczns značaj goap. Grudna, tisti labko
nego jas. Jutri ob desetih vas pričakujem k predavanja Sedaj pa Ithko noč, ljubi, stari prijatelj!... Vendar . . . stojte, tn imam še nekaj papirjev, katere sem dal poiskati za naalednjo razpravo. Morda jih Še nekoliko pregledate; meni as danes ras ne ljubi.' — Dal ma je sveženj papirjev ter odšel. I a sedsj gotovo leži ter mirno spava, kakor da splob ni niti parlamentu, niti opozicije sa svstn."
Vsa njegova preteklost je bliskoma šinila mimo njega . . . Nevesela m'adost, pomankanja bogati čas Stadij, jednolični dan vi v hiši grofa Ger-linga. Oton, jedini grofov sin, sedanji vsemogočni minister, je delal ubogem a domačemu učitelju že takrat veliko preglavic. Razposajeni deček ter razvajeni ljubljenec vseh sa je razvil v meža, kateri js v veliki meri užival slsst življenja. Igraje si je pridobival lepe elažbe. Ko je Stal Oton jedva 45 let, je zasedel ministerski stol ter imenoval svojega bivftega odgojitelja svojim prvim pomagalcem. Bil mu je namreč naklonjen, dasi sicer ni baš ljubil ljadij te vrste. Tajnika je to odlikovanje ssreda zelo osrečilo. Tri leta prej se je namreč poročil z mlado lepo Ženo, katero je malo da ne oboževal. Mladost je terjala svoje pravice, pili dohodki malega nrad nika pp. niso ustrezali vsem željam mlade žene. A kar čes noč se je vse izpremenilc. Lepa žena se je odala razkošju življenja. Njeaega moža pa je težilo
ugane, da Koblar na svojo ponndbo niti odgovora ni dobil. Koblar je moral mirno v ko'u stati in niti v postov ni prišel, ker se ni zanj nihče zmenil.
Tako ravnanje dela čast gosp. Grudna in dela čaet celi etranki, kateri pripada. Gosp. Gruden se je oklenil disc plini, in idrijski volilci, kateri ga po vsi pravici visoko spoštujejo, so se ravnali po njegovem vzgledo, a odloČili so vrli žirovski možje. Taka vzorna disciplina je redka, a je toliko lepfta, ker es je desegla naravnim potom, ne s kako zvijačo ali a kratim pritiskom, kakor sa ga poslužujejo klerikalci, dosegle so jo tiste moralne sile nafte dobe, katere eo na naši strani.
Zistava narodne stranke se je sopet dvignila in plapola veselo v zraku. Odkar je omahnila, popeljala nas je že dvakrat k zmagi in nas popelje tndi še b končnemu popolnemu uspehu.
V IJubij »al, 19. novembra. Državni zbor. V pcs'ednji se i je podal najprej  dr. Da ni slak v imena  stranke S'oja'c\v-skega po'asnilo radi glasovanja o ministerski obte žn'ci.   Stranka je v opoziciji in vender je glasovala za prebod na dnevni red. To svojo postopanje je t temeljil dr. Dank lak takole:   Ko amo zavzeli svoje  prostore na tej (oposicijak*)   etrani, nismo dejali nikdar is nikomur, da v narodnih, slovanskih zadevah ne poj demo roko v roki z drugimi stovan skimi zastopniki.   Složno  postopanje s  Slovani v narodaih stvareh   je venler   jedna glivnih točk našega programa. Ako zavzemamo odločno opozici-jonalno stališče napram  vladi, ne smemo sat) pozabiti, da smo Poljaki, členi va'ike slovanske rodbine.  Sij« r pa amo postopali v maju prav tako kakor zadnjič, glasujoči s Slovani za prehod na dnevni red. Ako razumemo m i nemško solidarnost v izveetnih točkah smemo zahtevati tudi sa se, da se nam prizna pravo, postopati solidarno s slovanskimi strankami, kadar zahteva to ni8e narodno čustvo in naš razam. I\si. Danieltka so mej izjavo Nemci vf s Čas motili in napadali. — Na vprašanje dr. Gro asa js povedal zbornični predeedn k, daje ukrenil potrebno, da  sr  ne bodo vrSils seje drž,
breme ogromnegs. napornega dela. Kakor danes, prečni js že marsikatero noč ter delal . . . Razdra-ženja ter railičae neprijetnosti so oslabila njsgove živce; zato se mu je tudi večkrat vzbudila Želja, da bi bil sopet navaden, nizek uradnik, ker takemu bi se povrnil tudi osi prijetni mir, katerega je nžival prej. Minuli so zlasti oni m'ca i večeri ob strani ljubljena žene v tihem, skromnem doma . ..
Državni tajnik js ie*lel zopet k pisalni mizi. Misel na njo ma je pregnala vso utrujenost. Razgrnil je aveženj papirjev, katera ma je dal minister ter začel čitati. A za nakaj minut je iznova prevladala utrujenost, list mu je padel iz roke; mož je zaspal . . .
Zopet ao bili udarci ure, kateri so ga zbudili iz polusna. — ,Z ispal sem ? Pri dela zaspal ? To se mi je prigodilo prvikrat. Mari ima zdravnik res prav, ko trdi, da delam preveč, da as moram varovati? Varovati? Prav sedaj izpreči, ko je opozicija tolika? No, smeh goapeda ministra bi ral čul, ako bi ga jutri prosil odpusta! Ia vafo soproga, gospod državni tajnik, k«.j pa pravi ona k (sna, sedaj, pred začetkom velike sezije?' tako ga slišim vpraševati. Ia zopet mi doni njegov smeh na uho, tako objesten, tako prevzeten!... — IU, moji soproga! Kako srečno so čuti v te -a razkošju! Ii kar nakrat naj bi vsa to zopet izginilo? . . »*
ih ri. čtUgič') i ji nižja avVr đež. zbora na iste dneve. — Pri volitvi I podpredsednika je bil iz voljm dr. Kramar ;i 13G glasovi; 69 libtkov je b lo praznih. — Kot poročevalec imuaitetnega odseka je predlagal na to dr. Slama, Daj se ugodi želji okr&juiga sodišča v Moravski Oatravi (er ia reči socijalnodemc kratični poslanec Cingr. Poal. C ngr je na to ča sam izraiil žtljo. uaj ga izroči zbormca sodišču, da ma bo možno izkazali sv jo nedolžnost. Obdolž-n je poneverjenja. — Potem se je začela razprava o cdsekovih nujnih pred'ogih glede orvu-uiih podpor in kreditov poškodjfanim krajem. Za b'sedo se je cg'anilo 27 contra in 13 pro govornikov. Mm poslednjimi eo tndi poslanci B o r Č i č, B i a n c b i n i, Ktaić in dr. Žitnik. Socijalni demrkrat D a s z \ n m k ■ je naptd.l vladx da trosi uto in eto mi'ijono« za vojaštvo, zi pofike in topov«"1, za škoda po povodnjih itd pt je pripravljana dati vlada le borih 7!/a m'-lijcnov. Hinavstvo j», ftko s« vrže n»rodu par milijonov podpore, a as uu zato povijajo davki kar za C>0 milijonov. V Galiciji umrje vsako leto G0.000 Ijodijod lakote in na tisoče se jih izeeli. — Po si. Borčič je dejal, da eo ( n in so-miMjtniki {ozdravili vlndo B.id nija z uado, da ra-podijo Dalmaciji boljši d ovi, a metli so sa. Vlada re stori za prrspeh kmetijstva, obrti in t-gov ce ničfs&r. Letolnja letina je bila nais'abša v tem stoletju. G. v v tu k dokazuje, koliko škole donaša I) m liji italijanska trgovinska in plowt'"ei* po* godba ttr prosi, naj se zveze Dalmicija z železnicami z t.v; tr j ikimi trgovictk mi a-ediA i. Ko so govorili šo p^l Kie*ewstter (za sev. Č.ško), Scheicbar (za nižje Avstrrtko in Roser (sa zub. Če-ko) c*oral je pred eaxi'x eejo zaključit', ker je b.lo v zbornici r.remalo poslancev, da bi bila eeja bH-pčna. Prihodnja s«'a bo danee.
Turčija je dala Avstriji zadoščenje z v žalitev L'<yJo7eg\ »geeta ter avstrijska rasti ve, ia \se je zopet v redu. Grcf Golu.h.wjfci se je pokazal pri t'j p:il ki jako energičnega diplomata, A ->tiij -k- poslanik v Cirigradu je grozil, da zapuiti f. o n msstu in d*e bojni ladšji sta sa že odpravljali, da ofcsoj - a M^rs.no z cgnjem in žvf plr m R*zcime sr, da se bavi vse avstrijsko in tadi d ;i itr ;iv«o Časopisje z izrodi--*, nenavadno odločnostjo Golu-chowiVega. N s. t-:i časopisi pa so toli zlobni, da si dovoljujejo nemih komentare. Trdijo namreč, da ima U..I w jL. le takrat veliko poguma, kadar treba strahoviti slab.tao, piravo Turčija, da pa je sicer jako mehak. V Rasiji n. pr. 93 ziprli že ce-broj avstrijskih podanikov brez povoda in le valed sumničenja eo jih brez v^ake pre^skare držali več mesecev v ječi, ne da bi s« bil Goluchcvvski ganil. Take žrtve so bili večjiiel dijaki in žarnalisti. 11. t. m. je interpeliral neki poslanec zuaauj^ga ministra, kakšno zaćo^čeojs bo zahtevala A "stri:a, ker je bi Češki žuroalist J«roalav R zvv da. potujoč po Ri ekem aret ran ter brez vzroka in brez pre!skav 17 mesecev zaprt? Doslej ni bilo še nobenega odgovora. — V Pennfev'vaniji (v Hizletouu) je bilo pri nekem štrajku ubitih 23 oseh. ob ili so jih organi otd.tnib cblastij, davi niso štrajkujoči storili niko
N-, tolike b.l č q« jej ni mogel prizadeti; adi.*avn;k nedvomno pretirava. Njej na ljubo hoče vztrajati, se hoče izpodbijati ter tadi današnjo otmjenost premagati. Saj prav pred največjimi zabavami ali po njih jo je njeno vroča srce tiralo k njemu, prav takrat ga js polna ljubazni objela, pritisnila nežno k sebi ter ga imenovala svojega sta-r- ga ivana, kakor nekdaj.
Zopet ja listal po papirjih . . . Kar ce je stresel. M -j popisanimi polarni je ležal ličen, vonjiv zavitek z elegantnimi, tako dobro znanimi p amen kami njegove žene. „Njega ekscelecci, državnemu ministra grifi Gcrlinga". . . Vesela misel ma je šinila v glavo, tako vesela, da bi bil akoro za vriskal. B.-ez dvombe, ona ja slutila, kako moško vztraja njej na ljubo pri svojem poslu. Ooa ni marala več te žrtve, rato je prosila zanj akrivoma ministra odpusta. .Slednjič, slednjič te imam vso z pet, ljubljena lena! Kako se ti naj zahvalim?1 Strastno je pritisnil pisemce na svoji ustni. Potem je s tresočimi rokami nrno razgrnil list ter čital: i Ljubljenec ! Tt prideš, Ti prideš! Kako hrepenim po trenotka, ko Te bom zopet pritisnila na eroje srce! — G.'eds današnjega Rvelikega dne" v parlamentu pa nič ne t kr bi, tega izbojuje žs naš dobri, stari lan.
Tvoja miška...*
mar ni* Lud-ga Tj li tu nt bilo čuti ničesar o kakih bojnih ladijah, o kakem altimata ali o prestanka
diplomatskih zvez. Ssveda je bil B.-aziaf jllijev s u • čaj zares do ctla drogačen. Brrazafolli j« nradaik velikanske akcijske d; u'.bi, ki premore milijone! Dalje se je šlo tudi za orijenttlako železaico, s čimer bi b lo prizadeto .Dunajsko baačno društvo', ki tnii premore miljone V Risiji zaprti dijaki in žurnali ti aii celo v Penotv vaniji pob ti dslarci pa eo bili seveda raveži, kakorš u i js itak ša vedno preveč! — Razume sa, da morejo) pis»ti toli hudobno le socialistični časopisi. — , N -v t struja" grofa Goluohivvsiega Ž »•<] • torej splošno pnzaiaje, in ni ga loji lo g t A rstrijca, ki bi teg« poslednjega uspeha zunanjega min ist-rstva ns b i vesil. S > e ta je žs-listi, da Golucbowikt is .j poslej vstraja povsod, na vsako strun ia vedno v tej, kakor ravnokar dokazano, plodonosni „novi stroji!*
Nemški kalturonosoi. Njkaj let sem ^s čaje vedno kaj o načtniu in sredstvih, s katerimi nn.jo razluni Nexci svojo oedoesžao knltuco v atnjaaske ia drage kolonij*. Djbro so šd v sponina slučaji, v kuterih so igiali sra-.iota) slavno ulogo tiraničat nemški BUrovaki a la Liist, Sch o Ut ah \V hic*n. S daj pa so i o : zavili vrat jedaemu takeoau «.ul tarouos^n, dr. Petersn. Disciplinarna koaora ia cesarski disciphnarji dvor st\ g« spoznala kcivim ter ga odstavila D;. Peten je uprav li finska rov-iiii z zamorci. Kakor Nero s« ji z*bov*l i nsi-venami mučilaimi načini, s katerimi js ubijal zamorce in hv.,h siuiiba k*. Z jrab'jal je žinske ter jih spravljal s sveta, da bi ss ne izviddle n egove lopo7Ščins. Vsled interpelacij v parUmeaiu pa se js razktio vse.
Najvažnejša naša naloga.
n.
„Bomo sili s\mi oslobodili?1
To vprašanja roji včasih po glavi človoku, ki i. j misli in čuti. D i bi si jasno relil to pa?e3e vprašanje, da bi im>>l vsč ali maj ziacistna: gotovo prepričanje, posUvil s m se na čisto znanstveno, ob3sčtava$k} stilske; srca sem ukazal, naj se zatajuje. — Ćl preučujeooo zgodovino in aocijolcgijo, si pač razberemo neke zakone v razvoju človeštva, ali ti zakoni niso tako evidentni ktker mstematićni. V aocijolcgičnih proguozah mo r-mo dospeti le do c ka verjetuoiti, ki ; aa več ali manj gotovosti v a bi.
Da bi bila ta verojetioit vsčja, šel sem poizvedovat v nasprotni ostrog — saj ša ni pravilaega divjega boja —, pregledal kolikor možno tamošnje mo i, ra.r.l jih z uašimi, ne da bi zadaje preveč cenil. Stošal sem priti v dotiko z najrazaejgimi zastopniki najra^nejših strank, imol nekako ii.tarwewj z nemškimi lbsralci ia nacijona!c>, a Italijani in Midjari, z diver^nimi socijalisti itd., seveda tadi s pristaši raznih Etrank vseh slovanskih panog. Kar t srn abšal, čital in skasil, trudil eem ss spraviti v jed notno celoto, in evo nekaj rezultatov mojega mišljenja! Naj se mi odpusti, če sam morebiti presah in predolgo'aa :n v razvijanja s /ojih nazorov; vzrok tema b-m na ohl geri. Mislim, iz neusmiljeno izrečene resa ce se nam morj roditi le dobič»k.
V naglo begočem čaaa živimo; velikanske so evolucije i v materijalne* i v duševnem življinja. Nočem dalje razmotrivati, je!i človeštvo rea napreduje, toda gotovo je, da se nekako razvija, da so postale aktnvalne nove potrebe, katere js treba vzadovoijiti.
Človek js strogo jednotno bitje. K%r navadno točimo kakor materijalno ia duševno stran njsgovo, je prav aa prav isto. Na vem sploh, ss li da prepirati, kaj je pri človeku važosjše, ali to kar imenujemo telo, ali to kar dah. Mislim, jolao kakor drugo je iste važnoati. Kakor navadno govorimo in ločimo, treba nam reči, da je materijalna ali fizična stran človeškega bistva ce!6 prva, predpogoj za apopolnenje one druge, duševne strani. Dobar primer aa pođkrepijenje in razlago te misli sdi se mi ta le: Po naših običajnih nazorih ja najpopolnejša na dreveea njega cvet in sad; toda mora li biti cvet, če ni korenine? More li drsvo lepo rasti, če ne dobiva hrane iz zemlje po svojih koreninah ?
Tako je tadi pri človeka. More li duh in srce, morejo li sa sploh najvišje zmožnosti človeške nature spopolnjevati ia rasti, ča ni krepkih korenin, če ni zdravega, močnega telesa? More li pa biti telo zdravo in čvrsto, ča ne dobiva dovolj hrana? Tako pridemo do te materijaliatične plati.  Toda vodimo
dobro: na materijalno straa se nam je ozirati radi idsjalne strani, mi smo, če ho "o ca govoriti s dandanes navsdnimi „— isti": mi smo materija listi, ker smo idejafisti.
Materijalni blagoitan js ps tako tndi v velikana, torej v naroda, v človeštvn v obče predpogoj duševne prosvete. C-lo neki katoliški svetnik (Sv. Karol Boromejski) je rtkel, da je najboljša tudi za moralno spopoinjevanje in za dosego nebeškega kraljestva, če ima človek vzadovoljene materijalne potrebe, t. j. če mu ničesar ne manjka, zato postane, je dej al, iz sr-d li.h stanov človek najložje svetnik.
Dandanes pa živimo v posebnem Časa. Tak materij Jizsm, tako povdarjanj * ti .iAn i strani našega bitja ni vladalo p» vsvj kultivirani zemlji šs nikoli, kakor v naš.h časih. Toda zaradi t r-s nam ni treba plakati. V tem jedaostran-iken materijalizam vidim prehod v ono bodočnost, ko bo človek premogočia gispodar fizičnim m lan: zdaj ss še raji ž njimi in vsa pozornost je obr ijona la na t« boj. Klor iz* bavi naravi več bogastva, tisti je naogotaejš:, tisti ima več Bjjosobaosti v konkurenci za ži/ijonje. Zagotoviti si materijalni blagostan, mora b ti prva skrb vsakema, ki ho';", da ostaas kakor iadividaun, mora biti dandanas prva skrb tu ii narodu, če hoče ostati naroi.
Mora li pa ulovunski narod ostati nirod, ča js socijologičen zakon res tako ne:zpros«n?   Ali nas mogočni naredi ne b <d j požrli, če je lo močnejšega pravica?  Olgovcrimo, ne oziraje se na ares 1 — Človek ni samo telo, ampak ima tudi one zmožnosti v sebi, ki jih itnenujamo dišavae in Bovttvene. Ns zaničujmo moči duhs, moči volje!  (S cer js pa tadi nekaj resnice na reka:  »Siromak požre bogatina", ča stvar do ce!a materialistično vzamemo). Ko bi bili r.iv.it'. Nioji s nami nekoliko lep3a v tem stoletja, ia ko bi mi ne bili imsli t«h krtpkih slovenskih iad vilavaLtet, kakorŠae to naši narjdai preporoditelji, bili hi se ponsuačili, kak)r S4 ji po-nemčilo že toliko Slovamv. Da smo ostali Slovenci, pripisovati je ttisl du§o?ni in voljinl -no.-gji. Ali duševna energija gra po zlu ča nima fisičae hrane, in zatorej ni zagotovljen slovensksga nareda obstanek s samo samozavestjo, ne glede na to, da jo narodaa brez »vest posledica materijalne r3«5čine.   Posledica: Slovensksga naroda obstanek je zagotovljen v isti meri, v kateri jo zagotavljan njegov materijalni blagostan in tega blažja posledica,   njogova  narodna samozavest.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. novembra.
— (Cesaridin imendan) s j js danas praznoval ca običajni način. Š jlikega pouka dines ni bilo.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode predstavljala opera ,Fra D iavolo*. Kakor smo že omenili, je začetek izjemoma določen na 8. uro zveSer, tako d i je omogočen obiak vsakemu, zajedno pa je vstopnina zu nekatere vrste sedežev znižsna. Prihodnji teden bsdo, kakor je sedaj definitivno do loče to, bIo venske predstave v torek, v petek in v nedeljo.
— (Narodaa čitalnica ) Predsedništvo ljubljanske narodne čitalnica vabi nljnlao p. n. častite gospe in gospics na nedeljo dne 21. t. m. ob 6. zvečer v damski oalon, da aasliši mnenje zaradi programa d t uze ga zabavnega večera.
— (.Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem") priredi na koriat bazičnemu oodaro-vanju tiskarskih sirot v nsdeljo, dne 21. novembra t 1., v Sokolovi dvorani v .Narodnem domu" s prijaznim sodelovanjem si. slov. dsl. pevskega društva .Slavec* in oddelka si. vojaška godbe o. in kr. pešpolka št. 27. zabavni večer. Rizpored: I Petje: 1. Jenko: „Na mora", moški zbor. % Javansc: »Pastir", moški zbor. 3. Z »ju: „Z:injaki Frankopan", moški zbor. 4. Hajdrich: »Noč na blejskem jezeru", moški zbor. II. Godba: 1 SappĆ: „Djb Modeli*, ouvertur«. 2 Zehrer: „Soaneeballen", valček. 3. B ch: ,F.uhlingssrwachen1', pesem. 4. Scbasidsr: „Nur g'mutlich", polka fracc. 5. Kom-lak: aFur lustiga Lant", potpourri. 6. Zijc: .Gozdni vonj", polka naazir. 7. Fatras: .Mondnacbt anf dsr Alttsr", valček. 8 Fall: .Lola Beth", gavotts. 9. Stranaa: .Fledermans", potpourri. 10 Delibas: „Exoelaior", hitro. Pies. Začetek ob 6. ari zvečer-Vstopnina 20 kr. za osebo. Z oairom na debro-dslni namen se preplavila hvaležno vaprajmć.
— (Bnfet na slovenskem drsališču) oddal ss bo v nedeljo, 21. t. m., za tli leta one ena ponudniku, kateri je pripravljen pravzati bufet pod pogoji, katere stavi draališki odbor.   Pogoji so do 11. ara v nedeljo dopolndna pri blagajnika g. Bzc*
fota na ogled. Narodne slad'ičaroarje, kavarnarje ia goitiiaicarje opoianamo na to oddajo ieleč, da n« izpuste iz rok te pr>hke.
— (Slika kolesarjev) k v« m j« napravil tMtrodni fotograf g D. It vš k o priliki desetletnice »hita slovenskih bidklistov .LjnhliaoR*. je raveo kar iagotovlit-ns. Sl'ka je 52 on dolgi, 44 cm -finoka io, kakor v-n Rjvaekov« slike, i O lično iilelana. Cena. 2 gld. z« nliko, je tako ni'ka, da ■i v«ak ud*-!* ž» nnc li-.lp^-ir lahko omisli t* f.,> » n k sa l*t^šoio tako k' ho • in tuli v gmotnem u-.tu dobro ne obnenio klnboTO d^seHetnco RefDoateo sprejema izdtlovvlec Ram, ter je pripravljen, on»na aa'OĆaikcm, kateri so ma n^ronitio ite dr. poslali, sms k čez 2 gld ra eventualno zabtevanje po vrniti. _
— (Iz kroga učiteljev jednorazredničar-jev) sa nun piše: V vašem teujeuem l.stu M 260 z dne  13. t. m. izn"nad.l nas  je  dopil 12 krofov kranjskih učiteljic. U ;itplji'1« oe*s sp-manca „S o-tonskega učileljekfga   drufitva",   kojo je d- pui.acua izr čila del (dborn. S ,)r radnica j m prikrajšuje njih pav>( -   N), no le počhsi, cenjen** kol^giujn, jaz -ra z>\ učitelj« in >•:• ni rana mii mej I h( 111 , katerin: sa Ze tez dvajset let kr-vic« godi, kateri š* več tro»jo, pa imajo ravno   toSiko  ali   m   me njo plato kakof g sptdičr* u< itelj ce, to no učitelji na jednor»-zr*d ztcab.    Oi sveta oddaljeni iivi tanmo, v pttu avo jega rbraza  notno* Hi z* vs klanji Kruh* k    D.i je ■aa trud mocgo «ič     kakor učiteljic )» labko do karnti. Vi se ptitOŠOJcta, da »rn-t* vež ur n*ted*n pouka kekor nč>t»tji.   Pri nekaterih je to ravaraOO, prt drug h . «.   Zimski   čas    imajo  učitelnce ponavljali) o fio'0  le   pri d^klicnh  po 2 uri na tedna, jeduorazrei-u^Krii imamo 4 ure pri d*čkih in 2 uri pri rieklicsh, to je 6 ur nu teden.   Kj* pa d obodet* učiteljico, da bi  imela  podac'evati 120, 150 ah «o celeče*  dvesto  DČtnosV,   k«koc   jih   ima mnogi jid iorasredničar ?  Na Vf-črazr->dnicah podu njej . le po jeden »idl-l. k p aam.zn« BŠas oseb*, na jedno-razrednici  pa  poačaje   jedna  učni  mo'*  po dva oddelka ob jednern.   KI ko več drla ima jednonz ledničnr s korekturami,   kajti  on   ima korekturo v trab oddelkih,  naspr <tno in>a   na vefirazredn'ci i* evoj oddelek.   Navadno   gospodične  pnučutejn v I, razredu ter jim b to odpade vaa korektura.  U itd Ijice torej r.imajo £ naaai jednakih dolžnostij, toraj tndi tiepravilno /aht^v^jn jednakih pravic.   N-p »■ Vična je bil toraj   nap*d  n*   „Slovrneko nčiteljako društvo" in njega vodstvo.  Navedel bi še marsikaj lahko, da bi se razvidelo, da uč telj zoi r»j več po« tr buie, kakor pa  nčiteljici samica.    Kdor  t*-ga ne pripozna, ta aa je 8 patmtjo .»kregal".  Mi i.e za udarno učiteljicam bo'jfiH prihodnosti, a stvar 09 ue etnejo pretiravati do sfcrajuoet'. Izboljšanja smo vai potrebni. Ce Be tedaj naše stanje izboljša, popravila ee nnm  bode krivica,   katera nas je  tlač Ia će« 20 let
— (Otrok — požigaleo ) Dne 13. t. m. igrala se je petletoa bčaraa posestnika M.rti»a S. rabe iz l4ke vssi z žveolenkam; in a.'.g* a OOStOV skedenj. Ogenj je npepelil ekedenj in šupo ter ve pridelke. Saoda znoea 900 gld., a zavarovan je bil Ž c raba samo za 300 gld.
— (Ponesrečila) je v Zgornji Bitinji v po toku Zobnici Manja H foer.  Pri pr. nju perila jo je popadla božjast in jo vrgla v potok, v katere aa je utonile.
— (Prijateljstvo mej psom in mačko) je zelo redko I V Kostanjevici je videl piaec tega malo, črno psico komaj leto nt uro, ravno doječo poiuletoo belo mtćko. P-ne. ni Če nikdar vrgla in Udi sedaj ni breja. Ker je noučtca pi co vedno za braiavice vlekla, so ss I*»-te napele, vims js oteklo in začelo mleko dajati. Obt šivaliei sta vedno skupaj, in skibi psica z materinsko ljubeznijo za msčko.       —i.
— (Ubogi tržaški župan!) Šale malo časa je dr. Djmpieri tapan anoeta tržaškega, a že ss je nadobudni italijanski mladini korenito zameril. Tisto galer jako občinstvo, katero js doslej pri sajah občin kega aveta demonstrovalo samo proti slovanskim obč. zastopnikom in od čigar milosti in nemilosti
Ia odvisen politični renomć laškib gospodov politi-tov, js mej včerajšnjo sejo obč. sveta tržaškega 'demonstrovalo proti 7 upa a u Dompit r ia , kliČoč »Abasso Djmpieri 1 Evvi*a il Circolo dei giovani'. To ni je zgodilo, ker js bil župan dvema migistra-tovima uradnikoma namignil, naj izstopita iz odbo.'a maj tem žs razpalč m ga društva ,11 ereole dei giovani*. 2opan aa ja demonstrastov odkrižal na ta način, da jo dal galerijo izpraznit .
— (Banka .Slavija".)   Od 1. januvarja do
30. septembra 1897 zglasil se je pri banki .Slavij i* v zavarovanje 3101 član s zavarovalnim kapitalom 4,367.500 gld. V tej dobi dosegla je za 833.3 IG gld. 57 kr. več zavarovalne premije od lanskega leta. Od 1. januvarja do 30. septembra 1897 izplačala je banka »Slavija" po zamrlih članih zavarovalnega kapitala 249.894 gld. 4 kr. Ves caa svojega obstanka izplačala je banka škod in nagrad v vseh oddelkik 27,193.723 gld. 10 kr. Imetje bankano, vloženo v pupilarni varščini znaša
31. decembra 1896.1. 7 800.758 gld. 8 kr. V poslednjih letih, kakor i za leto 1896. izplačala je banka vsem članom življenekega oddelka 10% dividendo. «a zahtevo razpošiljajo se zavarovalni tarifi gratis
franco.
— (Razpisane službe) Mesto t a i n i k a pri finančni proknratnn v L ubijani v VIII čin. razreda in ve'- mest k o n c i p rt sn tu v z ad atom letnih 600 gld. Prošni« z dokazi epciscbnost* tekom
4 tt-dnnv  pri  p edsedstva   fi  ■ o   ravnate ur *a v LiubLani   Prošnje kompetfnto». ki prirejajo rimn. prAoraturam v Gradcu,  C to-ca  »li   v Liubljam. uv»žHvala s* 'o  I    tako, kakor bi ne ^8) 3 pr>ku ratnre  tv< r »e  skapen   status. —  Mesto  kan :elij-skrgi rficijala   pri   fi lan. ravnateljeva v LfveS Ij-ii v X  eventavaljo   n "to kancelista v XI. čin   raaredn    Prošnje   t * m   4   tednov isrotam. U iravieu  ))odiastoiki   vr jsee, nom-r   <   ali dež brAmbe in žanJarm.<r je,   n^j  se ravnajo pri s<o;ih P'osnjah   po   7.V..• n   z   19  t-pnU   1872   v. a I. št? v. 60   — Na   š^irira^rednt  lovski loli v Jese nicah drugo učno nenf • z duholki III. piač m^gs r&zrt-.da. Prošnju do due 24. novembra okr. hoI ike.n sveta v Radovljici.
* (Nemški pisatelj Feliks Dahn) je pre-f-mr 7g dovPi«, w« n ler ui ne ve niti n » b ''j znn-n'h deistev av^triisk^ zg idiivno. V svoji pe«m: BAn D titich - Oastorr^ich* 'e zip'sal: ,Da haat J brband-TtelHng — Tii-keau-id Sizvendrang —
5 'ghnf entRchaurt ." C ^nzara n* Donaju mi je v kom p   irnni   p^sni  ''-thla   izr»«   tS!^v«ndrang* ter gt nadomsatila s „H^^enilrang1, Prcfsor Dahn se vaU'd teg* v ,N   F»- Pr." togot' nad cenzuro, i**š: .A-o d*ss D-nfsch-0 «st rrrf'cb   sich j*hr;jund"-^e la-g dar Slaven erwehren maste, dnrf in W<Hn ntoht i<«sa"t w.Tc!en !* Pn f sorja sgoJ vinarja b idi le "ra>.i, d. ga oaora učiti š^le oenznra — resiice! B kz Sl^vftnov bi „DeutscS Oasttrmi h*" #e »Javno več rte bilo.    Sl:;vai.i hj rešili Avstrijo neštetokrat pogina, Sirarn ho pretakali potoka k'fi za avatro o^-rsko drživo, in če D.lin nič" < r druzeg* ne ve, 1 >■■ u < :    Zr njufcr,   Kac:>anar,   Turjač-in-, S;bieski, bimn Tr^nk   raj z«d.ščajo v d)kas,  da  te  D ihn 1. ■ 11 j*     n f il ifit * o- tgodov nske istios!   Brez So ». anv bi b li da»8s avstrj^i Seuji   norw turnk ) SCrovi, da ne  g tvorimo  o z*>Mj-h Slovanov »za 1. 1818   ki t si uVrrth ha 'S>f Madjnre.
* (Model ,dr Blažiča") Dr*cratifini p-satolj L' Airocge *• jexii!e, kafcoi vit pisa'e'j. ki hode *atvar:t' r> saičn« ali vsaj VST je t ne ra^č'ie, figure za evi je drame naravn :st iz iivljtnia. BW«snet Allg. Ztg 8 porota, da je mod«! BD r. B I a t 1 č aB (»Dr. Kiaos»") zdravnik dr. A s c h v Vra'is'avi. Dr Aich
d bar zcBri»c :n pri;i.telj A' Arroaga ter politično in literarno delaven mož, ki ri je c e'r>. I za Š'ezijo že veliko 7>*luv
* (Prišteta k izv ličauimi naj bi bila 1A vojvodtaia Magdalena, bdi ces»r 1 FerJinanJa I., ta prodiog a- je stavi v katol>ekem dea^skem društva na I) m 1 u ter je bil tudi vzprejet. Kaj zionk\ sedaj bodo dela a žs katol. delavbka dr 1 -šfv» — Bvetnike ? Fm de *>ie I" I
* (Iz zapuščine čudaka ) V Opsvi j s ba;č atnrl pred kmtkun potsatn k Ferd<nand Scbreiber, kateri je m j dragim lapastil tudi 2 34 prtiče?, en zahoj zob«-*trr*bjikov ter e? zaboj vžigalic Ko je tamošnji gostdn čar Albert \Vurst, h kateremu je umrli že d <w let zahajal, to iztedul, zahteval je tbkoj od ded-čov svoie prt če, kateri eo bili zaznamovani s č^ktmi „A W" a'i „T. M.« (dekliško ime Worstove soproge.) Nekateri dediči so se bra mii vraiti ukradene prti je, in prisiliti jih je morala eodnija k tema.
* (Zastrupljena reka) Mej občinami Meii Te!egy m Fii 71 tekoči  d»»l reke Ko:oj je bil ne davno zastiupljen po odpadkih, tekočih iz tvornice za kotran.   Vae  riba  so  poginile, mnogo krav in volov je obolelo ia pogindo    Štod* js velikanska
* (Ekspedicijo na južno poluto ) Johannsen, tov*r š pogumnega N^neen, kam potovati ns južno poluto. lUien ladije BFrani" pojde še ladija aStar kod Jen", ki bosta vozili draga za drugo. Vzeti hoče seboj veliko več psov, kakor jih js bil vzel Nansen ter na saneh prodreti kolikor mazno nizko na jug. -^SMB
* (Izboljšanje topov) Nemčija je sklenila, da izboljša evoje topove, oziroma, da si omisli po polnoma nove, do sedaj še neznane jeklene topove. Avetro Ogeraka pa si jih le izboljša, ker več ne do puščajo gmotne razmere Sedanji nadzornik feld-maršal-lajtnant pl. Kropatschek, kateri je bil pred par leti pri topničarjib v L ubijani, iznajde vsak hip kaj i>ovega za izboljšanje topov, tako Ja si tehniki njegovi bistrou mnoati ne morejo dovolj načuditi.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 19. novembra. Današnja seja po slanske zbornice bi se bila morala začeti ob 10. uri, ali predsednik jo je o tvoril šele ob V« 12. uri, ker zbornica prej ni bila sklepčna. Levičarji nalašč niso prišli pravočasno, da t*ko raztegnejo sejo in njim so se pridružili socijalni demokratje. Ko so sadnji vstopili v dvo rano, jih je B * e z n o w s k i pozdravil s klicem „Slava delu", radi česar bi bi skoro nastal konflikt
JDunai 19. novembra. Predno je zbornica prestopila na dnevni red je dr. Oku-n i e w s k i izjavil, da se je njegova stranka
i vzdržala glasovanja o obtožnem predlogu radi i jezikovnih naredb, ker se je prepričala, da ni J šlo za boj proti vladi, ampak «li se je v<s parlamentarni boj preminil v nizko borbo m»j Ntmci in Slovani. W i n k o w s k i je napadi l Danielaka, češ, di ni bil opraviči n dati izjavo, katero Ji dil v zadnji seji glede glasovanj* stranke o obtožnem predlogu, Oehom pa je očital, da iz sebičnosti prikrivajo sleparstve. katera so se zgodila pri volitvah na Hali škein, proti kateremu očitanju je protestoval dr. B r z o r a d.
Dun^j 19. novembra   Na dnevnem redu današnje seje je predloga o podporah p c ujmah     in    povodnjih oškodovanih okrajev.    V debato je   posegel poljedelski minister grof Ledebur.    Po govoru mlado češkega posl   I)yka se je v<dic silovitemu od poru in  hrupnim prottstoni opozicije sklenila debata in sta  bila izvoljena generalnima go vornjkoma  krščanski  socijalist Loopold S teine r in češki posl. dr. Stojan.   Njiju govoroma je sledila  dolga vrsta često brezstnisel nih fikt čnih popravkov.
Dunaj 19. novembra. Prezidij namerava za dam s določiti večerno sejo poslanske zbornice.
Dunaj  19. novembra.    Vprašanje kdo postane drugi podpredsednik poslanske zbornice,   o   k »tereni   vprašanju   so listi zadnje dni prinašali najraznovrstnejša in naj več mpačna poročila, je konSno rešeno in si cer na način, s katerim  je  vsa desnica jako zadovoljna. N t-mska kat. 1 j ud s k a s t r a n k a je namreč  izjavila,  da  dopusti, naj to mesto prevzame jeden njenih čla nov  i n  se  zjednila  in  dr. Viktorja p 1. F u c h s a, kateri je tudi že izjavil, da   prevzame   ponuđeno   mu kandi d a t u r o.
Dunaj 19. novembra. Jutri popoldne imel bode ogerske dtiigacije odsek za zunanja dela sejo, v kateri razvije grof Goluchowski svoj ektpoze, v avstrijske delegacije budgetnem odstku pa stori to v torek.
Praga 19. uovemara. „Narodni Listy" javljajo  i<i zanesljivega vira,  da  dela vlada velike priprave z i prihodnje zasedanje češkega deželnega zbora,  kateremu predloži velevažne zakonske načrte.
Beligrad 19. novembra. Roška vlad:*, je odpoklicala svojega tukajšnjega poslanik;* I z v o 1 s k e g a , kateri je bi šele pred kratkim imenovan zi to mesto. Oficijozno se de mentuje poročilo BKolnische Zetung", da se je to zgodilo na izrecni ukaz ruskega carja, kateri po zatrdilu rečenega lista obsoja naklepe razkralja Milana in sodi, da upliva Milan po gubno Da kralja Aleksandra, vsled čtsar Rusija ne misli imenovati nobenega poslanika za Be ligrad toliko časa, dokler Milan Srbije ne zapusti in dokler bode dr. Vladan Gjor-gjević ministerski prtdsednik. 0 poročilu nKoln. Ztg ", da je vse to v zvezi z namero razkralja Milana, poročiti se z neko, od svojega moža ločeno in zdaj v Carigradu živečo damo, ne govori tticijozni demeuti ničesar.
Carigrad 19. novembra. Nota, katero je vlada  včeraj  ponoči  vročila avstrijskemu poslaniku baronu Caliceu, pomeni popoln uspeh dotične avstrijske akcije. Vali adanski in mu tašerif mersinski se odstranita, turska oblastva v Mersini pa   bodo v navzočnosti posebnega delegata avstrijskega  poslaništva slovesno pozdravila avstrijsko zastavo. Tudi avstrijske za hteve glede orijentskih  železnic je Turčija v polnem obsegu pripozuala in že zagotovila iz plačilo osmih milijonov frankov, za katere se gre. Turška nota izreka upanje, da se s tem zagotovi in utrdi prijateljstvo mej Avstrijo in Turčijo.
Carigrad 19. novembra. Pogajanja maj Turčijo in Grško se po sodbi grških delegatov doženejo tekom prihodnjega tedna.
Atene 19. novembra. Sodišče v Pireju je obsodilo napadalce na Lloydov parobrod „Marija Terezija" na 45 dnij zapora.
Rim 19. novembra. Naučno ministerstio je sklenilo, ustanoviti posebno knjižnico, v kateri zbere vse na indeks postavljene knjige Vatikanski krogi bo radi tega močno ogorčeni«
20.    Deželno gledališče t Ljubljani. Dt.pr.8n.
Operna. pxec3.sta.Tra. Začetek ob 8. uri. V noboto, «ln«^ t»<>. novembra IHUT.
Drugikrat:
Fra Diavolo.
Komičua opera v treh dejanjih. Spisal Scribe. Poslovenil A. Funtek.   Uglasbil D. F. Auber.   Kapelnik g. II. BeniSek.
Režiser g. J. N-lli. Blagajnica se odpre ob V«*- uri.   Začetek točno ob 8. nri.
Konec po 10. nri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka St. 27. Prihodnja predstava bo v torek, dne 23. novembra 1897.
1% m a«S ii4*i;a I i sla.
l.vrAllne   «11  ekaekatlvne   «lr«ibei Antona
Sedmaka posestvo v Koritnicah, sedaj Franceta To m 5 i £ a) cenjeno 88N gld , dne 22. novembra in 20. decembra v Ilirski Bistrici.
Reze Breg ar zemljišče pri sv. Trojici, cenjeno 140 gld., dn6 22. novembra in 22. decembra v Loiu.
Umrli so v Ijultljaiil:
Dne 17. novembra: Anton Trontel, delavec, 73 let, Opekarska cesta st. 15, ostarelost. — Fran Orehek, hifinik, 66 let, Dunajska cesta št. 15, mrtvoud.
Dne 18. novembra: Anton Dratarič, n mirov, pofitni alnga, 71 let, Sv. Jakoba trg št. 2, ostaiclost.
V deželni bolnici:
Dne 16. novembra.- Ana IMovč, gostija, 72 let, pljučnica. — Jakob Jane, go»tač, 72 let.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 m.
November	Čas opa-lovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	fidarioa v mm. v 24 orab
18. 13. •	9, zvečer 7. zjntraj 2. popol.	744-8 74-V0 744 5	98 55 145	sr. jug si. aever si. svzh.	pol obl. jasno jasno	00
Srednja   včerajšnja  temperatura  9 3',   sa 6*3° nad nor malom.
ID-CLzn-aJsIca. borza
dno 19. novembra 1897.
Skupni državni dolg v notah .... 8kupni državni dolg v srebru    .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta l   , ....
Ogerska zlata renta 4°/„......
Ogerska kronska renta 4"/0 .... Avstro-ogerske bančne delnice     .   . .
Kredi,ne delnice........
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 mark .
20 mark...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
Dne* 18. novembra 1897.
4° „ drfavne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 160 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.     . 192 ,
Dunava reg. Bi-ečke 5°,'0 po 100 gld.    .   . 129 „
Zemlj obč. avstr. 41/,0/,, zlsti zast. listi    . 98 „
Kreditne srečke po UX) gld...... 199 „
Ljubljanske srečke......... -J l n
Rudolfove srečke po 10 gld...... 24 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 162 „
Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v.  .       . 430 ,
Papirnati rubelj.......... 1 ,
LOS gld.	
102	■
122	
102	n
122	n
99	•
950	it
•Jo4	■
119	n
58	i»
11	m
9	n
45	n
5	m
50 kr. 45 „ 85 ,
15 . 35 , 95 ,
B
90 „ 80 , 82'/, , 76 .
*»*/• «
f» n
66 .
25 kr.
60 50 50 50 50
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočntja povodom smrti našega prisrčno ljubljenega, nepozabnega soproga, o tiroma očeta, tasta in strijca, gosp
Ivana Robavs-a
mesarja in posestnika
za darovane vence, kakor tudi za častno spremstvo k večnemu počitku, zahvaljujemo se najtop-lepše. Posebno pa še izražamo iskreno zahvalo slavnemu pevskemu društvu »Zvon" za krasno, tolažilno petje, potem velecenjenim gospem in gospodom uradnikom iz Litije ter slavni požarni brambi  za častno spremstvo na mirodvor.
Šmartno pri Litiji,  19. novembra 1*97.
(1781)
Žalujoči ostali.
>s
•v*
ti ■»->
a>
Ph o
s
u
<D P« ao ■ —>
5
<
trn <
<©
•o
a o "3* 'a?
T3
o
«4
a«
-o
>
u      C      3 j
Doering-ovo milo
S?*  MOV O.
i I ff TfHf f
Od I. 1897 m
zopet po dodaji dragocenih tvarin zboljšano, tako da se vsem damam in materam ne more dosti nujno priporočiti, naj poskusijo.
"V
X    A X
Varčno v porabi
Izborno v kvaliteti.
Povsod ge dobi po .'10 kr.
O a
cd
I
g
s*
00
< o
3
o
00
o
O o
e «
eo a pr
(1293—4)
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob smrti našega preljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma Btarega oćeta in tasta. gosp.
Alojzija Rus-a
bivšega trgovca in posestnika v Šmartnem pri Litiji
izražali iskreno sočutje, darovali krasne vence ter častno spremili predragega rajnika k poslednjemu poritkn, posebno paše slavnemu pevskemu društvu .Slavec" za ganljivo in krasno petje, zahvaljujejo se prisrčno in najtopleje (1760) žalujoči ostali.
V Ljubljani, dne 19. novembra 1897.
Cei, Kr. avstrijske £g& državne železnici
Izvod iz voznega reda
-v»13a-vxx«tr». ođ. 1. oktobra 1897,
Odhod Im Ljubljane jnž. kol. Prosr« *ea Trbli
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čes Selzthal v Ausse, Solnograd; cea Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Armtetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 5() m. dopolndna osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^radL Lend Gastein, Zeli ob jezeru, InomoBt, Bregenc, Curih, Genevu, Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip. sko, Dunaj via Amstetten. — l*r«»K» v Noro meMto In v Kočevje. Ob 6. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri DO m. popoludne mešani vlak. — Ob (J. uri 30 m, zvečer mešani vlak. — l*rlli«»«l v I.|iil»l|*«n<». j. k. 1'roga ia TrbliM. Ob 5. nri 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo-vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solim, grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna,Celovca, Beljaka, Kran /ensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genevo. Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri f>7 rn. popoln, dne oBobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dupaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Novegta mlu Is Ko6ev|H. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešani vlak. — Odhod Is Ljubljane d. k. y K »tunik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 ni. zvečer. — Prihod v EJublfano d. k. Is KniuiilkM. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. nri 8 m. dopoludne, ob 6. nri 20 m. zvečer. (.962—26f>)
Proaim velecenjeno občinstvo, da mi, ako možno, priobči bivalitiča ali natančneje podatke o nekem gospodu V. ■•*•■!«•<»ru, ki je prej več leti bival v okolici Dslnic in Bakra. Ž lim to izvedeti, ker eem đotičn ku imenovan varubom ter ima on dobiti svoto okolu 480 gld.
(1755-3) odvetnik v Karlovcu.
St. 39.185.
Razglas.
(1777)
Vsled sklepa preso-evalcev, izvoljenih za preaojo konkurenčnih načrtov ia zgra«ll»o gAMlInegta doma v L f ubijani z dce 18. avgusta 1897 odlikovani so bili sledeči projekti:
Projekt z geslom „Valvasor", uradno poverjenih in diplomovanih arhitektov JI. A C1. III■■ triiger ■■» Dunaju s prvim častnim darilom HOO lir«n.
Projekt arhitekta Kepke, asistenta pozemniho stavitelst.vi na c. kr. češki visoki tehnični šoli v Pragi, označen z geslom .Sv. Florijan«, in projekt kranjska stavbne drtftbe (arhitekt Anton Holf), označen z geslom A. odlikovana sta bila vsak a polov co drugega častnega darila 6V0O kron.
Navedeni projekti razpcstavljeni eo o<| 20. I. na. nadulj«- za dobo t* dna «Iul| v deželnem muzeju Rudolfinuaiu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne" 12 novembra 1897.
cRestanrant „ Marodtii dom
Jfovoljujeni ni stavnemu  občinstvu naznaniti, da začnem v soboto zopet točiti izborno iti jako pri/jubljeno
budjejovišho pivo
is akcijske pioooarne ti gitdejouicak.
V' r i-1 i-1 iKtitin ti j 4-m
Sregor 0tlajnik
I-1  \ • II I  1-411111 ■.
Br. 38:} — 1897.
Natečaj.
(1760-3)
V stolni cerkvi djakovSke škofije se bodeta oddali z dnem 1. januvarja 1898. leta
dve koralistični službi
in to za junaškega tenorja in za basista Za podelitev teh mest se razpisuje s tem natečaj do 10, decembra z naslednjimi dohodki:
1. Letna plača 600 (šesto) gld., 2. Prosto stanovanje ali relutum 100 gld., .'i. Sest sežnjev drv.
Prosilci naj pošljejo svoja prošnja stolnemu kapitelju v Djakovti do imenovanega roka in z veljavnimi spričevali izkažejo: da niso prekoračili 40. leta; da so telesno zdravi; da znajo hrvatski ali slovenski ; da so vešči i koralnemu petju; prositeli za mesto basista mora biti vešč orgijanju.
V Djakovu, dne 30. oktobra 1897.
Stolni kapitelj djakovški.
Prva in najstarejša zaloga klavirjev
v Ljubljani, Florijanske ulice št. 50
si uHoja ra^nanjati veh cenjenemu p. n. občinstva v Ljubljani in okolici« da ima na prodaj po najnižjih cenah od dam«« naprej kratke klavirje in planine najboljše vrBte, ki t>o danes došli, iz najbolje renomiranih dunajskih tvrdk : c. kr. dvorni dobavitelj Kutschera, zadruga „Xiyra", Stelzhammer itd Popolnoma npvi klavni' od 210 gld. naprej s 15'etnim jemstvoru se oddajajo na obročna plačila; izposojajo se od 2 gld. naprej. Stari klavirji se jemljo v zameno, vbiranja in poprave se izvršujejo najtt čnejše. z velespoStovanjem
Ferd. Dragatin.
(1710—1)
Izdajatelj in odgovorni nredoik: Joa*p Nolli.
Lastnina in tisk fl Narodne Tiskarne11.