Izhaja
vatle petek z detumoa piihodnject dneva.
v Celovec, PavUževa ulica It 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. de 4. ure popoldne.
RetoopM naj se same po eni strani Beta aap&ejo, droga stran naj bo prazna.
Velja
za cele leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravniltvu lista »Mir" ▼ Celovcu,
Vetrinjsko obmestje 8126.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti pottne EMunks.
Glasilo koroSkih Slooenceo
Za Inserate ae plačuje po 20 vta. od gansood-vrste vsakokrat
Leto XXXIII.	Celovec, 7. marca 1914.	St. 9.
r ! ________________________________________________
Kaj se godi na Koroškem?
Na Koroškem se godijo reči, ki so drugod nemogoče. Krščansko - socialni poslanec Walcher je v koroškem deželnem zboru razkril neverjetne reči.
Protestantovska grofica Elvira Latour ima v Trebnu pri Beljaku in pri Korminu na Primorskem sirotišnici. V Trebnu ima trirazredno privatno šolo. Grofica lovi za svoje zavode katoliške otroke, da se jim v njenih zavodih izruje iz src katoliška vera. Katoliške otroke, ki še niso stari šest let, sprejema le, če so prestopili k lutrovski veri, starejše otroke pa »vzgaja« tako, da sovražijo sveto katoliško vero in so zreli za odpad, ko postanejo 14 let stari.
Na podlagi uradnega pisma c kr. okrajnega šolskega sveta v Beljaku z dne 10. aprila 1912 je konštatiral poslanec Walcher, da se godijo na zavodu grofice Latour v Trebnu ti le škandali:
1.	Vodstvo zavoda sili katoliške otroke, da obiskujejo tudi lutrovski krščanski nauk.
2.	Kljub temu, da jih je katoliški vero-učitelj večkrat in strogo opominjal, skoro nikdar niso prišli ob nedeljah in praznikih k božji službi v katoliško cerkev, pač pa so bili prisiljeni, udeleževati se vseh pro-testantovskih verskih vaj ; še več! Celo k a z-n o v a n i so bili, če so šli h katoliški božji službi.
3.	K spovedi, ki jo je napovedal katehet (veroučitelj) in jo- naznanil vodstvu zasebne šole, ni bilo otrok, čeravno so postavno k temu prisiljeni. Šele pozneje so prišli na nov poziv. Katoliški otroci, ki so že 14 let stari, pa sploh ne smejo k svetim zakramentom.
4.	Skoro vsi otroci s o prejeli sv. obhajilo nevredno, ker so se prej doma najedli.
5.	Doma hujskajo katoliške otroke proti katoliški veri.
6.	V zavodu jim delijo lutrovske zgodbe m spise.
7.	Vsako leto jih prisilijo, da se morajo udeležiti 15. avgusta protestantovske cer-
kvene slavnosti, na kateri se utrjujejo pro-testantovski otroci v mržnji zoper katoliško vero.
Od 80 gojencev grofice Latour je 40 katoliških dečkov, povečini iz Gorice, Trsta, Kormina. To so slovenski otroci, ki so jih izročili grofici v vzgojo slovenski revni starši, morda v trdnem prepričanju, da bodo otroci vzgojeni v strogo katoliškem duhu.
Tako se slovenski otroci v Trebnu p o1u t e r a nij o in ponemčijo. Prav v duhu nemških na-c i o n a 1 c e v, ki teh razmer na zavodih grofice Latour nočejo videti in jih molče trpijo! Saj opravlja grofica njihove posle!
Pa tudi vlada za vse to ve in še tem škandalom ni napravila konca. Ko bi naše narodne šole sprejele le enega lutrovskega otroka, takoj bi imele na vratu vso nemško-nacionalno sodrgo in vlado. Zgražanja po nemškonacionalnih listih bi ne bilo ne konca ne kraja. Tako' pa je bilo vse tiho in prav...
Okrajni šolski svet v Beljaku je na pritožbo katoliškega duhovnika pozval dne 10. aprila 1912 grofico Latour, da napravi v svojih zavodih red in odpravi te protipo-stavne razmere, sicer bo postopal zoper njo po § 23. drž. šol. zak. in po §§ 198. in 202. šolskega in učnega reda.
Toda razmere na teh zavodih se niso prav nič zboljšale, nasprotno še poslabšale. Še sedaj se delajo otrokom težave, da ne morejo lahko h katoliški božji službi, zato pa mo r a j o redno hoditi v protestantovsko cerkev.
V šolskih počitnicah pa sploh nikdar ni nobenega otroka v katoliško cerkev. Le na cesarjev rojstni dan 1913 je bila izjema; tedaj so prišli 3, reci trije dečki, vsi drugi so šli k lutrovski službi božji v Št. Rupert pri Beljaku. Vsak dan imajo v zavodu od 8. do 9. ure dopoldne razlago lutrovskih zgodb, ki se jih morajo udeleževati tudi vsi katoliški otroci. Kako jih tam učijo, si lahko mislijo. Saj se je na zavodu pri Korminu pri taki razlagi lutrovskih zgodb izrazil neki lutrovski učitelj o Najsvetejšem zakra-
mentu tako, da ga je c. kr. deželni šolski svet v Gorici moral odstaviti.
Ker so katoliški otroci po šolski postavi prisiljeni, hoditi h katoliškemu pouku v šolo, hodijo tudi katoliški otroci iz zavodov grofice Latour h krščanskemu nauku, pa so v zavodu tako nahujskani, da ne more duhovnik ž njimi ničesar napraviti. Smejijo se mu v obraz, imenujejo ga »črni hudič«, v cerkvi kažejo osla proti oltarju itd.
Za take »dobrote« bi se morali slovenski starši, če imajo le še malo vesti, lepo zahvaliti! Ubogi katoliški otroci so žrtev lutrovskega, ponemčevalnega zistema na Koroškem. Katoliški Slovenci! Odprite vendar oči in poglejte, kam vodi pot, ki vam jo kažejo nemški nacionalci!
Tako ne gre več naprej!
Nad dve in pol leta je že preteklo, odkar so volilci poslali na Dunaj svoje novoizvoljene poslance. Kljubtemu je v ustroju državne uprave ostalo vse pri starem. Nestrpni nemški zistem vlada naprej in žene državo v propast. Slovanski narodi ječe pod težko pestjo nemške birokracije, ki je postala poslušna dekla nemških Volksratov. Vsa. prizadevanja slovanskih poslancev, streti ta nemški jarem, so ostala brezuspešna. Nasprotno pa se Nemcem izpolnjujejo vse njihove želje. V kraljevini Češki se je tamošnji nemški obstrukciji na ljubo suspendirala celo ustava. Posledica je bila obstrukcija čeških agrarcev v državnem zboru in odgodenje slednjega. To je bilo koncem januarja.
Sedaj je zopet sklican na pomladansko zasedanje. Razmere pa se medtem niso prav nič izboljšale. Slejkoprej so tako zamotane, da nihče ne ve, kaj pride. Le-to slutijo vsi, da stojimo pred novo dobo v razvoju naših notranjepolitičnih razmer. Češko-nemška spravna pogajanja so se ob trdoglavosti Nemcev zopet enkrat razbila in odgovor od češke strani se glasi — obstrukcija. Kakšne bodo posledice te igre, danes nihče ne ve, izvzemši morda ministrskega
Podlistek.
Iz Rozmeistrovlii zapiskov.
Sestavil Štefan Singer.
Jakob Rozmeister je znan po svojih ustanovah, katere so marsikateremu kmetskemu fantu iz Podjunske doline omogočile, da je šel študirat in postal »gospod«. Večino svojega velikanskega očetovega premoženja — 17.000 gld. — je še za živega porabil za razne dobre namene in razne ustanove.
Malo znan pa je kot zgodovinar. Spisal je namreč več knjig, katere pa niso^ tiskane, ampak se hranijo1 v rokopisu v župnišču mestne cerkve v Celovcu. V teh knjigah popisuje v nemščini ali tudi v latinščini ne-le vse važnejše dogodke svojega časa, ampak sega tudi nazaj v prejšnja stoletja. Obširen popis njegovega življenja in vsestranskega delovanja ho morda objavil Koledar Družbe sv. Mohorja ob 2001etnici njegove smrti.
Jakob Rozmeister je bil Slovenec, rojen v Rozmeištrovi hiši v Dobrlivasi 1. maja leta 1631. Študiral je v Celovcu in Gradcu, bil župnik v Globasnici, v Gruštanju, dne 23. aprila leta 1678. je postal mestni župnik v Celovcu, kjer je zidal sedanjo farno cerkev. Leta 1705. se je župniji odpovedal, a bil j
je še do svoje smrti — 17. februarja 1. 1716. — spovednik v uršulinskem samostanu v Celovcu. Tukaj naj sledi le nekaj suhih številk in zanimivih dogodkov do leta 1706., katere je Rozmeister zapisal v svojih knjigah.
a) P o ž a r i.
Leta 1514. je nastal ogenj v Popendor-fovi hiši na dan spomina sv. apostola Pavla, to je 30. junija. Pogorel je do tal ves Celovec.
Leta 1531. je v petek po Šmarjeti udarila strela ter vpepelila eno predmestje v Celovcu.
Leta 1533. na Vnebovzetje Marijino je vžgala strela 5 hiš v Celovcu.
Leta 1535. na god sv. Marjete je nastal ogenj v Jakob Čeglovi hiši; vse mesto je pogorelo.
Leta 1536. na Velikonočni ponedeljek je pogorelo polovico predmestja.
Leta 1537. je pogorel Trg (Feldkirchen) na Št. Lenartovo.
Leta 1540. Grozna suša; vnelo se je barje okrog Celovca ter gorelo od Binkošti do Št. Jakobovega, stlelo je meter globoko in napravilo mnogo Smradu. Od vročine se je vnelo tudi gorovje na Kranjskem, mnogo lesa in vasi je zgorelo.
Leta 1541. na Velikonočni torek je Ve-I likovec popolnoma pogorel.
Leta 1610. je Velikovec zopet pogorel.
Leta 1636., 6. junija je nastal ogenj v samostanu jezuitov (zdaj jezuitska vojašnica); celo mesto, razen cerkve pri Sv. Duhu in sosednjih hiš, je pogorelo.
Leta 1660. je pogorelo mesto Wolfsberg.
Leta 1665. je pogorel Velikovec.
Leta 1669. Pogorela je cerkev v Gospa-Sveti, oba stolpa, dekanijsko poslopje, notranjščina cerkve, razen enega oltarja je pa ostala nepoškodovana.
Leta 1672. Polovico mesta Št. Lenart v Lubanski dolini je vpepelil ogenj.
Leta 1673. Mesto Breze je uničil požar.
Leta 1679. Na god Marije Snežnice zvečer ob 7. uri je strela treščila v višji stolp mestne cerkve (prej sta bila dva) v Celovcu, kateri je začel goreti, a ogenj se je posrečilo ugasiti.
Leta 1679. na god Marije Magdalene je pogorelo mesto Beljak.
Leta 1680. Železna Kapla je postala plen požara.
Leta 1681., 11. majnika je strela vnela stolp pri Sv. Duhu, ogenj so kmalu ugasili
Leta 1681., 6. decembra so pogorele v Celovcu v Velikovškem predmestju v bližini »Krone« tri hiše.
Leta 1684. je pogorelo mesto Pliberk dne 10. julija popolnoma, razen predmestja.
predsednika grofa Sturgkha. Iz vrst naših alpskih nemških politikov se sliši, da pade vlada, drugi pa z ravnotako verjetnostjo trde, da pojde parlament. Zlasti krščanski socialči si žele razpusta državnega zbora, ker upajo, da jim nove volitve zopet vrnejo, kar so prt zadnjih, zlasti na Dunaju, izgubili. Najverjetnejše pa je, da se ne zgodi ne eno ne drugo, ampak da stojimo pred dobo tihe g a absolutizma pod okriljem § H.
Pa naj že bo kakor hoče, to stoji, da d a n e s n a s n i h č e ne v p r a š a, da smo mi danes izranžirani iz vrste onih faktorjev, ki bodo določili smer bodočega razvoja. Kje so časi »Slovanske Unije«, v koji smo tudi Jugoslovani igrali tako pomembno vlogo! Prešli so in za njimi je ostala naša današnja —- splendid isolation!
Revizija naše politične taktike na Dunaju je neodložljiva in ne-obhodno potrebna, če se hočemo obvarovati še večje škode. Prikrivanje tega dejstva bi bilo kvarno in nespametno — boljše odkrita beseda in moško dejanje. Ta temeljni ton je izzveneval tudi iz debate, ki se je razvila ob razmotrivanju političnega položaja v seji centralnega izvršilnega odbora vseslovenske ljudske stranke dne 1. marca t. 1. Posvetovanje, na kojem so padale tudi zelo ostre besede, se je prekinilo in se bo v kratkem nadaljevalo; takrat se bodo storili tudi primerni sklepi:
Že danes pa lahko konštatiramo krvavo potrebo, da postane slovenska politika v državnem zboru bolj odločna, bolj enotna in bolj smotrena. Popustljivosti, kakor smo jo zadnje čase opažali v vodstvu slovenske politike na Dunaju, ne moremo odobravati, sicer bi bili sokrivi neuspehov, ki jih gotovo rodi.
Narodno - politični odnošaji pri nas na Koroškem postajajo za Slovence naravnost neznosni in obupni. Ni je niti ene sa-m e. -s vitle točke na našem narodnem obzorju! Vsak dan prinaša novih izgub, novih žrtev brez povračila. Kako dolgo še !
Pomislimo! Še do današnjega dne se vladi ni zdelo vredno, resno pritisniti na deželni odbor koroški, da neha s pasivnim odporom, da dobijo Št. Danijel, Strojna, Vogrče, Št. Janž v Rožu in Škofiče šole s slovenskim učnim jezikom, kakršne zahtevajo potrebe ljudstva in zdrava pamet človeška. In vendar so že pretekla dolga leta, odkar sta državno, oziroma upravno sodišče obsodila dosedanji šolski sistem na Koroškem kot protipostaven in dala prav pritožbam slovenskih občih. Še več! Deželni odbor koroški je pred nekaj dnevi izjavil v deželnem zboru, da bo ostalo vse pri starem, ker Nemci tako hočejo! Varuh postave pa, vladni zastopnik je k temu molčal!
Slovenski koroški učite I j i so še vedno narodni mučeniki, se zapostavljajo, preganjajo ali pa pošiljajo na nemške kraje, med Slovenci pa poučujejo trdi Nemci, ki mučijo slovenske otroke, in strastni
Leta 1686., 24. avgusta na god Marijinega vnebovzetja je pogorel Velikovec.
Leta Ì690. K proštniji jezuitov v Dobrli-vasi spadajoča hiša je pogorela; škode je bilo nad 4000 gld.
Leta 1692., 29. avgusta je strela vnela takoj proštovo hišo iz Št. Andraža ponoči ob 9! uri. Ogenj je gorel visoko skoz streho. Pogasili so ga z veliko množino vina! — ne z vodo.
Leta 1692. na god sv. Štefana je nastal ogenj ob 9. uri dopoldne v dimniku Matije Kaiserja, katerega so pa srečno zadušili.
Leta 1696. Velikovec je pogorel na god Marijinega vnebovzetja, Spodnji Dravograd pa na god Marije Magdalene; za odvrnitev požara hodi zato procesija iz Celovca k sv. Florijanu v Zakomen v nedeljo, 26. avgusta.
Prvo adventno nedeljo med svitnicami leta 1697. je pri Novem trgu v Celovcu v Švarcovi hiši nastal ogenj ; hiša in skedenj kakor tudi poslopje mesarja Pišorna in Val. Probarta so pogoreli.
Leta 1699., dne 17. avgusta je ogenj vpe-pelil v Otočah pri Celovcu 8 hiš in 4 koče.
Leta 1708. Dne 9. oktobra je nastal v gradu Loreto (Goričica ob Vrbskem jezeru) v dimniku ogenj okrog 11. ure. Grad je pogorel z vso opravo; reči bavarskih princev, katera sta bila tam na letovišču, so rešili.
(Nadaljevanje.)
nemškutarski učitelji, plačani! agitatorji nemških nacionaleev.
Pri sodiščih se niti za pičico ni obrnilo na boljše. Slovenski sodniki, koroški domačini so še vedno v prognanstvu v drugih deželah, in slovenski klijent ne Sme pred sodiščem niti s svojim zastopnikom govoriti slovenski.
Na železni (' a h, ne samo v Celovcu, ampak tudi drugod po Koroškem, izziva nemško uredništvo slovenske potnike nekaznovano.
Slovenski poslanci niso mogli zabraniti deželnega kulturnega sveta za Koroško, kakor so si ga izmislili nemški na-cionalci, da bi izstradali slovenske kmete; povsod drugod so v jezikovnomešanih deželah kulturni sveti razdeljeni po narodnosti, le na Koroškem se to ni doseglo.
Na prav nobeno opravičeno zahtevo koroških Slovencev se vlada ni ozirala, ampak je pustila slejkoprej neomejeno vladati nemški »Volksrat«. V zasmeh Slovencev je pri novem poštnem ravnateljstvu v Cel o v c u, ki je začelo poslovati z novim let om 1914, docela ignorirala narodne zahteve Slovencev in nastavila same Nemce. Niti eden konceptni uradnik ni Slovenec.
Tako trdne se čutijo koroški nemški na-cionalci in tako trdno so uverjeni, da jim bo vlada še zanaprej popolnoma pustila vajeti, da je poslanec D o ber n ig povedal v deželnem zboru v imenu nemško - nacionalne stranke, da se jim ni treba ničesar bati in da se tudi nikogar ne bojijo. Nemški Freisinn hoče še zanaprej teptati pravice Slovencev, volja in moč Nemcev naj odločujeta in ne pravica, ne zakon.
Vprašamo, kje je iskati vzrokov teh usodepolnih neuspehov? Brez dvoma je eden glavnih vzrokov nasilnost in nepopustljivost nemških nacionaleev, ki se za vsako malenkost bore z vnemo in vztrajnostjo, kakor bi jim šlo za njihovo eksistenco.	£
N a d r u gì s Ur ani smo pa p o g re-šali primernega odpora in ene r-g i j e v v r h o v n c m v o d s t v u s lov e n-ske politike. Tako je morala vsa odločnost n a š e g a v r 1 e g a poslan-c a Gr a f e n a u e r j a in političnega vodstva koroških Slovencev ostati brezuspešna. Edino z reku r z i, pri kat er ih ni mogla odločevati p o 1 i t i č p a m o č strank, a rapa k le suhi paragrafi, je vodstvo koroških Slovencev čisto samo na več poljih doseglo lepe uspehe.
Glavni vzrok slabotnosti vodstva slovenske politike na Dunaju vidimo v dejstvu, da je načelnik h r v a t s k o-slovenskega kluba obenem tudi deželni glavar kranjski. To ni dobro, to ni zdravo! Vsega en sam človek ne zmore — to je jasno, četudi bi sé interesi, ki jih ima zastopati, nikdar ne križali. Klubov načelnik mora biti nepretrgoma na Dunaju, kar deželni glavar ne more, ker ima dolžnosti do dežele, čije prvi upravni funkcionar je on sam. Vsakdo pa mora priznati, da je dosega političnih ciljev silno otežena, ako manjka enotnosti v vodstvu, ako danes nastopa klubov načelnik, jutri eden ppdnačelnikov, pojutrišnjem pa zopet načelnik itd.	> :
Na drugi strani se pa tudi razume, da
i m a d r. Š u s t e r š i č k o t d e ž e 1 n i g 1 a-
v a r kr a n j s k i t u d i posebne do 1 ž-n o s t i do k r a n j s k e d e ž e 1 e, ki ni, da bi se vselej morala strinjati z interesi i z ve n kra n j sk ih Slovencev; in ker je obenem voditelj S. L. S. na Kranjskem, nosi tudi o d g o v o r n o s t za gosp od a r s k o politiko te stranke n a K r aj n j s k e m, k a r g a t u-d i lahko spravi n a v s k ri ž s p o t r e-bami »Vseslovenske ljudske strank e.«
Slovenska politika na Dunaju pa zahteva zlasti v današnjih nenavadno težavnih časih voditelja, ki nima po svojih uradnih dolžnostih vezanih rok, ki je na zgoraj popolnoma neodvisen in zaraditega vstanu brez ozirov na levo in desno vsikdar storiti le to, kar on sam in njegov klub kot koristno spoznata za cel narod.
Zapisali smo te vrstice v pomislek sine ira et studio/ zgolj iz velike skrbi'za bodočnost našega ljudstva. Naj hrvaško - slovenski klub in njegov sedanji načelnik napravita, kar se jima prav ždi, mi samo to pravimo:	' "k ’
T a k o k a kor doslej, ne gr e v e č n ap r e i !	■	\
‘V	•	.	•	s ; .	‘	... !..	■ ■.	¥	’•>
Deželni zbor koroški.
Kmetijska šola v Velikovcu.
V	seji 24. svečana je poročal deželni odbornik Honlinger o nakupu posestva Gold-brunnhof za kmetijsko šolo na Spodnjem Koroškem. Posestvo z inventarjem vred stane deželo 137.856 K, od katerih je odplačanih 90.319 K.
Deželni zvezi za tujski promet se dovoli letina podpora 6000 K.
Občini Kostanje se dovoli za preložitev občinskega pota 850 K. K zgradbi zadnjega dela ceste na Djekše, proračunjeni na 9000 kron, se dovoli 2250 K. Za konečno regulacijo Ukovškega potoka do izliva v Belo se dovoli 4000 K.
V	seji 25. svečana se med raznimi manjšimi izdatki odkaže stavbnemu odseku tudi predlog deželnega odbora, da se za neki most v občini Zg. Vesca dovoli deželni prispevek 700 K.
Zoper pomanjkanje delavcev na deželi.
Zbornica sprejme tudi predlog gospodarskega odseka, s katerim se hoče odpo-magati pomanjkanju kmečkih delavcev. V ta namen se dovoli kulturnemu svetu za podelitev premij kmečkim poslom deželni prispevek v letu 1914. svoto 2000 K, leta 1915. 4000 K, leta 1916. 6000 K, leta 1917. 8000 K in leta 1918. 10.000 K, za zboljšanje stanovanj za posle od leta 1914. naprej letnih 2000 K.
Deželni odbor se pooblasti, da poplača posestnikom, ki so najeli posojilo za zgradbo hiš za delavske družine, obresti za posojilo, vse ali deloma za dobo pet let. V ta nameti sc mu dovoli 3000 K. V ta namen se spremenijo pravila-za hipotečni; zavod.
Ppslanec Po I t n i g dvomi, da bo to kaj izdalo. Ljudstvo beži v mesta. Na tem je kriva tudi sedanja šola. ker se delo z rokami zaničuje in preveč hvali študirane stanove. Škoduje pa tudi vojaštvo, ki je nastanjeno v mestih in bi je naj premestili na deželo.
Poslanec W a 1 c h e r sodi, da ne bo uspeha, ker je na Koroškem okrog 41.000 kmetov in najmanj dvakrat toliko poslov.
Prevzvišeni knez in škof dr. K a 11 n e r navaja kot vzrok za beg ljudstva v mesta tudi pomanjkanje verskega življenja.. V mestih vlada večja potrata, pa tudi svobodno življenje. Sveti zakon se v mestih žal skruni in rtieštno prebivalstvo umira in ga mora nadbmestovati zdravo ljudstvo; z dežele. Neizogibni dr. A n g' e r e r govori proti -knezu in škofu.
Nàto se je vršila p r o r a č u >1 s k a d <i.r bat a, o kateri poročamo zavoljo pomanjr kanja prostora prihodnjič.
Šolska debata.
Dne 27. svečana se je zbornica pečala š šolskim vprašanjem in učiteljskimi plačami. Učiteljem na meščanskih šolah se zbolj: šajo plače s tem, da se določijo trije plačilni ražredi s plačami 2600 K, 2400 K in 2200 K:; ženske dobijo malo manj. Pomikanje v višji plačilni razred se vrši pri zadovoljivem službovanju po službeni starasti. Zboljšajo se tudi plače učiteljic na ljudskih šolah, dà se dovoli tistim, ki imajo pri sebi revne svojce, »družinske doklade« in da dobijo učiteljice isto pravico do funkcijskih doklad kakor učitelji. Kot odškodnino za pot se določi ve-roučiteljem, ki hodijo na šole, ki so vsaj 4 km oddaljene, poučevat veronauk, 18 h za km. Za penzionirane učitelje in učiteljice se dovolijo draginjske doklade. Deželni odr bor se tudi pooblasti, da sme zvišati pokojnino učiteljskim udom, ki dobivajo manjšo' pokojnino kakor 600 K.
Poslanec Grafenauer o šolskih predlogih.
Uvodoma je izrazil svoje zadovoljstvo, {nad poročilom poslanca dr. S t e i n w e n -d er j a, v katerem vidi udejstvovanje šol. reforme, ki jo je zahteval on že celih 16 let. Obžaluje pa, da je ostalo pri starih krivicah,
ki se RQ-de Slovencem, na šolskem polju v jezikovnem oziru. Jasno dokaže, da je uspešen pouk na ljudskih šolah mogoč edinole na podlagi materinega jezika. Nihče od večine mu še ni mogel tega načela ovreči. Veliko neprijetnosti in narodnega prepira bi v deželi izostalo, če bi se Nemci vendar že enkrat začeli ozirati na naravne pravice Slovencev. Saj se koroški Slovenci ne branimo učiti nemško; nasprotno! Govori se o zaostalosti koroških Slovencev. Toda kdo je kriv! Ljudstvo ne; če se mu šiloma onemogoči izobrazba v materinem jeziku, kakor je to v navadi pri vseh narodih.
Kdo noče sprave?
Govoraik poziva kot zastopnik koroških Slovencev nemškonarodno večino, da napravi s Slovenci spravo. Prej ko se Nemci z nami pobotajoJ tem boljše bo za nje same! Narodno stremljenje je opažati pri vseh narodih. Tudi pri koroških Slovencih! S tem naj nemški nacionalci računajo, če hočejo napraviti dober računski zaključek.
Toda prvi pogoj za spravo je, da nemška večina pripozna Slovencem pravico do šol, kakor si jih sami hočemo urediti, da deželni odbor opusti pasivno rezistenco nasproti Slovencem v šolskem vprašanju.
, Škandal je, da se od leta 1908. in 1911., odkar so najvišje instance v šolskem vprašanju rešile slovenske šolske pritožbe v prilog Slovencem, niti za pičico ni izpremilo.
Glasom § 6. šolskega in učnega reda se mora poleg občin glede učnega jezika v šoli vprašati tudi deželni odbor. Toda ta deželnemu šolskemu svetu že leta ne dà nobenega odgovora. Mi imenujemo tako postopanje štrajk. Deželni odbor se naslanja na to, da zakon ne določuje roka, do kdaj da mora deželni odbor odgovoriti.
???vor'nik je našel še drug paragraf, ki tudi ne določuje roka, in vendar si zna vlada pomagati. To je § 33. občinskega volilnega reda. Govornik kot najstarejši občinski odbornik v svoji občini namenoma ni hotel sklicati seje za volitev župana. Kdo ga bo prisilil? Saj tudi ta paragraf ne določa do kdaj da se mora to zgoditi. Toda po večkratnem opominu si je znal vodja šmo-horskega okrajnega glavarstva pomagati hi je govorniku stavil rok in je napravil konec Grafenauerjevemu štrajkanju.
Ekscelenca gospod deželni predsednik Ko sem dobil od gospoda glavarja v Šmoho ru ukaz, sem naredil pred njim najhvalež nejši poklon, ker mi je pokazal, kako se di s takimi paragrafi tudi v določenem časi kaj doseči. Red mora biti. Tu je c. kr. okt glavarstvo in tam zastopnik a v t o n o mm i občine. V analognem slučaju je tu c. ki deželna vlada in tam deželni odbor, avto nomna deželna oblast. Ekscelenca, pojd
tUdi t! *ak0'	veselost ,
oJtom U1) in k0,lcc 1,0 5‘ralk'
Govornik omeni tudi škandal, ki se je zgodil v Guštanju, ker so bile tri deklice kruto kaznovane, ker so na ulici pozdravile učiteljico v slovenskem jeziku. Zdi se, da je šolska oblast že storila tu svojo dolžnost. Pričakuje pa, da bo pokazala potrebno ener-žijo tudi drugod in v vseh slučajih, in potem je upanje, da bo takih škandalov konec. Šolska oblast naj vendar enkrat že uredi tudi razmere v Selah, kjer je razpustila krajni šolski svet že pred dvema letoma in v tem trdoslovenskem kraju imenovala trdonemškega komisarja, ki ga mora občina vrhtega še plačevati. Občina se je pritožila, pa zaman!
Ne štrajka pa samo deželni odbor, ampak celo deželni šolski svet, ki je prošnjo
občine Škofiče, da naj se uvede v tamošnjo šolo slovenski učni jezik, odklonil.
Govornik je nato iz citatov iz Ebnerjeve hrijige »Heimatkunde von Kamten« in Frisch-Rudolfove začetnice dokazal, kako se v teh knjigah žali Slovence in se uči slovenske otroke zaničevati svoj rod. To je škandal brez primere, ki je mogoč le pri Nemcih, ki bolehajo na domišljiji, da pred Germani ni bilo žive duše na svetu, in ko je Bog ustvaril nebo in zemljo, sta bila po nazivanju Nemcev nebo in zemlja nernška.
Odgovor Nemcev.
Deželni odbornik baron Sterneck je prebral odgovor, ki ga je sestavil deželni odbor, v katerem povdarja, da ne pusti kršiti deželne avtonomije. Ebnerjeva knjiga je dobra in jo mora vsak Korošec odobravati, uvedena pa še ni v šole. Šole morajo ostati, kakršne so, ker so za Slovence najbolj pri-mejrue.
Tako sodbo je izrekel največji pedagog, naj večji šolnik na svetu, baron Sterneck, voljen iz skupine veleposestva, in tej peda-gogični neumnosti, za katero je odgovoren deželni odbor koroški, so ploskali nemški nacionalci.
K besedi se je oglasil tudi baron Franc Aichelburg, ki je iz starodavnih zapiskov v Punčartovi knjigi hotel dokazati, da izraz »Windische« ni žaljiv.
Dobernig in slovenski liberalci.
Posl. Dobernig se je skliceval na »Slov. Narod«, ki je pisal, da v Ebnerjevi knjigi ni nobene žalitve. Slovenski liberalci so tudi napovedali v Ljubljani protestni sjhod, pa so ga opustili, ko se je izvedelo, da v knjigi ni nobene žalitve. Omenja predlog dr. Lam-peta v dež. zboru kranjskem. Teh pojavov gibanja vseh Slovencev za koroške Slovence, ki se vedno bolj pojavljajo, Nemci ne smejo podcenjevati: Ne bo dolgo, da bo Koroška v jugoslovanskem vprašanju i g r a i a važno vlogo. V dunajskih krogih so o koroških razmerah napačno poučeni in to je treba popraviti.	.• ••
Sprava narodov, pravi Dobernig, se mora vršiti po deželah, ker so povsod drugačne razmere. Na Koroškem smo Nemci dovolj močni, da se bomo ubranili najhujših napadov, zlasti izsiliti si ne damo ničesar. Tudi vlade se ne bojimo. O knjigi »Wila-jet« ne mara govoriti, pač pa protestira zoper odstavek, v katerem se slika nemške tiacionalce kot nezanesljiv avstrijski element.
Privandran baron.
Oglasil se je zopet zastopnik veleposestva. ki je v tej debati pokazalo ravno toliko nacionalne strasti, kakor malo modrosti, baron Helldorf. Povedal je najprej, da je pred tridesetimi leti privandral v deželo in da ni bilo tedaj takega narodnega boja. Gospod baron ima menda zelo kratko pamet, da se ne spominja, da so bili tedanji Nemci tudi drugega kova, morda tudi on sam! Pravi, da privandrani Slovenci kalijo mir in poziva vlado, da jih izžene.
Zahteva tudi od deželne vlade, da naj katastralne mape s popačenimi nemškimi spakedrankami v slovenskih krajih — baron je seveda rekel »z nemškimi imeni« — ohranijo v novi izdaji še naprej apakedrane in da naj deželni predsednik požene politiko iz cerkve. Ta »globokozamišljen govor« barona Helldorfa diši po naj plitvejših agitatorskih frazah, ki naj bi kake zakonodajne zbornice ne omadeževale! Govoril je tudi še neizogibni dr. Angerer, ki ga je pa med pritrjevanjem mnogih, celo nasprotnih poslan-
Od veselja pojedine
od dobre hrane in pijače, pa tudi od uživanja težko prebavljivih ali pokvarjenih jedil postane več ljudi bolnih, nego od trpljenja lakote. Ali pri jedi, zlasti ako ugaja, ne misli noben človek na mogoče slabe posledice. Kar pa bi lahko vsak človek storil in nikdar ne zamudil, je priprava prebavo pospešujočega, odvajanje urejujočega, odvajalnega sredstva. Pa tudi tukaj je treba previdnosti, kajti mnogo novejših odvajalnih sredstev ima lastnost, oslabeti
črevesje tako, da črevesje brez njih pomoči sploh več normalno ne funkcionira. Tudi se mora pri takih odvajalnih sredstvih množina vedno zvišati, torej podvojiti, potrojiti in tako naprej.
Priporočljivo je torej, da se ostane raje pri staro-priznanih, milih, sigurno vplivajočih Fellerjevih rabarbara - kroglicah z zn. „Elza - kroglice11. Te ni treba stalno jemati, temveč se jih lahko enkrat rabi in potem zopet brez njih izhaja. Tudi ni treba množine nikdar zvišati, ker te odvajalne kroglice črevesja ne oslabijo kakor marsikatera druga sredstva, temveč črevesje
cev in galerije izborno zavrnil prevzvišeni knez in škof dr. K a 11 n e r.
Grafenauerjev odgovor.
Posl. Grafenauer odgovarja posl. Do-bernigu, da je vendar pomota, ki jo je napravil poslanec Jarc vsled stenograma, popravil v svojem predlogu vendar že gospod dr. Lampe, in če je o vsem drugem tako informiran, bi bil moral tudi to vedeti. Trdil tudi ni, da je Ebnerjeva knjiga aprobirana. Toda od aprobacije do uvedbe je le en korak, in žalostno je, da take knjige dobivajo aprobacijo. Na slovenske liberalce v Ljubljani se pa naj Dobernig le ne sklicuje., ker so povsod dobri ljudje in hinavci, in zadnjih žal tudi ne manjka na Kranjskem, da so zmožni, izdati tudi svoj narod.
Dobernig je svaril, naj bodo Nemci pozorni. Kaj hočete narediti z nami? Če se hočemo združiti s Kranjci, ne pustite, če zahtevamo v deželi avtonomijo, tudi nasprotujete. Spravo odklanjate, ker vam ne moremo ničesar dati, ker ste nam že vse vzeli!
Najsproti baronu AichelbUrgu omenja., da si nobena oblast ne upa imenovati Slovencev »Windische«, kakor tudi Nemcev ne imenuje »Švabov«.
Nasproti baronu Sternecku konštatira, da se je deželni odbor postavil na stališče moči! Moč odločuje, ne pravica, pravi deželni odbor, toda dolžnost vlade je, da izpodbije to stališče. Slovanci ne bomo tiho. Nemci naj nas le ne silijo do skrajnih korakov, za katere bodo oni odgovorni in vlada! Dr. Angererja odpravi kratkomalo z zasluženo zafrkacijo: Govoril je veliko, zavračal veliko, povedal pa ničesar! Zato nimam prav nobenega vzroka, odgovarjati mu! (Bravo-klici med nekaterimi poslanci in na galeriji.)
Dr. Metnitzov volilni govor.
Posl. dr. M e t n i t z je rekel, da nihče od nacionalcev noče, da bi kak Slovenec zatajil svoj jezik. Pritožuje se le, da mu celovški Slovenci na magistratu vlagajo slovenske vloge. Pravi, da bi se dalo jezikovno vprašanje na Koroškem rešiti, pa drugače kakor na Štajerskem. Napravimo tako, kakor je bilo1 pred 50 leti (ko so bili Slovenci še podložni nemškim vitezom, kaj ne? Op. poroč.). Izrazi željo, da naj bi se vlada ne dotaknila avtonomije deželnega odbora zavoljo šolskega vprašanja.
Famozni vladni zastopnik.
Deželni šolski nadzornik Benda odgovarja posl. Grafenauerju, ki je opozarjal, kako se delajo na celovškem učiteljišču izpiti iz slovenščine, in da imajo nekateri spričevalo usposobljenosti za pouk v slovenščini, ki ne znajo slovensko. Benda pravi, da predseduje tem izpitom in da gre vse po postavi. (Lep predsednik to! Opozarjamo na svoječasno poročilo v »Miru«, da je prestal skušnjo iz slovenščine popolnoma nezmožen učitelj, ker se je kapriciral nato navzoč nemški profesor, ki sploh slovensko ne razumie. Gosp. Benda! Kaj pa zloglasne, proslule bikovske skupine g. Posnika, ki ima izpit iz slovenščine, pa jo lomi, da se Bog usmili. Poroč.) Glede Frisch in Rudolfove začetnice pravi, da ni uvedena v šole, le na eni šoli jo je neki učitelj pomotoma uvedel, pa jo je moral zopet odpraviti.
Dr. Steinwender za spravo?
Dr. Steinwender kot poročevalec je rekel, da obravnava ni izzvenela v nobeno disonanco in da morda le še pride do sprave.
Seja 2. marca. Na dnevnem redu je vrsta manj važnih zadev. Z mirnim, uspavajočim glasom prebirajo poročevalci od raznih od-
okrepčajo in izboljšajo. Fellerjeve kroglice z zn. „Elza-kroglice“ so torej brezpogojno boljše od drugih odvajalnih sredstev. Vedno naj bi bile v hiši za povečanje teka, za odpravo želodčnih krčev, motenja prebave, težkem odvajanju in napenjanju. Priporočamo svojim čitateljem, da 6 škatlic za 4 krone franko od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elzin trg št. 67 (Hrvatsko) naročijo, najbolje obenem s Fellerjevim oživljajočim, bolečine odpravljajočim zeliščnim esenčnim fluidom z zn. „Elzafluid“, od katerega stane 12 steklenic franko 5 kron.
—-------— ha.
sekov izdelana poročila im samo kadar je treba glasovati, se poslanci za hip vzbude iz svoje nepazljivosti. Cela seja — predpoldan-ska in popoldanska — stoji v znamenju dolgočasnosti in ne nudi skoro prav nobene zanimivosti. Največ pozornosti je še vzbudil spor med Angererjem, dr. Steinweyiderjem % dr. Metnitzem, ki se je dogodil takoj t pričetku seje. Dr. Steinwender je poročal o najemnini državnega užitninskega davka. Ko je dokončal svoje poročilo, se je oglasil k besedi vsenemec dr Angerer, ki je med drugim trdil, da daje vlada onim okrajem, kateri imajo nemško-nacionalne državne poslance večje ugodnosti kot drugim, kjer so poslanci socialdemokrati, kot v beljaškem okraju. Ta napad je seveda nemške naci-onalce hudo razgrel. Razdraženo je nastopil proti dr. Angerer ju naj prvo dr. Steinwen-der, potem pa celovški župan dr. Metnitz, ki je razburjeno vdaril ob mizo in trdil, da po-menja dr. Angererjeva politika »razmesar-jenje svobodomiselne nemške stranke.« Drugo zanimivost v tej seji sta tvorila poslanca Kirschner in Gailer. Prvi je imel več poročil, drugi samo eno. Govorila sta pa oba naravnost neverjetno in za poslanca res nevredno. Nihče jih ni razumel in seveda nihče poslušal, toda konca nista znala najti nikakega. Govorila in govorila sta v svoje brke, da so se poslanci in poslušalci zgražali ali pa smejali. Ko je popoldne — seja je bila okrog 1 ure prekinjena in se je nadaljevala ob pol 4. uri — prišel Kirschner zopet k besedi, so poslušalci na galeriji naravnost zbežali, kajti treba je imeti res krepke živce in mnogo potrpežljivosti, če hoče človek prenesti Kirschner jev govor. Gailer ju so se pa posmehovali njegovi nemško-nacionalni tovariši in so zbijali na njegov račun dovtipe. Posl. Grafenauer je v tej seji povzel samo kratko besedo. Prosil je, naj bi se za vodovod v Globasnici dovoljena deželna podpora v znesku
10.000	K kmalu izplačala, kajti delo je že dovršeno in podpora nujna.
Seja, dne 3. sušca. Zbornica sprejme v tretjem branju zakonski načrt o davku na veselice v Celovcu. Zbornica sklene tudi zakonski načrt, po katerem se izpopolni § 2. občinskega reda za Koroško; po tej izpre-membi se moreta dva ali več delov samostojnih občin različnih političnih okrajev združiti v eno občino samo s sklepom deželnega zbora.
Nove železnice na Koroškem.
Finančni odsek stavi predlog, da naj prispeva dežela k zgradbi lokalnih (krajevnih) železnic na Koroškem vsoto 1,400.000 K in sicer za nadaljevanje zilske železnice Šmohor—Kotje (Kotschach), za vzhodno železnico (Celovec—Velikovec kot prvi del nameravane proge), belansko železnico (Požarnica—Zg. Bela), za gorsko železnico pri Beljaku in za Gegendtal - železnico (Št. Rupert—RadeRithein). Od vsote P4 milijonov odpade 1. na lokalno železnico Šmohor-Kot-je, ki je proračunjena na 4T milij. 200.000 K v štirih letnih obrokih, 2. na vzhodno železnico, ki je proračunjena na 5,430.000 K, vsota
600.000	K v osmih letnih obrokih, 3. na belansko železnico, proračunjeho na'2,450.000 kron, 100.000 K v dveh letnih obrokih, 4. na Gegendtal-železnico, za katero znaša proračun 4% milijona, 400.000 K v šestih letnih obrokih, 5. na gorsko železnico pri Beljaku
100.000	K. Za slučaj, da bi se za Belansko železnico pokazale težave, se deželnemu odboru naroča, da pri vladi priganja za ustanovitev poštne avtomobilne zveze Mòll-brucke—Zg. Bela — Winklern — Sveta Kri. Tudi za nameravano Liesertal-železnico se izreče zbornica in naroča deželnemu odboru, da po došlem načrtu poroča deželnemu zboru o tej železnici.
Volilni govori.
Volilna doba gre h koncu. Zato so se oglašali k predlogu o zgradbi novih železnic razni poslanci. Poslanec Dobernig toplo zagovarja, da se pospešujejo prometna sredstva za Zg. Belansko dolino, da Tirolci ne potegnejo nase vsega tujskega prometa na Visoki Klek. Glede vzhodne železnice pravi, da se po krivici imenuje ta železnica Do-bernigova železnica in da ni »švindlal« s to železnico. Razveseljivo je to* da so se v Velikovcu, kjer so bili zavoljo te zadeve sprti in so bili velika ovira, vendar enkrat zedinili. Govornik se tudi pritožuje, da ministr-
stvo ni držalo besede in ni zgradilo železniške delavnice (Werkstàtte) v Celovcu, ker se je za to jiamenjen denar porabil za Beljak.
Dr. Metnitz pravi, da imajo z ministri slabe izkušnje. Poslanec Breitegger se pritožuje, da je deželni prispevek za Gegendtal-železnico manjši kakor za vzhodno. Poslanec W i e s e r priporoča, da bi začeli delati po amerikansko in ne tako kakor do-sedaj. Poslanec Hofer se pritožuje zoper zapostavljanje Gegendtal-železnice. Nasproti temu se izrazi poslanec Ellersdorfer o velikem gospodarskem pomenu in potrebi vzhodne železnice, se zahvaljuje vladi in deželnemu zboru za naklonjenost v tej zadevi ter prosi, da se prispevek za vzhodno železnico vdrži v višini, kakor jo predlaga odsek. Govoril je še neizogibni dr. Angerer, nakar je bil predlog finančnega odseka sprejet.
Razni predlogi.
Prošnji koroških mlinarjev, da naj deželni dobrodelni zavodi kupujejo moko od domačih mlinarjev, je zbornica ugodila v toliko, da je naročila deželnemu odboru, da se naj ozira na domače mlinarje, če ne bodo zahtevali višjih cen nego tuji.
Sprejme se predlog, da bo za vzdrževanje deželnih cest vzela dežela v lastno režijo kamenolome, stroje za drobljenje gramoza in tovornih avtomobilov. V ta namen bo najela 100.000 K posojila.
Za olajšavo pri zadružni nabavi umetnega gnoja se privoli 5000 K, za tečaje za knjigovodstvo in poslovanje pri rajfaiznov-kah 5000 K in 3000 K za deželni kulturni svet v ta namen, da dovoli posestnikom in zadrugam prispevke k nakupovanju poljedelskih strojev in orodja.
Za meščansko šolo v Št. Vidu se dovoli 63.567 K.
Davek na veselice.
Za mesto Celovec je sklenila zbornica poseben davek na veselice. Izvzeto je mestno gledališče in predstave, katerih čisti dobiček je namenjen za zavode za reveže in bolnike v Celovcu. Davek znaša od 2 do 30 K.
Portugalski govornik.
Dr. Angerer je v »stvarnem popravku« hvalil Ebnerjevo knjigo in napadal duhovščino. Rekel je, da bi se moralo ž njo na Koroškem po portugalsko govoriti.
Posl. Grafenauer obžaluje, da deželni glavar portugalskemu govorniku ni vzel besede, ker ni govoril o stvari; sicer je pa o Ebnerjevi knjigi že povedal svoje mnenje in da portugalskemu govorniku le ta odgovor: »Noben odgovor je tudi odgovor!« (Bravo-klici v zbornici in na galeriji.)
Sklep zasedanja.
G. deželni glavar obžaluje, da je zbornica imela premalo časa, da bi bila vse rešila in zvrača odgovornost na vlado (ekscelenca g. dež. predsednik maje pri tem z glavo) ter se zahvali deželnemu predsedniku za sodelovanje ter s pozivom na trikratni »hoch« na cesarja zaključi zasedanje.
Dež. predsednik se zahvali za tople besede deželnega glavarja in obljubi, da bo zagovarjal sklepe deželnega zbora.
Dr. Metnitz se zahvali dež. glavarju za nepristransko vodstvo in dež. predsedniku za naklonjenost naspi^oti poslancem in konča s »heil«. Deželni predsednik se zahvali in poudarja, da bo skrbel za v s e deželane.
f Janez Schauhach.
Dne 2. marca je v Celovcu kot deficient in beneficiat na mestni ubožnici umrl gospod Janez Schaubach. Pokojnik je bil leta 1846. rojen v Pečah pri Podkloštru in je kot duhovnik služboval v raznih krajih, kjer je povsod ostal vsem po svoji prisrčni in globoki pobožnosti v trajnem spominu. Skromen do skrajnosti v svojem zunanjem nastopu, bil je globoko izobražen in, je marljivo zasledoval novejše znanstvene prikazni ter ni štedil pri izdatkih za knjige in časnike, dokler mu je bilo mogoče iz skromnih dohodkov porabiti znaten del za to potrebo. Bil je ascetično temeljito izobražen in ta izobrazba se je kazala v globoko zamišljenih in skrbno izdelanih pridigah in naukih. Ordinariat mu je izkazal svoje priznanje s tem, da ga je pozval za špirituala k Uršu-linkam v Celovec, kjer je deloval devet let z besedo, in zgledom v molitev zatopljenega
duhovnika. A ni vršil le svoje duhovniške dolžnosti. Kakor druga slovenska duhovščina, boril se je tudi za svoj narod, da mu pomaga do pravic v občinah, deželnem in državnem zastopstvu. Kadar je bilo treba hiteti k volitvam, se je videlo Schaubacha hoditi od hiše do hiše, da vabi ljudi, o katerih je mislil, da bodo še poslušali in ubogali. Proti sobratom je bil ponižen in ljubeznjiv, kakor da je samo on zadnji med vsemi. Bil je gostoljuben in se je vsikdar iz srca razveselil, kadar ga je posetil sobrat, saj med ljudi ni maral zahajati, v gostilno menda nikdar ni šel, če ga ni klicala tja stroga dolžnost. Kadar pa ga je obiskal sobrat, morala je stara služkinja prinesti na mizo, kar je mogla nuditi kuhinja pripro-stega župnika, ki ima vedno odprte roke za siromake in ljudske potrebe. Sam pa je prinesel svoj šah, ki mu je bil edino priljubljeno razvedrilo. Goreč dušni pastir nikdar ni mislil nase, bil je ubog vse življenje in je umrl brez vsega premoženja. A tudi na svoje zdravje je dostikrat pozabil, ko je dolge ure poleti in pozimi klečal pred tabernakelj-nom v svoji župni cerkvi, ko se je pehal po strmih potih k svojim bolnikom. Vsled tega ga je opetovano napadla pljučnica, a vedno se je zopet izlečil; končno pa je le tako oslabel, da je moral pustiti trudapolno pastirovanje in si poiskati skromen kotiček, da se tam pripravi na dobro smrt. Stara bolezen se ga je zdaj zopet polotila in v par dneh napravila konec življenju zaslužnega duhovnika rodoljuba. Pastiroval je kot kaplan v Dobrlivasi, kot provizor v Inner-teuchnu, v Štebnu na Žili, v Šmarjeti pri Velikovcu, kot župnik v Vovbrah, kot Spiritual pri Uršulinkah v Celovcu in karmeličankah v Himmelau pri Volfsbergu, kot župnik v Štebnu v Podjuni in nazadnje kot beneficiat v mestni ubožnici v Celovcu. Vsi. ki so ga poznali, se ga bodo spominjali z visokim spoštovanjem in s srčno hvaležnostjo. Naj v miru počiva! Časten naj mu bo spomin!__________________________________
Nihče ne more ponarejati
Kathreinerieve Kneippove sladne kave!;
Vendarle se mnogokrat, varljivo slično posnemaj povsod znana zavojnina« s sliko župnika Kneippa.*
Zatoral sc pri nakupu ne ' dajte premotiti in lawrnlte »»e pomemkel
Vse drugo kot Kathreiner, zlasti odprto,;
odtehtano blago, je» Če Še tako 1
ceno, večinoma mnogo predrago plačano.
Dnevne novice in dopisi.
Zoper žalitve koroških Slovencev v deželnem zboru kranjskem. Profesor Jarc je poročal v deželnem zboru kranjskem o nujnem predlogu dr. Lampeta zavoljo znane Ebnerjeve učne knjige »Heimatskunde«, ki žali Slovence in zavoljo knjige Frisch u. Rudolf »Deutsches Lesebuch, 1. Fibel« in pesmarice »Liederbuch fur allgemeine òsterr. Schulen«, v katerih se nahajajo stavki kričečega nemško - nacionalnega značaja. Poslanec Jarc je odgovarjal na grde napade v »Slovenskem Narodu« v tej zadevi in prečital vest iz »Mira«, kako sta si na roke dr. Tavčar in dr. Metnitz. Dokazal je, kako žaljive da so za Slovence omenjene knjige. Nemški grof Barbo je rekel, da naj se kranjski deželni zbor ne briga za koro-
ške Slovence, a dr. Krek je v sijajnem govoru dokazal, da kranjskemu dežeinemu zboru ne more biti vse eno, kaj da se počenja s slovenskimi brati na Koroškem. Celo Mad-jari so boljši od nemških nacionalcev. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je obljubil, dati nemažarskim narodom šole in ravnopravnost. In na Koroškem? Pri nas so razsodbe upravnega sodišča, ki natančno določajo, da imajo občine pravico do učnega jezika, a vlada nima korajže, da bi te razsodbe izpeljala. Dr. Krekovemu govoru je sledilo burno odobravanje. Žal, da zavoljo preozkega prostora ne moremo objaviti celega govora dobesedno!
K narodnemu škandalu na Kranjskem. »Slovenski Narod« bi rad utajil, da je liberalni poslanec Ribnikar ponudil v odseku za volilno reformo peščici kočevskih Nemcev en mandat, čeravno ima 5 odstotkov Nemcev na Kranjskem v deželnem zboru itak že deset mandatov v veleposestvu. Poročali smo, da je tudi deželni glavar kranjski predlagal za kočevske Nemce poseben mandat, kakor ga že imajo za državni zbor. Z ozirom na to poroča »Slovenec«: »In sedaj pride Ribnikar in liberalni listi, ki so spravili v zmoto tudi »Mir«, očitajoč deželnemu glavarju, da je on ponudil Nemcem nemški kočevski mandat. To je seveda neresnica, katero spričajo vsak trenotek vsi člani odseka. Deželni glavar je samo konštatiral, kar je zgodilo od nasprotne strani.« Veseli nas, če je to res zmota, toda naj se ne misli, da »so liberalni listi spravili »Mir« v zmoto«. Koliko je verjeti poročilom v »Slovenskem Narodu«, smo še v zadnjem času na lastnem telesu občutili. Pač pa je bil »Slovenec« sam, iz katerega smo povzeli to vest. V poročilu o volilni reformi je poročal dne M. februarja »Slovenec«: »Ko se seja zopet o tvori, stavi deželni glavar dr. Šušteršič posredovalni predlog, da naj voli deset Kmečkih okrajev po dva poslanca, enega kurija mest in trgov in enega ekscindirani Kočevarji, kakor že obstoji za državni zbor.«
Kardinal Kopp f. v Vratislavi je umrl kardinal Kopp, eden izmed naj znamenitejših cerkvenih dostojanstvenikov na Nemškem.
Zahvala klubu deželnih poslancev S. L. S. na Kranjskem. Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je poslalo na klubovega načelnika gospoda deželnega odbornika dr. Lampeta v Ljubljano v sredo sledečo brzojavko: Klubu^ deželnih poslancev S. L. S., posebej poročevalcu poslancu Jarcu in zlasti poslancu doktor Kreku povodom energičnega in pomembnega nastopa za pravice teptanih bratov izreka popolno priznanje in najtop-lejo zahvalo.	e
Romanje koroških Slovencev v Rim se
preloži za poznejši čas.
Romarski vlak na Sveto goro pri Gorici se priredi dne 25. aprila iz Podkloštra in 2. maja iz Celovca.
Nagele odložil mandat? Iz Velikovca nam poročajo: Tukaj se vzdržuje govorica, da je državni poslanec Jožef Nagele odložil svoj državnozborski mandat. Že delj časa je bil s svojimi političnimi pristaši sprt.
Socialni tečaj v Zahomcu priredi Slovenska krščansko socialna zveza dne 8. marca.
Na zastrupljenju krvi je umrl dne 2. t. m. v Velikovcu jermenar in posestnik Alle-mann, ker si je na zrjavelem žreblju ranil roko. Bil je šele 32 let star.
Albanski knez. Princ Wied, novi albanski vladar, se je vendar le podal na pot v Albanijo.
Cesar Viljem obišče na poti v Krf našega cesarja na Dunaju.
Sreča v loteriji je zelo redka, zato naj vsakdo, ki jo hoče poizkusiti, ravna kar najbolj previdno. Previdno ravnati pa se pravi, kupiti tako srečko, ki mora prav gotovo enkrat zadeti, oziroma ki ima svojo denarno vrednost, da se jo v slučaju potrebe zamore prodati ali pa nanjo dobiti posojilo brez izgube nadaljne igralne pravice. Kot taka stoji na prvem mestu turška srečka, katera se glasom današnjega oglasa „Slovenske Straže“ zamore naročiti proti mesečnemu odplačilu po samo 4 krone 75 vinarjev. Naj nikdo ne zamudi prihodnjega žrebanja dne 1. aprila 1914, pri katerem v srečnem slučaju zamore postati bogataš s 40.000 zlatimi franki.
Velikovec. (Zaslepljeni in zastrupljeni !) Pač težko bodo kje drugod posledice nemške zagrizenosti in nasilnega ponemčevanja tako strašne in žalostne kot pri nas v Velikovcu, kjer je veliko prebivalcev tako zaslepljenih in zastrupljenih, da so izgubili že ves čut pravičnosti in poštenja. Vse, kar je slovenskega, je preganjano in sovraženo do dna, izginiti mora vsaka slovenska beseda iz cerkve in iz šole. Tisti, ki leto in dan ne vidijo cerkve od znotraj, hočejo še v cerkvi zapovedovati in oropati slovensko ljudstvo, ki prinaša ob nedeljah težko prislužene krajcarje v velikovške šta-cune, slovenskega evangelija! Stikajo za slovenskimi otroci po vsej okolici, da jih zvabijo v svoje šole, kjer jim trgajo iz src ljubezen in spoštovanje do materinega jezika, jih zmerjajo za »bindišarje« in hočejo preprečiti celo to, da bi v krščanskem nauku ne slišali nobene slovenske besede. In na kak način? Pobirajo jim učne knjige, prepovedujejo za hrbtom kateheta, učiti se krščanski nauk slovensko in pravijo otrokom, da katehet ne sme več slovensko izpraševati. Zares, imenitno pedago-g i č n o načelo ! Pa pride na Koroško sloviti nemški bojevnik proti pijančevanju, p. Elpidij, reševat ljudstvo, ki se potaplja v šnopsu, in velikovški nemški bratci se mu poklonijo s tem, da nastopi pri p r ed-p u s t n i veselici šema v redovniški obleki (!) in igra p. Elpidija! Pa izda katoliški škof pastirski list proti pijančevanju, pa se hudujejo pri nas mnogi nad njim, ker so že davno zastrupljeni z alkoholom, morda celo že od rojstva sem, in so pijani divje strasti in sovraštva do katoliške cerkve in njenih služabnikov. In pijejo in pojejo in rajajo, kakor bi bil celo leto pred-pust. In zakaj bi ne? Saj imajo denar, ki ga prinaša ljudstvo iz okolice dan na dan, posebno pa ob sredah, in kar manjka, dodasta Sudmarka in Schulverein, generali pa dobivajo mastne plače od občinske uprave in mestne posojilnice, da si tako poslajšajo težko življenje v »ogroženem« nemškem mestu. Najžalostnejše pa je to, da se celo katoliški veroučitelj, ki še navadno nosi duhovsko obleko, v taki družbi dobro počuti, hodi roko v roki z najzagrizenejšimi nasprotniki cerkve in Slovencev ter v prvih vrstah z njimi sodeluje! — Gotovo Judeževi groši Siidmarke in Schulvereina niso bolje nikjer shranjeni in porabljeni kot pri nas. Toda, ce se utegnejo te blagajne posušiti in pride slovensko ljudstvo do spoznanja, kaj potem? No, potem lahko takoj polovico šol zaprete in polovico mesta v »Armenhaus« izpremenite, in potem bo: heul, fortšrit!
Ločilo. (Izletniki.) V tednu od 22. do 28. februarja letošnjega leta je vzbujal pozornost med vaščani, posebno med šolarji, trinajstleten šolar, rojen v Gradcu in ki biva sedaj pri svojem stricu na Ločilu. Ta prekanjeni in zelo poredni dečko je ukradel svojemu stricu okrog sto kron denarja, ki ga je v omenjenem tednu s svojimi prijatelji pridno zapravljal. Stric seveda denarja ni takoj pogrešal. V soboto, dne 28. februarja, je srečal tega poredneža z njegovim petnajst let starim prijateljem na cesti neki mož, ki ju je spoznal in vprašal, kam gresta. Odgovorila sta mu, da gresta iskat službe v Peče. Šla sta pa, ne da bi vprašala v Pečah kje po službi, v trgovino. Tukaj je kupil porednež kruha, sira, salam in na postajališču dva vozna listka do Pon-tablja v nadi, narediti izlet v solnčno Italijo. Stopila sta na poštni vlak, ki vozi proti L uri iz Peč in dospela v Pontabelj. Ali sreča jima ni bila mila. Stražnikom, ki so ju preiskali, sta se zdela sumljiva, ker sta imela toliko denarja. Oni, ki je denar ukradel, je imel še sedemdeset kron. Prijeli so ju, izprašali, kdo in od kod sta, naznanili orožnikom na Bregu pri Bmci, ki so domače obvestili o činu teh vagabundov. Ta pa sta delala pokoro v zaporu, dokler ju drugi dan v nedeljo ni rešil omenjeni stric in prignal kot izgubljeni ovci domov.
Marija na Žili’. (Občni zbo r »P o s o-j i 1 n i c e«.) V nedeljo, dne 1. sušca, popoldne je bil v župnišču občni zbor »Posojilnice«. Kakor pri vseh denarnih zavodih, je hil letos promet malo manjši nego prejšnja leta. Znesel je 60.508 K 77 vin., in sicer prejemkov 30.386 K 35 vin. in izdatkov 30.122 K 42 vin. Čistega dobička je bilo to leto 423 K 84 vin., rezervnega zaklada 4707 K 67 vin. Vloge se obrestujejo po 4 in pol odstotka,
posojila po 5 in pol odstotka. Poleti je v nekem nemškem lističu neznan dopisnik napadel »Posojilnico«, češ da mora zelo slabo stati, ker je nabila v uradni sobi naznanilo, da je treba večje zneske v določenih rokih odpovedati. Ta dopisnik naj pregleda zgorajšnje številke! Roki za odpoved pa so zapovedani v pravilih! Navrh nam je naročila naša centrala, »Zadružna zveza« v Ljubljani, da moramo imeti v uradnem prostoru tako naznanilo. In če je centrala naša predstojnica, jo vendar moramo ubogati! Se dopisniku ne zdi?
Iz Škofič. Prečastiti gospod župnik Štefan Singer je bil v seji občinskega odbora v Škofičah dne 1. marca t. 1. za svoje neumorno, nesebično in požrtvovalno delovanje kot dolgoletni sooskrbnik škofiške župnije imenovan častnim članom škofiške občine in to soglasno. Čestitamo!
št. Lenart pri sedmih studencih. (B 1 a-gemu možu v spomin!) Ker zaradi tiskarskega gibanja ni bilo prej mogoče, posvečamo možu rodoljubu sedaj naslednje vrstice: Na god Svetih Treh Kraljev smo pokopali ob ogromni udeležbi ljudstva, so-sebno moških, gospoda Tomaža Treiberja, podomače Prajarjevega očeta v Podturji, očeta gospoda župnika Treiberja, ki je umrl v visoki starosti 80 let. Pokojnik je bil veren mož in vselej zvest svojemu slovenskemu narodu. Udeležil se je svoječasno slovenskih taborjev na Koroškem, zavoljo tega so ga Beljačani pisano gledali. Na svoji gostilni je napravil dvojezični napis, pri katerem slovenski prvo mesto zavzame. Pri vseh volitvah je stal zvesto na slovenski strani, z velikim navdušenjem je prebiral naš »Mir«. Vnet je bil vselej za splošni napredek našega ljudstva, bil je soustanovnik naše požarne brambe in njen častni stotnik, obenem s sosedom Oražmom je pripomogel do tega, da se je otvorila železniška postajica v Podturji. V posebno zadoščenje je vrlemu možu, ki je veliko pretrpel na. svetu, služilo, da je mogel v krogu svojih dobro oskrbljenih otrok in vnukov pri svojem sinu župniku v Št. Rupertu pri Velikovcu leta 1908. obhajati svojo zlato poroko. Lahka naj mu bo zemljica!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Utopljenko) so našli dne 23. svečana t. 1. velikovški ribiči nekoliko nižje od kmeta Fukša pri Šterlinkovem travniku v Dravi. Visela je ob skalah, ki tam iz Drave štrlijo. Spoznali so jo kot Katarino Karpf, podomače Živinjo v Rakolah v Tinjski fari, ki je skočila dne 17. grudna minolega leta v Dravo. Bila je pobožna žena, ali dolgotrajna bolezen in velika nesreča ji je pamet omračila. Pokopana je bila ob veliki udeležbi ljudstva na tukajšnjem pokopališču. Pripomniti je, da je svoječasno tudi njena sestra šla v Dravo.
Marija na Žili. (Dva slovenska par a.) V ponedeljek, dne 23. svečana je bila v prijazni podružnici ob Blaškem jeeru poroka vrlega našega fanta Fr. Čemernjaka, p. d. Mertka z Liziko Miki, iz ugledne in zgledne Magrove hiše v Maloščah. Gostov je bilo kakor listja in trave. Lepo znamenje za mladi par. Nevesta je bila od 6. novembra 1910 družbenica tukajšnje Marijine družbe in je prihajala iz Malošč, torej iz sosednje župnije, redno, tudi ob naj slabšem vremenu, k mesečnim shodom. Veselimo se, da smo dobili tako gospodinjo v faro. — Popoldne 23. svečana pa je stopil v Žili px’ed oltar naš fant Jožef Markovič, p. d. Irgov z nevesto Josipino Korat, požrtvovalno cerkveno pevko. Daj ljubi Bog preživeti mladima paroma v zakonu mnogo srečnih let!
Guštanj. Prekrasni so nauki našega prevzv. knezoškofa, ki smo jih slišali iz pastirskega lista. Nauki za narod, nauki za mladino. To velja zlasti našemu trgu, ki bo zaradi obilnega uživanja alkoholnih pijač povzdignjen prvi na Koroškem v mesto. Žalostne so posledice, ki prihajajo na dan: brezverske, socialnodemokraške in nemčur-ske slike. Ob nedeljah brez službe božje rjo-vejo po gostilnah, pijejo in kade, da je žalostno. Pravo luč je pokazal zadnji socialno-demokraški shod, ki so se ga udeležili taki, ki nič ne hodijo v cerkev. Svoj program so pokazali na pustno nedeljo; ko je bilo med molitveno uro Sv. Rešnje Telo izpostavljeno, so naši rdečkarji rjoveli po trgu z oslom na čelu. Na pustni ponedeljek je hotel izvršiti samomor neki 18 letni »frakar« Črešnik. Pognal sd je krogljo v glavo z revolverjem, pa
ni dobro zadel. Pomoči je šel iskat v bolnišnico v Celovec. »Das Volk« ima tukaj lepo sliko. Radovedni smo, kaj bo rekla nemška šola in socialnodemokraški voditelji.
Logaves. (Pozor pred V r b 1 j a n i !) Vrbljani se že več let trudijo, da bi vile logo-veške občine ob jezeru odtrgali od občine Logaves in jih pridružili k vrbski občini. Dozdaj je bil njih poizkus zastonj. Tudi ni upati, da bi se njim to posrečilo za prihodnost. Zato so si pa izmislili novo past, da bi v njo vjeli Logaveščane. Začeli so namreč delati na to, da bi se občina Logaves, katera dozdaj obsega davčne občine: Logaves, Št. Ilj in Loče, ločila v dve samostojni občini, namreč v občino Logaves, in drugi dve davčni občini naj bi se združili v občino pod imenom: »Št. Ilj«. Kam moli pes taco? Komu bi to koristilo? Kako to, da gre celo ta gonja iz Vrbe? Saj se Vrbljani dozdaj nikdar niso potegovali za korist logaveških kmetov, pač pa so se vedno trudili njim, kjer lè mogoče, škodovati, oziroma so hoteli dozdaj sebe okoristiti na škodo okoličanov. Ali so se morda naenkrat spreobrnili? Ne, ampak uganka je ta-le. Občina Logaves je v zavedno slovenskih rokah, je kakor trdnjava za slovenstvo ob Vrbskem jezeru. Radi bi jo spravili v roke nemškutarjem. To pa je le mogoče takrat, ako se občina deli. V novi občini Logaves bi nemški posestniki vil pri volitvah preglasovali Slovence ter tako dobili v roke saj polovico odbornikov in slovenskemu uradovanju bi bilo konec; mogoče pa je tudi, da si pridobijo vse razrede Nemci. V ostali novi občini Št. Ilj so pa itak še od Ceskyjevih časov sem precej zmedene glave, tam bi jim bilo posebno lahko spraviti občino v svojo nemško oblast in potem je »nemški most« _ sezidan do Drave. — Za to se gre in nič za kaj drugega. Gmotne koristi pri tej igri ne more imeti nobena izmed novih občin, pač pa stroškov dovolj, ker si mora vsaka zase plačevati občinska tajnika, redarja, knjige itd itd.... Tu v tem grmu tiči zajec! Zato Logaveščani, pozor pred Vrbljani!
Vrba ob jezeru. (Veliko razburjenje.) Vse glave so zmešane v Vrbi. Naselil se je namreč v Vrbi neki nemški duhovnik kot penzionist. Občina mu celo prispeva nekaj za stanovanje. Vse prav! A gre se za nedeljsko službo božjo. Župnik sam nima pravice določiti nov trajni red za nedeljsko službo božjo, ampak mora dobiti za to dovoljenje od škofijstva. To velja tembolj pri podružnicah, in taka podružnica je tudi v Vrbi. Ker si gospod penzionist tega ni prej oskrbel in kar naenkrat se priselil na Vrbo, ne da bi domači gospod župnik kaj o tem vedel, se je morala prošnja radi nedeljske službe božje šele vložiti na škofijstvo, ko je bil novi gospod že tukaj. Škofijstvo seve ne reši take reči v enem dnevu in tako sta minuli že dve nedelji, ne da bi novi gospod mogel na Vrbi v nedeljo maševati, ker še ni odloka od škofijstva. Zaraditega pa je grozno razburjenje med Vrbljani, najbolj se ogorčujejo tisti, kisploh nikdar v cerkev ne grej o. (Najboljše znamenje, da jim ne gre za cerkev in božjo službo, ampak morda le za ponemčevanje — v cerkvi. Op. ured.) Celo neko pismo so poslali na škofa z 90 podpisi, v katerem tožijo svojega domačega župnika z lažnjivimi izmišljotinami, češ, da hoče on pregnati penzionista, da mu ne pusti maševati itd. Za svoje laži in razžalitve se bodo morali pač ti podpisani gospodje in gospe še kje drugje zagovarjati.
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze
Prireditve.
V nedeljo in ponedeljek sta se vršila dva socialna tečaja; eden v Spodnjih Borovljah, občina Ledenica, drugi v Svečah. Prvi tečaj se je jako dobro obnesel. Nabralo se je okrog 50 kmetov, ki so pazljivo sledili izvajanjem. Gospodarska predavanja g. Krištofa so vsem jako ugajala in vsi so imeli le en vtis, da je bil tečaj prekratek in da se mora kmalu zopet nadaljevati. Glavna zasluga za dobro uspeli tečaj gre g. županu Rutarju. Zveza mu izreka s tem prisrčno zahvalo. — Drugi tečaj se je vršil v Svečah. Udeležba je bila. slaba. Kdo je temu kriv? V ponedeljek je bila udeležba nekaj boljša. Govorili so G. Gril o živinoreji, lepo in poljudno kot vedno, g. monsignor o zadružništvu, gosp. Smodej o sedanjem stanju politike, g. dr. Rožič o
abstinenci, g. podpredsednik o Lurdu, gosp. dr. Jesenko o nalogah občine. Zanimivo je v Svečah, da je nekaj jako dobre mladine; ta bi delala čudeže, da bi le imela voditelja.
Pred par leti so razgnali socialni tečaj v Svečah zaradi kuge na gobcu in na parkljih, strah, da bi žandarji to kugo zopet s svojimi bajoneti preganjali na socialnih tečajih, še zdaj tiči v ljudeh.
Neka zanimiva prikazen na tečaju je bila ta-le: Ta tečaj je stal v zinamenju abstinence in alkohol je moral bežati. Na tem tečaju se je zbrala cela vrsta abstinentov in se jih je tudi nekaj porodilo. Abstinentje so bili msgr. Podgorc, dr. Val. Rožič, dr. L. Ehrlich, Val. Simpl, Lapuš iz Podsinjevasi in Rok Pak iz Sveč in kot nov abstinent se je priglasil začasno do Velike noči gospod Jožef Fugger. Sklenilo se je, da se v Svečah napravi kmalu velik shod, da se ustanovi v Svečah »Sveta vojska«.
Sveče imajo tudi prvo protialkoholno gostilno. Gostilna ima lične prostore, je jako snažna in mnogoobiskana. Njeni obiskovalci so vrlo veseli, imajo gorke noge in hladno, bistro glavo.
Globasnica.
Bili smo zopet veseli, kakor že neštetokrat, vendar v nedeljo še prav posebno ginjeni. Naše junakinje so nam uprizorile igro »Večna mladost in večha lepota«. G. župnik J. Pšeničnik so nam razložili igro in nam razjasnili šege in navade rimskopoganskega ljudstva. Z zanimanjem smo sledili nato igri, ki se odigrava za časa carja Nerona. Igralke so vse brez izjeme prav dobro igrale, zlasti v zadnjem prizoru »Julijina smrt« je cela skupina ob bengalični razsvetljavi s prikaznijo Marije z detetom in angela vzorno izpadla. Iskrena hvala vsem, ki so pomagali.
Sfechenpferd-
lilifnomlečnato milo
slej ko prej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja priznalna pisma; Po 80 h sc dobiva povsod.
Cerkvene vesti.
Sodalitas. V četrtek, dne 12. t. m. sestanek Sodamele v Celovcu ob poj 2. uri popoldne.
Sodaliteta presv. Srca Jezusovega za dekanije Beljak, Šmohor in Trbiž ima sestanek v sredo, dne 11. sušca popoldne v župnišču v Žabnicah. Radi obeda se je treba zglasiti.
Književnost.
»Gospodin Franjo«, spisal Limbarski, izdala Matica Slovenska. — »Mirove« bralce moramo opozoriti na imenitni književni dar, ki ga je Matica letos dala Slovencem s to knjigo. Dolgo že nismo dobili v roke tako lepega spisa, ne samo med slovenskimi, marveč tudi med knjigami drugih narodov bi ga danes zaman iskali. — Roman opisuje prve korake, ki jih je napravila Avstrija v Bosni: opisuje blagega Slovenca, ki pride na Konj-planino poleg Tuzle, da tam kot inženir izkoriščuje državne gozdove, opisuje nastop avstrijskih Židov, uradnikov in vojakov in z veliko ljubeznijo do naroda riše mišljenje in življenje ubogega ljudstva, ki švabske kulture ne more in ne mara tako čez noč obleči kakor se obleče nova halja. — V knjigi je velik zaklad jugoslovanske ljudske modrosti. Pisatelj zrelih let, obsežnega znanja in odličnih zmožnosti je ljubeznivo poslušal leta in leta bosansko ljudstvo in nam podaje njegovo življenje v umetniško dovršeni obliki. To je slovanski, jugoslovanski roman, ali morda bolje rečeno romantična povest, polna bujnih podob, ki jih med nami ni, pa so bile pred desetletji še v Bosni in tudi od tam izginjajo. Par malenkosti je v spisu, ki jih katoličan ne odobrava, par razmotrivanj, ki jih trezna politika ne bi podpisala, ali vse je tako prisrčno, tako nedolžno, tako prešinjeno od pravicoljubja in tako pošteno, da se bralec iz srca razvedri, da nam je pisatelj podaril tako dragocen, lep dar.	V. P.
Ali ste že pridobili „Miru“ -- novega naročnika? --
Gospodarske stvari.
Mlekarstvo.
(Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.) (Dalje.)
Cedila so potrebna za čiščenje mleka, imamo lesena, lončena, plehnata, železno emajlirana in pločevinasta cedila. Lesena se ne rabijo več in so slaba zaraditega, ker se težko snažijo. Lončena se rada razbijejo emajlirana se krušijo, kjer potem nesnaga zaostaja in mleko kvari. Najboljša so iz močno pocinkane pločevine in z vložki, ki imajo vijakasto gosto ležečo mrežo, da ne-
mwa0ne Uh,aja skozi- Navadna plehnata ce-dila so malo vredna, ker imajo navadno
nhnL ^ luknice> kjer lahko nesnaga skozi uhaja in rade zarjavijo.
Pri tvrdki Alfa - Separator se dobijo raznovrstna cedila. Malo cedilo z 1 vložkom, te se priporočajo malim posestnikom. Za večje posestnike je stožasto cedilo z dvema vložkoma. To cedilo ima to dobro stran, da se lahko snaži, ker so vložki pri umivanju lahko ven vzamejo. Vmes se lahko dene snažno gosto platno.
Najboljše pa je Ulandrovo cedilo, ki ima vložek od vate, da se tam vsa nesnaga ujame. Ta cedila so primerna za posestva, kjer se redi več krav ali pa za cejenje mleka v mlekarnah. Stožasta cedila so spodaj zožena, tako da se lahko mleko tudi v kangle (golide) cedi.
MLEČNA POSODA.
Za shranjevanje mleka rabimo različno posodo, katera pa na kmetih navadno ni taka, kot bi v resnici morala biti. V nekaterih krajih še zdaj vidimo leseno posodo, n. pr. žehtarje ali latvice. Lesena posoda ni tako slaba, da bi jo bilo treba popolnoma zavreči. Le snaga se v njej težko ohrani, ki je pri mlekarstvu neobhodno potrebna. Ako ta izostaja, se vrstijo neprilike, druga za drugo. Les se preveč razmoči in mokrote napije, s tem se uje v les tudi mlečna kislina, ki škoduje mleku. Ako damo leseno mlečno posodo sušit, se hitro preveč raz-suši in kaj rada skupaj pade ali pa pušča.
Lončena posoda ima zopet to slabo lastnost, da se lahko ubije (mnogokrat bi bilo bolje, da bi se ubila) ali postane škrbasta, in škrbine so prava gnezda za mlečno kislino. Ako se glinasta posoda temeljito ne snaži, se mleko prav lahko skiše v njej, in naša gospodinja kaj rada začne misliti na coprnije. Vzrok skisanju mleka so ostanki mleka v okrušeni mlečni posodi.
Poznamo tudi stekleno mlečno posodo. Ta se lahko snaži, je pripravna, ima pa to slabo stran, da se rada ubije. Kislo mleko dobro diši iz steklene latvice, zato naj se rabijo tam, kjer se postavi družini na mizo kislo mleko za malico.
V	novejšem času pa, ko se je snaga v mlekarstvu nekoliko udomačila, smo začeli uporabljati železno, pločevinasto pocinkano posodo. Ta ima več dobrih lastnosti. Je trpežna, se lahko snaži, je pripravna. Ima pa svojo slabo stran, nekoliko predraga je. Slabo pocinkana je cenejši, pa prej začne rjaveti, kar pa mleku škoduje, ako je mleko v zarjaveli posodi shranjeno. Ako se ne pazi na slabo pocinkano posodo, jo kmalu rja tako sne, da ni za nobeno rabo, ker na vseh koncih pušča.
Kaj pripravne za naše gospodinje so dobro pocinkane latvice in lonci, kateri so trikrat v polni kopeli pocinkani. Taka posoda je trpežna in se lahko snaži, zato jo našim gospodinjam toplo priporočam.
Ona gospodinja, ki daje mleko v mlekarno, potrebuje močno pocinkano kanglo (golido). Zato so najbolj pripravne kangle z držajem in močnim pokrovom, ki se od zgoraj zapira. V večjem gospodarstvu, kjer se daje veliko mleka v mlekarno, so jako priporočljive večje in močnejše kangle, katere so okovane z obroči. Najbolje je, ako je pokrovček pritrjen na mali verižici, da se ne izgubi ali pa se v mlekarni ne more z drugim zamenjati, ker bi potem vrč lahko puščal mleko med vožnjo.
V	takšnem gospodinjstvu, kjer se mleko doma posnema, se potrebujejo tudi zbiralne posode za mleko s pokrovom. V te posode skozi pokrov se lahko natakne stožasto ce-
[aacraaaaac3C3C3C3C3ac3r-»r-i
dilc in se posoda med molžo lahko postavi v hlev, kjer se mleko preceja in zbira, ako ga je več, kar se zgodi v poletnem času. Za merjenje mleka rabimo mlečne mere s plovcem, ki so istotako jako pripravne in priporočljive.
Boj zoper prepih, veter, mraz, mokroto, razne bolezni ima naša telesna in obrazna polt neprestano prestati ter se more v tem boju le tedaj zmago-nosno pokazati, če se dobro neguje, je zdravg. in odporna. Da se polt tako Vzdrži, je potrebno negovanje s Fellerjevim blagodišefiim fluidom z zn. „Elsa fluid“. Oživi in. krepi polt, učinkuje pri ranah, tvorih, izpuščajih itd. zdravilno, čistilno, razkužilno in protivnet-Ijivo, dela polt gladko, mehko in belo, odpravi pege in je tudi pri tvoritvi luskin in izpadanju las dragoceno sredstvo. 12 steklenic za 5 kron pošilja franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsin trg št. 67 (Hrvat-sko), ter se obenem lahko naročijo tudi Fellerjeve odvajalne rabarbara - kroglice z zn. „Elsa kroglice", 6 škatel za 4 krone.
Ganglional. Že pred več leti zdravniško preizkušeno zdravilo, ki pomirjuje živce, odstranjuje krče, prinaša spanje, tvori kri, se vsem nervoznim ljudem, ali če trpijo na krčih, slabo spijo ali so po različnih boleznih oslabljeni, najtopleje priporoča. Raba tega domačega zdravila pospešuje telesno moč in poživlja Ganglional-čaj se naročuje v škat icah po K 3-— pri edinem izdelovatelju Mr. Juliju Blitner, c. in kr. dvornem in nadvoj vodinem komornem dobavitelju, lekarnarju v Reichenau, N. Av., odkoder se razpošilja ta čaj franko proti vpošiljatvi K 3-—.
V vseh delih izvežbana šivilja (Slovenka) v Celovcu išče šivanja pri zasebnih strankah. Poizvedbe pri g. Melhijorju Primus, hišniku „Mohorjevega doma“ v Celovcu.
V najem se odda takoj Spančevo posestvo v Pecah pri Podkloštru Radi svoje lege ob železniški postaji posebno prikladno za oženjene penzijoniste. Obsega dobro ohranjeno enonadstropno hišo, gospodarska poslopja, polja za 4 birne posetve in travnike za troje goved ter lep sadonosnik. Ponudbe in poizvedbe naj se pošljejo na gospo Marijo Moschet, po-sestnico, pošta Podklošter, Koroško.
, •__^es®nl". trgovina z lesen no, Kranj (Gorenjsko),
Lnr *1°.? SV-(>ii° zalog° razno‘ rstnega lesenega blaga, ka-Skate, čebre, banje, posebno pa veliko zalogo cam-
Na'debeloT-’Na'dmbnoV’56’ pehare’ k°rbe’ JerbaSe'
Vaš reviaiizei jroilG	;
	• r r •• X*; X . -x . ' vCX: •.? i' : • ’
in Vaše ozelae	
ginejo hitro, ako uporabite	od zdravniških M avtoritet	■ priporočeni f
CONTRHEUMAN
Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospešuje njihovo gibljivost, odstranjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in presenčča z učinko-vanjem pri utiranju, masaži in obkladkih. i tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga
LEMIH B. FRAGNER-ja,
c. in kr. duomi dobavitelj, Praga 111-203
Proti predplačilu:
K 1*50, pošilja se 1 tuba »	»	5,tub
”	’ , ” . » to „
franko.
Pozor na ima izdelka in izdelovatelja. Zaloge v lekarnah.

ViiliijjilnllniEsiJiiiiHtÉvcii
je izšla knjiga:
Slovensko-nemškiinnemško-
slovenski
slovarček.
Sestavila dr J. Šket, c. kr. vi. sv., in St. 3*^dboj, e. kr. prof.
Cena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2‘50. Dobi se v vseh knjigarnah.
ai-J,t-JC3QC3àC3C3ag^lr-»i
curaczaS
Loterijske šle vtike.
Trst, 25. svečana: 17 60 89	3 65
Dunaj, 28. svečana : 63 16 88 15 70
Tržne cene v Celovcu
26. svečana 1914 po uradnem razglasu:
	■	.tl' •'	100 kg				80 litrov	
Blago			od		do		(biren)	
			K	V	K	V	K	V
i •	•1	.	;■	: '	. • ; - Pšenica....			J -					_		
Rž			'• '	18	—	18	95	10	90
Ječmen . . . .				—	—:	—			
Ajda				23	—	24	50	12		
Oves . . . . .		• # i	14	50	15	50	5	25
Proso ....	, ,			—	—	—				
Pšeno ....					—	35	14	22		
Turščica . . .			16	50	18	—	9	20
Leča						—	—					
Fižola, rdeča. .								
Repica (krompir)	, ,	,	5	50	—	—	2	50
Deteljno seme .	.		—		—	—				
Seno, sladko . .			9	80	12	—				
„ kislo . .		-	8	50	9	80				
Slama ....			6	30	7	50			___
Zelnate glave po 100 kos.			—	—	—	—			
Repa, ena vreča	• •	•	—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter			—	24	—	28		
Smetana, 1 „	,	.	—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	60	4	—		
Slanina (špeb).pov. 1			2	10	2	30		
„	„	sur. 1			1	90	2	10		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par	•		—	20	—	26		
Piščeta, 1 par .	, .		2	80	3	60		
Race									
Kopuni, 1 par .			—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 zna.			3	30	3	70		
30	„	„ mehka, !		*	3	—	3	50		
			100 kilogr.					
	jruurez		živa		zaklana			O
Živina							o	cd
	od	do	od| do		od |	do	£	2
	v kronah						a,	CL
Konji ..... Biki	-	—	—	-	—	—	—	—
Voli, pitani . .	—			88	'		—			3	2
„ za vožnjo .	460	—			—	—	—	2	2
Junci .....	310	—	'	—	—	—	4	2
Krave ....	240	364	74	. 		—			26	14
Telice ....	224		- , ,6				1	1
Svinje, pitane .	—					—	144	146	22	22
Praseta, plemena		Si		—	—	—	—	—
Ovce		14	56	—	—	-	—	310	260
Koze . . . . ,i	—	—:		—	“X	—	—	—
Kdor sl želi bogato žetev, naj tretje leto spremeni setev.
OVE5 ’S!!-22£
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoka in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne uleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kg za en oral. — Podpisani pošilja 25 kg za 9 kron, 50 kg za 17 kron, 100 kg za 32 kron z vrečo vred. Vzorce po 5 kg š pošto franko proti 3 krone 20 Vin. predplačila.
Benedikt Heitl, grajštak, grad Golit
pri Konjicah (Gonobitz), štajersko.
V Celovcu se dobi v vseh lekarnah.1
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih »Slovenske Straže"!
IH Sirup s sidrom Sarsaparillae ^
Zdravilo za čiščenje krvi. Steklenica K 3-60 in 7-50.
LINIMENT S SIDROM capsici compos.
Nadomestilo za Pam-Expeiler s sidrom
Bolečine odpravljajoče mazilo
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. — Steklenica K — 80, 1-40 in 2 —.
ŽVEPLENO MAZILO S SIDROM
lajša srbenje pri lišajih itd — Lonček K P—
Dobiva se skoro v vseh lekarnah ali naravnost v
Dr. Richterjevi lekarni ,Pri zlatem levu1
Praga I, Elizabetina cesta 5.
X

oooiei>h oihatt.jh organili
se vzame
THYMOMEL SCILLAE,
sredstvo, ki omehčuje, lušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih. Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen.
Steklenica 2 K 20 vin.
Po pošti proti predpla ilu 2K 90 v 1 ste lenica, 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic, pošilja se franko. Ne dajte si usiliti potvorov !
Izdelovanje in glavna zaloga v
lULMAiM-ji
c. kr. dvorni dobavitelj,
PRAGA III.—203.
X
Pozor na
ima-
izdelka!
X
Pozor na
varstveno xa. znamko!
Eiliio sinnensko iiar@di5o frgoiislte-slirfEfis podjetje
Hotel Trabesiuger
H &ÌII1IC1, ueli&ooifia cesta it. s.
Podpisana voditeljica hotela Trabe-s in g er se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago1 je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela
___	Hlojzija Leon.
Hranilno ìnposojilno društvo v Celovcu
p-— n.... uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
— Priznano domače zdravilo iz učinkujočih zeliščnih snovi, skrbno pripravlj eno, ki poživlja, pospešuje in urejuje prebavljanje in tek do jedi pospešuje ter učinkuje mirno in brezbolestno čiščenje in tako odstranjuje posledice nezmernosti, pogrešene diete, pre-blajenja in neprijetne zapeke, n. pr. gorecico, napihovanje, povzročeno s preobilno kislino, krene bolečine pomiruje in odstranjuje, je
m. K EH lì MÉS
iz lekarne B. Fragnerja. Glavna zal. v lekarni
B. FRAGNER, c^ir
„Pri črnem orlu“, Pragra, Kala Strana St. 203, vogel Neradovo ulice. Naročila ee izvršujejo z obratno pošto.
1 velika steklenica 2 K, 1 mala steklenica 1 K; po pošti proti predplačilu K 1'50 za malo steklenico, K 2-80 za veliko steklenico, za K 4'70 se pošljejo 2 veliki steklenici, za K 8 se pošljejo 4 velike steklenice, za 3£ 22 pa 14 vel. steki.na vse postaje Avstro-Ogrške. Zaloge v lekarnah po vaej Avstriji.
C VRRIL0 ! Vsi deli zavoja
so opremljeni z var-stveno znamko fSSP
Suh, oblast les
1—2 vagona mesečno, in sočivje kupi proti letnemu sklepu Rihard Pacher v Celovcu, Viktringerstrafle št. 6.
Mehlhoferjev
naslednik
Emeriti
WaiUbaclier
Celovec,
Burggasse 12
se priporofia prečastiti duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih reči in posod, kot kelihov, monštranc, lestencev itd. Stare reči se z jamstvom nanovo pozlatijo in posre-brijo. — Na željo ceniki na vpogled.
Absolutno zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 58 — 60 K, letnik 1913 po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelen“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2'30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
VflBlLtO.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi vse svoje zadružnike na
redni občni zbor
ki se vrši
v nedeljo 15. marca 1914 ob 3. uri popoldne v gostilni pri Tišlarju v Št. Janžu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1913.
3.	Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Prememba pravil.
6.	Volitev odbora in nadzorstva.
7.	Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
Za obolele živce se kot domače zdravila z uspehom rabi
Ganglional-čaj.
Ta čaj miri živce, odpravlja bolečine, tvori kri, zabranjuje krče, prinaša spanje, pospešuje telesno moč in poživlja ter pospešuje prebavo.
Proti vpošiljatvi 3 K se dobiva ta čaj franko pri c. in kr. dvornem dobavitelju Up Iiilii Dittnnp lekarnarju v Reichenau, Nižje Ml, julij Ulllllul, Avstrijsko, ali pa po lekarnah. Navodilo v štirinajstih jezikih.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalog: vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
čisto posebno pa še opozarja na sortimentna iina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušnjo! Obiščite naše kleti!
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Paramenti!
=
>
Mašna oblačila LTTCiS
opremi, dobro blago in poceni. Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovraini plaščki in štole zelo ceno. v razlienil1 oblikah od 1 K ailSl&bl" naprej. — Komplet z ovrat-nim trakom od K 2'— do K 2-80, kakršen je izdelek.
Bipnt! v vsakršni obsežnosti po K 3-80, OliBl! K 4--, K 4-80.
Rožaste svetilke za večno luč za paten-tovani stenj.
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec
odiielliii za paramenti!, knjioarne in trpovine
Jožefovega društva v Celovcu.
Važen oglas »Slovenske Straže4*. Čitajte! Čitafte!
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko !
urška srečka
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka	■
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov.
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži. kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnjega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
pozen! PMji žrebanje se vrši ine 1. aprila 14!
1 turška srečka in 1 srbska državna srečka iz 1.1888 (glavni dobitki 100.000, 75.000, 20.000 fr.) z 9 žrebanji vsako leto na mes. obroke po K 5. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana 7.
{EŠT Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'—.
Denarne Hoje ee koiižice se obrestujejo po
od dneva vlaga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Sp!)etn, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradsžu.
Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se:
proti 30 Pira c oj proti 00 dnevni c tj oj oUpoveUi po « jo odpoveili po » Iz jo
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž, posl, — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.