Večeru fiiata\i 380. JtevlItaL V LJrtfcU t »leta, 3. mmm ino. Cm 10 ilnaijev. miLiem .Slovenski Narod* vclja: v Ljubljani na dom dostavljen v opravnfttvu prejemia: ćelo leto......K 24- , četo leto......K 22*- pol leta........12-— pol leu........ u — četrt leU........ 6*— ćetrt leta........ 5-50 na mesec.......2-— na mcsec........1-fiD Dopisi naj se frankiraja Rokopisi se ne vratajo. Credslfitroi SnaflOTa ulica *L 5, (v priUičju !evo), teJefo« ŠL 34* tefcajiai vaak tfaai sva£a# tBVMflatt Batfalla te ■FUBika» bistriti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 via., z* dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri većjih inscrđjah po dogovoru. Lpravnfctvu naj se potiljajo naroćnine, fddaaiacije, mtciati itd. to je administrativne stvari. ------------- PiiMiiai tttvfUui v*l|a 10 vteaff•*• ------------- Ma ptsKena narobila brez istodobne vposlatve naroćnine se at oiiia, ■arotaa tiskana ttlatoa šL •&, .Slovenac Narod" ¥dja po pofilf: ta Avstro-Ogrsko: 2a Stm&fr: ćelo fcto.......K 25-— ćelo lelo.......K 2§— pol leta........13• - , .. , . J . , ćetrt leta ...,,. . 6 50 » Ameriko ta vse droge delele: aa mesec........2-30 ' ćelo Jetu.......K 30—* Vpraiaiijem glede inseratov oaj se priloži za odgovor dopuruca at! iaamki Oaravmlitvo: laafltva allcaat S, (spođaj. dvorila levo), taltjfaastM Krajna imena. Višnikarjev predlo^r za revizijo pisave krajaih imen zavijajo aeinški listi tako, kakor da bi Slovenci na-meravali posloveniti nem&ka krajna imena ter od pravit i vsa nomska imtv na, kakor tielajo Ne me i s slovenski-mi. Ćelo »Reichspost«, organ krše. eocijalcev pravi, da |rre za »Sloveni-Rierun^r deutscher Ortszianien«. Da :ia to nihee ne misli, sledi jasno iz besedila pred lugu in u temelje van ja predlagatelja. Ali ne mislimo sloveni-zirati, ainpak se le upi ranio vodno bolj brezozirni in nesramni germanizaciji. Xopo*>r«tiii povod predlopn bta dala najnovejša zemljovida G, Frevtag na Dunaju in C. Flmiiing v Berolinu, na katerih je polno nanovo popacenih in na nemsko prestavljo-nih iiuen krajev. Iz Crne prsti so napravili Tscherna perst, potem Schwarzer FingtT, sedaj pa Sehwar-zenberg. To se pravi norčevati se iz slovenskih imen. Kaj pa hoćemo sio-venizirati na Kranjskem ? Morebiti kočevske vaši? Xi kakor ne. Mi imamo okoU 30 nemikih vaši na Kouev-skeni, katere imajo tuđi z^rolj nem-ška imena, ili fno vas pri Beli peči. Ten imen se nihee ne mirili dotakni-ti. Samonemška krajna imena: Handlern, Hoheuec:^, Kiindorf. Lien-feld, Mooswald, Reiehenau, Kcintal, Zw iselile rn itd. naj ostaaejo neinote-na. Neraskemn šovinizmn ne bodenio sledili. Na Kočevskem so se Nemci naselili v letih 1350—1360. Zaseđli so grozdnate in iieobljudene kraje. Nastale so nove vaši in nova imena krajev. A' posameznih kraj ih, pOvSeb-no oh periferiji so bili Slovenci že več stoletij preje nare! je ni ter so se v nekaterih krajih pomešali z Nemci. Tako so nastala dvojezična imena. Ko so se Koeevarji naselili, je bila v Ribnici velika župnija, h kateri so pripadale tuđi kočevske va«i n. pr. Slovenska vas (Windischdorf) pri Kočevju. O posarneznih vaseh je težko reČi, katero ime je bilo prvotno, nemško ali slovensko? Olioini Dra£ra (Snr»hen> in Trava (Obor-^rras) sta dnnes mešani in obe imeni v navadi. V neinškem popisu sodišč-nih mej nifnl Ribniro.in Korovjem iz 1. 1573. se ni imena Obo.rgTas ampak samo Trava. Iz i^ga se da sklapati, da je slovensko ime prvotno. Toda Ha-nes to nima praktičnejra pomena, ker moramo računati z dejstvom, da sta obe imeni v okraju navadni. Tuđi dru^a imena: 8tara eerke\' (Mitter-dorf), Koprivnik (Nesseltal), Knežja iipa (Graflinden), Palom (Kbental) itd. so med Slovenoi u a Kočovskem in ob mejah v navadi. Tutli kooevski Nemei rabijo već na nemsko prešlav-jjenih in fiopai^kiiih imen: Malffern (Mala frara), Komutzen, Koaitzen itd. Svobothio jiin. Naso načelo je, da ixnej vsaki kraj eno ime, ako se ni s? drupo udomaćilo ali ni zg\xlovinski utemeljeno, kakor pri na*ih jrrado-vih, mestih in drudb važneisih krajih. V pr\i vrati gre za to, da se §a> moslovpnska imena >lovenfikih krajev pišejo pravilno slovensko in da se ne paeijo z nesrečnim nemškim pravopisom. Take spake ^e ne napra-\ ijo krajev in imen nemških. Pobl. cir. i^ger je napadal urednika ;>Laib. Zeitung1«, da piše e«iiino pravilno slovenska imena: Siska, Dravi je, Ježića, Črnuče, Kaselj. CirČiče, Straži-šče in Straža, ne pa neinških sira&il: Sehisohka lali ćelo Schonau!), Draule, Jesclraa, Tsc-hernuteeh, K.a-sehel, Tscbirtischitsch. Slrasehi«c*he, Strasoha, Ako Nemoeiu ugraja njihov nerodni pravopis, naj ga rabijo za svoja imena in svoje kraje in ne za na«?. Ako vlada ne ustreže na^iin T»T>ravič*^nini zahtevani, ako hoče nas l>irokratizem jahati stare kljusaste sjmelne, jih pošljemo eami h konjaču. Z^roraj navedena zemljevida nam ja^no kazeta, da Nemci tekmujejo -Madžari in da nam hočejo utihotapiti nemška imena v slovenskih pokraji-cah, kolikor se ni to že. v prejšnjih časih zgodilo, in da hočejo tujoem i.azati nemsko lice feloven^kih krajev. Fpamo, da ni slovenske občino, da bi se odločco ne uprla taikirn na-kanam in ne odstranila škratov, kj^r jih najde. Popisi krajnv in razffleH-l»eni napisi so lahko tuđi v raznih rirupih jezikih, a popačona imena krajev in planin protovo ne služijo boljžemu orijentiranju. Pred Nemci tuđi naša osebna imena nišo var na, parijo jih jk> no-tali, posebno nečejo poznati naših crk č, s, ž in v. Najhujse delajo na Korožkem, kjer u ganjaj o fi pomočjo vlade prave orgije. »Pri Trese*glavu« so prekrstili v »Schuttolkopf«, Crne-ta v uradnt-m jeziku v »Schv^arza«. T'čenec Mlinar je kar v feolakrm spri-čevalu dobil ime »Miiller«. V Gradcu so prekrstili Gabrščeka v »Haber-frack« itd- Kaj bi rekel posl. grrof Barbo, ako bi so njegovo ča^tito ime spremenilo v »Warwa«, kakor se je godilo v pn-jniijih čamili na Kran.j-tskem. Poznali smo mlađega nemške-ga profesorja na ljubljanski gimnaziji, kateri je črki b in w p^duo za-menjaval ter iz^ovarjal Wa?>is namv-sto Hasis in Đurzel uamebUi Wurzel. Rekli smo mu kinezar in takih khu-zarjiiv je mnogo. Velik loven shodf polit!- čnegu društva 3a istro u Pazinu. V veliki dvorani Narodne^a doma v Pazin u s»e je ob mnogobrojni lideleibi istrske iiiteligt-nce in priprostoga naroda vršil minulo nede-Ijo velik javen shod, sklk-an po poli-ličnem društvu za Hrvate in Slcvoii-ce v I^tri. Zborovanje je s prkuerniiu nagovorom otvor i 1 poslanec £r. prof. Mandić. ki je na kratko označil na-snon in pomen shoda ter ocrta 1 poli-lidni položaj v deželi in državi. Besedo je na to povzel deželni poslanec dr. Dinko Trinaj^tie, ki je v đolgezn in zelo temeljitem govoru DČrtal politični in gospodarski jiclo-šaj v dežtiii ii>trski in naši^el vzroke, radi katerih «*o bili elovanski f>oslan-c*i prisiljeni poseči po skrajnjeni sredstvu samoobrane, po obstrnkciji v deželnem zbc»rn. I talijanski pos lanci — pravi govornik — feo izdali oklic na »svoje volilce«, v katerem val ijo v»o krivdo redelja dcžflnr^a zbora na ra& in v katrrem delajo nas odgovorne za Škodo, katero bo trpola dciela vsled cbstrukcije. Zato je pa naša do-lžnost, (»a tuđi mi javnosti pojasnimo \-zro-\j\ ki «o nas dovedli do fckrajne samoobrane. Govornik je nastel in ocrtal ra-srne dogo\or»> in kompromisna poga-janja med Slovani in Italijani od leta 1(107 naprej, ki pa vsled nestrpno-t-ti, ziisleplj* nosti in fanatizma Itali-jauov, kateri bi na vsak način hoteli na vse večne ćase absolutno gospixlo-vati nad istrsko pokrajino, — niša imrlu zaieljenega uspeha. Slovani se y>a sevwla nišo hoteli dati ugnat: ot\ Itrilijanov meni nič t«ibi nič v kozji rog, kajti minuli so čaši, ko se je istrski Hrvat in Slovenec ponizno .^tiskal v kot preožrli dauo bebe-do in '»reloiuili ko-mpromis s tem, da so ukradi i Hrvatom v Pulju en de-y.elnozb*>rski mandat. lX*lali su potom ob vsaki priliki sitnosti iu neprilike ^lovanskim ^a^topnikom. kajti ne gre ,;ini iiikakor v glavo, da bi istrski Slovan veljal toliko, kakor Ita'ijan. Ozirali se. mso prav nič na predloge hrva&kih asesorjev v deželnem zboru iu rnlboru, teniveč so oni kar na svojo roko Mjstevljali >-programe^ zbo-rovanj, dovolitev pod po r itd. Hoteli nišo ničesar čuti o hrvaškeni in slo-\enskem jeziku m- v deželnem zboru, temmanj >e v odboru. A na v^e to so hoteli imeti še denar v pokritje deficita Slovane žalvče koprske razstu -ve! — Prišlo je po vse ni tein, do čt-sar je priti moralo, prt*piečili snio " obetrukeijo \-sako nadaljne nezćiko-nito n&silstvo v d^ži^lui zburuici. Prenebali so vsi kompromisi in po-sredovahia komisija se je razsla! Zo-petni borbi so ee odprlu vrata, treba je, da !4irio na vse pripravljeni. Nas narod je zaveden in huče dati pod pore svojim zastopoikom v tem bojn. Treba je, da nastupamo v tein boju Možno z«i pra>a naroda našega, ne plede na kaka maltnkostna dru pomišljen ja in uspeh je nam že vnaprej zassgruran! ^Viliaren oplavz in odobravanje) . Učitelj gosp. Zidarič se popolno-ma strinja z izvajaiijem predcrovor-nika in predla^ra, da se izreče poslan-cem neomejeno zanpanje, kar h» ie tuđi ob velikanskem odobravanju z^Todilo. Profesor frosp. Roza pravi, da je vsako nada Ij no popra janje z Italijani brezniiselno in priporoča, da bi se ne spuMČali Slovani v nik&k dogovor več z na i i mi na^prutniki, temvetr napove naj f^lasno sprejeti. K besedi sc» je prijavil pobiiuiec in župan pazinski dr. Kurelič ter / cialjšem govoru opisal velik pomen za Slovane Primorja letošnje ljudsko Stetje. — Priporoča ix>sebno inteli- . tfeiuiiji aa.i poučuje fc- tem poK^«^* ljudstvo, spkjjj naj pa vsak zavednej-bi pouči nezavednejra o velike in p<»-meuti teKii akta. Ljudsko štetje v Avartriji ne sluii v znanstvene iiatue-ne, teoiveč služi vladi in raznim pc lltičnini strankitui v ruzm- r^trankar-bke ovrhe. \T nečedne st rankarsk»* >.vrbe izrabljajo tuđi utu>i najhujAi frovra^-i ItaJijani ljudsko stetje. Kakor vedno, bodo tuđi taJtrat uporabi U vsa sredstva, da bi nam ugrabili čini veo oseb naše krvi in našega j« zika, ker nj Lb tfogpod^tvo nad na im temelji na krivici, katero inorejo na tialje ubdržati edino le s krivico. Govornik na>teva, kako so itttK ja uski koini^uijL ua.šteii ua zadnjen* ljud*Keia stelju po aekaterih krogiit kar ćele tidoče lUtlijauov, diko tuđi veh poslednjih sploh ni. — Motovunska ohč'ina je skoraj izključno od samih Hrvatov obljudena, u m^teU «*» lam 12.000 Itblijanov in le 5000 Hrvatov. Oprtaljska občiiia, ki je ludi po veliki večini hrvaški*, ao aa^teli celib — S4 Hrvatov, vse drug-o ^o *m mi Italijani. — Govornik pozivljn vse Sluvaiie L*tre, naj \rpišejo kot ob čevalui jezik Itrva^ki ali ?*lo\ en*ki. Sta vil jt» tuzadevno revoluciju, kali*-ro priobčujemo stpoduj. K predmetu se je priflrla^il ^oao. proitnior MovljttU, ki [Opisuje slucajc, ?» kakim nasiljem se je vršilo ljudsko štetje uiui našim nan>doui Mm. \9(MJ. — Prijioroča, da bi m% mi pukli-c-ane strani glcdaki nekuliko na pr>u* in prepreci lo nasilje raznih i talijanskih »tevnih kouiisarjev. — Ljudstvcu naj 8e poučuje, naj se nrkar ne boti kakih groženj itnlijanu^ev in naj !wt pov^od raztolmači veiikamvki [kv men t*»ga štetja, na kateregTi se putem skozi tleiset let sklietijejo raanc stranke. Istotakc«, kakor predgorornik, je izvajal j>o«ilane<* gO8p. Klego, kateri pazi vi ja tuđi v. kr. vlado, naj pazi, (hi *** Ik> ljud-sko štetje vršilo pravični*. Ko je poslanec Maiidić onieiiit. ila jt» shtnl trajal tako dulgo, «la mu ni veo mog'oče poručati o delovanjti \ državnom zboru in dele*?aeijah, ka*-pa da boce storiti ob prvi priliki, i»* dal poslanec dr. Kurelu? oa i{laiwvi nje sledečo resolucijo: Hrvati iu Slovenci l*lre /braj» pa javneni shođu v Pazinu dne .*<0. oktobra 1910 — protesti rajo proti !•-mu, da je c. kr. vlada odredila tud* takrat, da ^e ima ljudsko štetje od 31. deoembra 1910 izvršiti mosto im LISTEK. Davorln Jenhu. Životopi&na crtica. Spisal P. Jutri proslavi na jod lične jši nari glasbeni zavod, »Glanbena Matira« pet deset letnioo naše budnice »Naprej zastava Slave!«, zloženo od sivo-Jaseg-a uašegra skladatelja Davorina •Jenka, ki prav te dni obhaja tuđi po tinsedemdesetletnioo svojepra življenja. Ob tej slovesni priliki prinasa-mo te-le crtice, iz katerih «e morojo poučiti častiti bralci o življenju in djelovanju našega slavljenja. Davorin Jenko se je narodi 1 dne 10. novembra 1. 1835. pri »Podjedu« v Dvorjah polepr Cerkljan na Gorenj-ž-kern. Rojstna biša, št. 38., je ostala do danes neizpremenjena; pač pa so prezidali Pocljedov mlin, ki ffa uroni ))istra Keka. Oče mu je bil Andrej Jenko, mati pa Marija, rojena Ke- pic. I^ta 1843. priđe mladi Davonn v Kranj v ljudsko solo. Ondi izdela spotlnji in'zRornji oddelek prve^a razreda. Zanimivo je omeniti, da mu je bil v zjarornjem oddelku fioćolec Simon Jenko — naš slavni lirik. Ljudsko fiolo in nižjo gimnazijo je (lovršil v Ljubljani. Tedaj se je začel že živo zanimati za petje io ^lasbo. Greuor Ribar, tedunji felovi-ti skladatelj in nedo&ežni orjarljavec v ljubljanski stolici, in Ma£ek, učitelj pet ja in ffla-obe, sta bila prva njegova učitelja v pet ju in frlafebi. Višjo gimnazijo jo pobajal Da-\orin Jenko v Trslu. Tuđi tam Fe je z vso ljubeznijo oklcnil glasbe, v ka teri sta ga poučevala Sinico in Ricci. V Trstu je inie.l Jenko ngodno priliko, da se jo neznanil z laško glasbo. Leta 1859. je prišel na Ihinaj in se vpisal v pravoslovje. Napravil je tuđi državnopravni izpit. Kar pa je imel prostega časa, ga je vfeepa po-pvotil svoji ljubljenki — fflasbi. Mar-ijivo je zaliajal v tflodališče, poslušat opere in oj>ercte; udeleževal se je koncertov. Ražen teffa je ćele dneve presedel v dvorni knjižnici in ondi studiral slavna glasbena dela ter si tako širil svoje glazbeno obzorje. Tftdaj bo ustanovili na Dnnajn rSlovensko pevsko društvo« in si iz-brali Davorina Jenka za svojega pe-vovođja. Kmalu je Davorin izveibal pvojo pevfiko četo in začel ž njo pnre-jati javne koncerte, kateri no vsbu-dili vpliico zanimanje m navdufienje med Slovenci, pa tuđi med Srbi, Hrvati in Bolgari, ki so se jih udeleie-vali. Tej juffoslovangki droiini ee je semintia pridružil oelo elavnoznam Vuk Stefanović Karadžić. Jenkov zbor je prepeval »lov«iBke, hrvafike in srb^ke pesmi; večkrmt je bila na vzporedu tuđi kaka Jenkovm skud- ba, na primer > Hej, rojaki«, »Pobra-timija«, »Mornar«. Tedaj in poznej;* je zJožil Jtiiko »e tele slovenske pes-ini: »Za nlovo«, »Kami«, »Dve utvi«, »Slabo svečn je brlela«, »Na tujib tleb<, »Zdravica«, »Raja«, »Tiha luna«, »Lipa«, »Vabilo«, »Moli-tev«, »Mi vstajarao!« in »Na gTobeb« rJ'a na|iev znane narodne popevke »Kjc so moje rožice« je Jetikov. Kdaj in kako je nastal napev našo budnice »Naprej, zastava Slave!", je znano in ni treba tega tukaj ponavljati. ljeta 1R63. je dal Jenko slovo pravot-Jovju, posvetil se zffolj fflasbi in sprejel službo pevovodja pri pravoslavni občini v Pančevu na južnem O#rrskem. Tuđi tukaj si je kmalu vzgojil svoj pevski zbor in prirejal i njim besede in koncerte, za katere je fcložil tuđi več pesmi, n. pr. »Bobovi Kilni«, >/Sabljo moja dimiščijo«, »Što i-utiš. Srbine tužni?<, »Medju bratom« in druge. Leta 1865. mu je ponudilo »Beogradsko pevačko društvo« meeto pevovodja. Ker je Jenko dobro vedel, da bodo v prestolnici srbski veliko uffodnejše okolnosti uspečnemti nje-govemu delovanju na polju ^lasbene nraetnoeti, je sprejel ta poziv in se še isteka leta preaelil v Đeligrad, d*ai so si Pančevci na tso mo$ prisade-vali, da bi ga pridržali. Kinaln 00 spoznali v Đelemffra-ihi velike Jenkove glasbena «mo4no- e-ti. Zato mu je tuđi 1. 1871. ravnateljstvo kraljevejcra srbeskeg-a gledali^ča j>overilo meeto kapelnika in koniposi-torja. Na tem mestu je ostal 32 let do svoje upokojitve 1. 19U3. V tej dolg-i dobi je fcložii Jenko r/a gledališče in za pev6ka društva več nefro 200 pi»sini iu 5 uvertur za urkester, namreč »Kosovo«, »Milan«, >>Aleksanokojnega knilja Milanu, tedaj še kneza, proglasili za polnoletnetra. Med Slovenci je začel Davorin Jenko svoje glasbeno delovanje, mod brati Srbi ga je nadalje val in kon-fcal. Stirideset let se je neumorno tru-dil na glasbenem polju srbakem; nj**-gt)v vpliv je bil tako velik na glazbeno izobrazbo Srbov, da ga ni imel tekmeca. Jenko je umel groniovite zvoke patrijotičnega navduienja spojiti t bftrmoničen sklad x onim tihim, & bogatim &nTBtvovanjem, ki nas spo-minja na obceslovansko po€exo blagosti in trpljenja. V njegovih delih se kale neka posebna melodična ljub-kost, ki mu je obrmnila polnih 40 lei meato najpopularnejfaga arbskaga skladatelja. Njegove melodije so raz-£irjene po vsej Srbiji; ni ga Srba, ki ne bi pel tek melodij, ki se ne bi ob njih imvduševal. I/. Kloboke«ga čut*»-te4Ta srca je zajel Jenko *voje tipeve, /.ato pa so šli ti spevi tuđi ljudstvu do srea. Sola] in učil se je pri narodni pesmi, prav to je njegova veliku prednost. Kakor mnoge tfrbnke, ta bi $0 f«e udomačile tuđi rasme tJoveniike skladice njegove. Kdo nt» ptKtna nj« gove iskrene »Tiha luna>,tili pre«trew-Ijive »Na grobih*, da nr govorim « njeirovem »Napreju«, fi katorim se jr prosiavil pri vseh Slovanih. Tako deluvanje je iuoralt* nojit tuđi prizjianje. »Srb«ko učeno dru-^.tvoK<, »Srbska kraljeva akademija*c in »Srbska Matica^ so ^a imenovu.lt za svojega čtustnegu člana, prav laku tuđi razna srbska in hrvi*ška p«»vgka društva. Za Srbi nismo zaostali Slo veno i. Naša »Glas bena Matica«, ga k uvrstila med svoje i*jit*tne člane, nit-tto Ljubljiata pa ga je »l»rejela ine»l tvoje občane. Večino življenja je prebil Jenko v Srbiji. A srne mu je vtsdnu avestn crtalo »emlji slovenski. Vsako leto je« prihajal v svoj rojntni kraj, v Cer-klje na Goreujbkem, kjer sta mu iiv«»-la in delovalu draga prijtU^lja, nad učitelj Andrej Vavken, znan tuđi kot skladatelj, in župnik AaUm Oolobif Po upokojitvi pa se je naseli 1 t Ljubljani, da ondi gleda in opasuje, kak>> se ffiblje, kako delnje mladi rod. In tu v srcu Slovenije naj po trudapohiem in uspein«n iivljenjn, doiivi ie mnogo lspih, mirnih tati narodnosti« po dMeralnm jssflrn in pozivlja vsled tega. alovanake državne poelance, da isposlujejo, da bo za* kon o Ijudskem fttetju v bodoce v tem smislu izpreznenjen in izpopol-iijen, ter da preprecijo slično samovoljno postopanje c. kr. vlade; hrvačko - slovenski poslanci v istrskem deželnem zboru se pozivljajo, da v vprašanju glede delitve pazin&kega mesta absolutno nič ne popuste, (ita-lijani hocejo namreč razdeliti paain* ako občino tako, da bi ostalo pazinsko mesto administrativno in gospodo* valno popolnoma v njih rokah, de-mur se pa Hrvat je upirajo. Opomba pisca.) temvec naj zahtevajo. da se premesti iz Pazina italijanska dežel-na gimnazija; kon&no pozivljajo c. kr. vlado, da o priliki ljudskejra fitetja izda nalog-, da se imajo kra-jevna imena tako vpisati. kakor se faktično od naroda imenujojo. Resolucija jo bila ob živahnem odobravanju soglusno sprejeta. Na to je prcdseđnik prof. Man-dić zaključil to toli krasno vspelo zborovanje. Luč od vzlrfla. Luč od zapada blešei vesoljno klerikalstvo. Luč od zapada jo tako močna, da je klerikalizem ne prenese in zato obrača svoje oči na vzhod, kjer se mu prikazujojo omamljive vizije. Ultraklerikalni pisatelj dr. Alojzij Wurm jo dal tem vizijam izraza v najnovejšem zvezku znaneg-a časopisa »Historisch - polit ische Blatter«. Dve stvari sta v tem spisu, ki morata zanimati najširso javnost, namrec dr. Wurma priznanje o redanjem položaju katoličke cerkve in dr. Wurma nacrti za prihodnjost. Dr. \Vurm je svojemu spisu po-evetil najprej pozornost položaja ka-toliške cerkve. Ta ultraklerikalni pisatelj priznava, da se nahaja kato-liska cerkev dandanas v skrajno kri tičnem položaju. Še več! Dr. \Vurm priznava popolni bankerot klerikalizma med kulturnimi narodi. Take-ga priznanja iz ultraklerikalnih ust še nismo slišali. Vzroki, ki jih navaja dr. \Viirm za ta bankerot klerikalizma so za nas eeveda postranska stvar. Ob srbi se nmeje, da tuđi dr. Wurm ne prizna, da so klerikalci sami krivi svojega propada. Po njegovi sodbi so evropski narodi tako izprideni in propadli, da nišo več zmožni biti pravi kristja-ni in nišo več zmožni, da bi se pobulj-Šali. No, klerikalci še nikoii nišo priznali, da peža vera po njihovi krivdi, kakor tuđi še nikoii nišo priznali, da nišo vsi duhovniki sama popolua bit ja. A kakor rečeno, je čisto po-stranskega pomena, kakim vzrokom pripisuje dr. Wurm dejstvo, da ima klerikalizem samo še med kravjiini deklami in hlapei popolnoma in brez-pogojno zanesljive pristaše, do vol j je, da priznava to dejstvo. Dr. \Yiirm priznava se veliko več. Brez ovinkom priznava, da ni samo klerikalizem bankeroten, nego da bije na Petrovo skalo postavljena katoliška cerkev najobupnejši boj za svoj obstanek, boj na življenje in na smrt. In dr. Wurra je mnenja, da katoliška cerkev v tem boju ne bo zma-jrala in da katoliška cerkev nima no-benega upanja si še kdaj pridobiti tište narode, ki so se ji izneverili. Dr. Wurm priznava, da ubijata ka-toliško cerkev znanost od zporaj in socijalna demokracija od spodaj. Kdor sodi svetovne dogodke po naših slovenskih razmerah, temu se bo zdelo mnenje dr. Wnrma pretira-bo. Saj pri nas je sedaj klerikalizem tako v cvetju, kakor ni bil še nikdar. A kaj pa Štejemo Slovenci t sedlanjem svetu T Nie! Vseh skupaj nas ni toliko, kakor ima eno samo londonsko predmestje prebivaloev, in v Londonu in Parizu, na Dunaju in v Rimu in še drugod so hice, med kate-rimi ima ena sama već premoienja, kakor ga imamo vsi 81ovenci skupaj. Če pa pogledamo po svetu« vidimo, da so tkti narodi, ki so stebri katoličke cerkve, Francou, Španei, Ita-lijani in Portugalci obrnili katolički cerkvi hrbet. Katoličko drevo, ki ko-renini v teh narodih in ki bres njih ne more živeti, se suši strahovito hitro... Iz spisa dr. Wurma je tuđi razvidno, da je katoliška cerkev začela že obn pa vat i nad evropski mi narodi. Moderna kultura bo po sodbi dr. Wurma katolicizem v Evropi zadu-šila. Zato pa obraća dr. Wurm svoje poglede na vzhod. Sklicujoč se na ka-toliški shod v Avgsburgu, ki je rai-sijonstvu na vzhodu, ne slučajno, marveč po dobre-m preudarku posve-til posebno pažnjo. Bodočnost katolicizma je pri rn-meni rasi, pravi dr. \Vurm, katoliška cerkev ima nalogo, da najprej prido-bi Kitajce (!) za kristjanstvo in da na ćelu Kitajcev ubije evropsko kulturo in »izpridene« evropske narode ter na rozvalinah teh narodov in teh kultur ustanovi gospodstvo rumene-ga plemena, in z nje^a pomoć jo obnovi vlado katoliske cerkve. »Historiseh - politisehe Blatter«" so preveč resen list, da bi smeli to pi sanje dr. \Vurma smatrati za izrodek bolnih mozgan. Ne, mož misli to vse jako resno in ni osamljen s svoji mi nazori. Pred leti so cerkveni krogi popolnoma resno mislili na to, da se papež preseli v južno Ameriko. Od tedaj so se p:i ra/niere v južni Anic riki za katolisko cerkev tako poslnb-£aU\ da tuđi tam nima nobene prihod n ost i več. Zda.i torej obraća, svoje potrlede na Kitajsko. Ex oriente lux! Kine-7?trji sr* njeno u pa nje za prihodnost, Khiezarji naj bodo Ine od vzhoda! Ali ie to up;ir»ie utemelieno, t^crn p^č re. je ustanovila v Mokronopru »01a\Ti:i po-sojilnica in hranilnica^. — Z en be-sedo: oflkar je v Mokronopni, pridohl hi je nevenljivih zaslupr na ktiltur-nem, narodnem in pospodarskem polju, zdaj pa se proti svoji volji po- slavlja od nas in naj ima •l^tk^ zavest, da njegovi dnevi nišo bili pra-»nit da se ie kaiaja sadovi njegove setre ia naj ima tuđi to aladko ma-vest, da je postal igolj radi svojeg prepričanja in svoje neutrudljive delavnoeti žrtev kranjske klerikalne samovlade. O, 6epr*T ga je ie pred kratkim "tna^nj »Sloveneo« blatil in pljnral na njega ter mu pri tem fiTpzil • premestitvijo, ga vendar mi vsi, kar nas je, spofttnjemo in mn izrekamo svoje simpatije — sportova! i g*a borno pa tuđi potem, ko ga ne bo vefi v naši sredi. — Upanio in smo prepričani, da se bo kmalu reiil vezi in takrat bo kot prost človek latira-i*ega. naroda Btopil na noge in posve-til svoje čile moči še v vecjem delo-vanju mokrono&kemu trgu in okolici. V izraz svoje zahvale mn prirede mokronoska narodna društva v nodeljo, dne 6. listopada t. 1. ob pol 8. zvečer odhocmico v ffostilni Ignacija Majona v Mokronogu, na katero se vsi kar najvljudneje vabijo. Pričakujemo, da se bodo našemu vabilu odzvali tuđi vrli St. Ruprča-ni in Tržišeani. Na zdar! V nedeljo, dne 6. t m. vsi na shod voliltev narodno naDredn2 stranke ki bo = ob 10. uri dopoldne = v „Mestnem domu". PoroČali bodo deželni poslane dr. Ivan Tavčar, dr. Karei Triller n Josip Tnrlu Vsi na shod! ~wi Dnevne vesti. ~r HtuHl narodno - naprtHlnih vo- lilcev. Za jutri, v nedeljo ob 1U. uri uopoldn« so povabljcni narodno - na-Iiredni volilci na & ii o d v veliko dvorano »M estnega dora a«. Ta shod je v a i c n in posebno poraembon zaradi skie[>ov dežeineg'a zbora kranjskoga, storjenih v zadnjem za-sedanju. Ti sklopi se ticejo ix>sebno ljubljanskih volilcev, kaj-ti na eni strani se jim po zaslugi kl* -rikalcev draže živila, na drugi strani pa jim ti isti klerikalci nalagajo nova bremena. Potrebno je in v n b č n e m interesu v s e pr a pre-bivalstva, da se ljubljanski volilci na najodločnej-m način oglase. Samo z impozantno manifestacijo proti gotovim sklopom dež. zbc^ra je mogoče doseći, da vsaj novi cestni zakon ne b o sankcijoniran, kateri zakon bo usodepoln za vse, ki plačujejo \ Ljubljani direktne ali indirektne davke. Cestni zakon bo naložil Ljubljani taka bremena, da se mora vsled pjih vse podražiti: stanovanja, blago vsakt* vrste, vsi obrtni izdelki in tu-di živila. Protestirajmo proti tomuzakonu in da se prepreci njega Fankcijoniranje, naj pri-d ej o jutri narodno-napred-ni volilci polnoštevilno na shod v »M estnem dom u«. + Elsner — predsodnik dcz. so-Hi sca v Ljubljani? Govorica, da postane visjeflodni svetnik Elsner vendarle predaednik dež. oodidfia T Ljubljani, se trdovratno vzdriujo. Čuje fle oelo, da je to imenovanje Že poaplsuo. Kaj bi pomenilo to imenovanje v narodnem in v politićnem oxiru, smo že opetovano pojasnili in Mboo tom eeveda te govorilo. Ime-noranje Elsnerja bi pa moralo med *odniki provzro6iti pravo revoluei* jo. Z iineaovaDJem Elsnarja bi bil ia~ )j«n ui lapoatavljen predaednik okrožnemu sodiSću v Novem mesta dr. Kavčić, eden aaJodlićnejiih slo-vanskih aodnikov. Žaljeni in sapo-stavljeni bi pa bili tuđi različai ftod-ni uradniki ljubljanski. Dvorni svetnik Pajk je starejii in služi dosti dlje kakor Elsner ter bi gotovo ne hotel službovati pod Elanerjem, ko ie ni dolgo tega, da je Elsner službo val pod njim. Visje^odni svetnik Polec je tuđi starejši od Elsnerja, da o dvor-nem svetniku Schnoditzu niti ne govorimo. Toda minister H(K»henhurger se v svojem nemško - Xiacijonalne.m fanatizmu za vse to nić več ne meni, kakor za narodne in politične pravice Slovencev. Predsedni^ko mesto pri deželnem sotlišću v Ljubljani je slovenska po šest, a z imenovanjem Elsnerja, hi nam vlada to pose&t ugrabila in nam btorila nečuveno krivico; ki ne bo ostala brez posledic. Vsaka stvar ima svoje meje in tuđi tiranstvo nemško - na-cijonalne vlade jo mora imeti. + Novi cestni zakon. Z lažnji-vostjo, ki jo je pač zmožen samo kak klerikah^o, zagovarja crna družba svoj novi cestni zakon, ki v bit-tvu ni drugega nič, kakor v obliki zakona storjen atentat na žepc Havkoplačevaleev. Po tem nečuvenem zakonu bodo mestni prebivalci morali krvaveti za ceste in pota na 1 V-.'ka -t. /:: .-_ti kfjz»e so ho v i riliofinje vzdrževala na javne stro-ške, ki jih bodo morali plačevati me&tni prebivalci. Vse okrajne cestt*, ki za deželo vobcV* nintrijo nobc-neiTii pomena, bodo postale d^/elne cente in kjer irnajo klerikal<*i olx'*me v rokah, tam bo Slovenee« zabavlja iz principa, iz zlobe in škodožHjnosti. Klerikalee Robida in Svetek sama prav dobr.> poznata resnico, a zabavljata in pen-ieta na komando ori zgr.raj in pa d*t hi ljudje mislili, da ta dva naivna no-vedneža res razumeta »več ko hru&k«* pečV. Klerikalci pa malone splob v gledali^če ne zaha.injo, ga ne ix>dpi-rajo v nobeni obliki, nego ga Ie na-padajo in ovirajo, kjerkoli Ie morejo. Vaj ga prevzamejo v «vojo režijo, p0trok, rojen meseea februar ja, Lo dobrohoten, sočuten, odkritosr-oen, krotak, ljubezniv, radoveden, lim, Častilakomen, ponosen, včasi jako podjeten in tuđi malo činjen, hm . . . Imel bo runogo las! Hodil bo lepo pokpncu in mnogokrat ga bodo boleli zobje in glava . . , Zobje in gla-va,hm. Škodoval ne bo nikomur in nikoii ne bo slabo sodil o drugih. Na-vadno bo zidane volje. Rad se bo srne-jal in ćelo žvižgal in ukal in se veselo zabaval s prijatelji. Vendar pa ga Caka tuđi doeti sitnosti, nerodnosti in bolecin. Hm . . . Sicer bo živel zadovoljno pa mirno in že po tridese-tem letu bo govoril nenavadno pametno. Jahati, plezati, streljati in boriti ee ne bo znal posebno; pač pa bo vneto pospeeeval in pmjil lepe umet-nosti in znanosti . . . Pri vojakih si ne pridobi nikakrSne slave, niti ne bo srečen na lovu. Potoval bo po tujih deželah; na morju utegne priti v veliko nevarnost. Zlasti pa naj se varn-je eteklih psov, zverin, ognja, hm, rgnja in vrelega kropa! Prejkone očaka visoko, srečno starost in pleŠo sele ob sedemdesetih letih. Odlikoval ie bo po zgovornoeti in modrosti — pa to Bern menda le povedala, kajnet Hm, hm! Ako bo priden, ga caka velika čast in slava!« Vsi so pazno posln?ali preroko-vanje jr^ične sibile; zlasti mati je lovila in si zapomnila vsako Ijcscilo. Tiho je bilo v stanici; svečano je bila stara ura, V peči se je sesedlo peleno in iznova je zaprasketal ogenj. »Velik mož utegne biti potemta-kem vaš sinček, nemara še ćelo žkof!« je dejala mesarica kar tako tja v en dan. »Kdo ve?- no pamet, vOvste, prijateljice, mu no smete nič zameriti!« »Saj mu ne,« so se ođzvale roje-nice, vesele, da je obrenkala moža, ako tuđi ni nobena privoščila sinn ne Škofjcga ne admiralskega dostojanstva. »Čemu si se pa tako razkokoda-kalaf« ji je odvrnil oča Juri. »Jaz pravim samo tole: ne menimo se > tem, ali bo, ali ne Ho, in kaj bo ali kaj ne bo. in ne razdirajmo praznih he-Fed! Bodi škof ali bodi pek — da ho le poštenjak in zadovoljen s svojim pokličem! Ali ni res tako.« »Oh, da le more, me jezi ta cio-vek!« se je jrnevala pekovka. »ftkof bo! Pa nalašč zato, ker tebi ni po volji! Pa je beeede konec!« »I pa naj bo! Kaj se razburjaš. Tona!« »Saj se lahko!« »Ne ježite se, mamka!« jo je opo-zarjala Đibijana. »Skodovati ote^rnc vam in malomu. Bolje je, da se sme-jate, ko imate tako le popra, zdravepra ginčka. Gospod Juri, kaj ve^eU^ra nam povejte, kaj vesclejra! Kdo bo pa kumoval pri krstut »Gospoda Debeljaka bo treba na-prositi,« je odgovoril pek in ae obrnil k meaaHoi. Debeljakova je pokimala milostivo in vpralala ivedavo: »Kaj pa ime, ime TAli ste im izbrali kaj le-pegat« »Juri naj bo, kakor jaz!« je pred-lag-al o^*e skromno. ^>O ne, Jurček pa že nikoii ne!« se je protivila mati Anton naj bo! Anton je kaj lepo ime. Anton bodi, zraven pa še Peter Damijao!- Jelo se je mračiti. Rojenice so v^tale in o^nanile, da morajo domov. Pekovka jih je vabila, naj o*tajnejo vsaj še malo, pa nišo hotele; na sklf-di sta Hila le še dva krofa. Dočim so se napravljale In po-slavljale od otročnice, je stikal oča po omari, izlekel svetel cekiu in vzdihnil nehotoma. ^Prosim, grospa Bibijana, z« vz5 trud!« se je prijazno snu>h 1 jal babici. »O, prosim, £<*»pod Juri, aaj sa tako ne mudi!« je rekla malomarno, ohenem pa lakonino gledala lrpi zlat, »Saj bom morala priti &e večkrat.« »Vem, vem, pa vendar . . . »po-dobi se — prosim!« Podal ji je cekin nalasč tako, da je zlatnik padel na tla in da &o ff» videli lahko vsi. »O, o, o! Pa kar cekin?« j^ vzkliknila mf^arica. »Cekin! Okin!« je penavljaU cevljarka, pobrala zlatnik in *» dala babici. »Kaj rss ie pojdetet« ju dejsH pekov%a z oMaloralnim iriasom; sama pri srbi pa si je mislila: »Prav j<% da se izeube, 5e nm nam pojado is eno akledo krofovU »Pridemo pa še drugi krat,« jo i'betala DebelJakova. »Pozdravi s»e kmalu, ljuba moja! Z Bogom!« »Bog vas obvari!« Rojunice so se zahvalile za pogosti tev in odšle. Doli na cesti pa se jo ostavila mesarica in dejala posraeh-ijivo: »Kaj vse počenjajo s tem otro-čajem! Človeku že res preseda, poslušati kaj takega in še vleči z drngimi. Za krt j ste pa vondar tako hvalili otroka, gospa Bibijana? Bežito no kam, saj ni nič posebnoga!« »Hm, to se le tako govori,« se je izg-ovarjala babica. »Pohvala ne stane nič in vendar zelo veseli starše.« »Pa da bo ftkof, škof!« ne je ro-prala Debel Jakova. »Haha! Škof! Kaj pada!« »Toliko kakor jaz!« se je srne jala Bibijana. Tako so se pogovarjalo rojcniee, rlokler se nišo obrnile vsaka proti svojemu domu. Pri krstu so dali dečku ime Anton Peter Damijan. In rasel je, toda bolj na telesu nego na duhu. Podno-vi je spal, ponoći pa je delal v veliko nevoljo in žalost vseh sosedov strast-no na orgliee. »Ponočnjak bo. nikdar pa škof!.r 3e domnevala izkušena babica Bibi-iana, »Ponočnjak bo in pravi kro-kar!tf In zadela je dobro: zakaj iz fKka «e je rnzvil slavni ata Bucek, Prvi krokar ljubljanski. I Maj ateiali svoje hodobne J«sik* N# I sadošča le »gobeo stresati, ampak ja I treba tuđi šteti, mnogo denarja šteti. 0 tem se prepričajo klerikalci kmaln že 6 svojim majčkeniro ljudskim odrom. Ravnateljstvo slovenskoga deželnega gleda lisča naj torej »Slovence vcem« sploh već ne pošilja no-benih pojasu i 1, ker ti ljudje zabavljaj o iz principa, nego naj »Slovence ve« marnje hladno ignorira, saj vef da »pueri puerilia tractant« -f- Občinske volitve v Trbovljah-Hrastniku. Piše se nam: Prav čuden glas smo zaslišali pred par dnevi. Glas je dospel iz trboveljske doline ia najbolj napredne in narodne zavedne občine na Štajerskem. Gre za to. ali naj se prepusti 1. razred Neineem ali ne. Pisec dotičnoga članka je zato Sedaj pa gospoda, samo malo računati. Nemci torej 10 mandatov, kle-tikalci in soc. demokrat jo kakih 8 — katera stranka pa im» se potoni ve-čino v narodni obrtni Trnovije-Hrastnik? Vse hvale vredna čednost je strpuost in lojalnost, spremeniti s<* pa ne srne v hlapeevstvo Ali naj mi Slovenci res vedno vračujemo milo za nemilo 1 Polejmo le malo v ono občine, kjer so v veOini priseljeni Nemci in renegat je, kje pokličejo lo enega Slovenca v odbor"1 Pa ni'kar ne mislite, dn smo mi zoper zastopni ke industrije v trbov. občinskeni odboru. Ne, tuđi mi smo /a interesno la&topstvo. Naj se da premogokopu in naposled se komični tovnrni ina-ka-ri do 8 mest, a to le kot najvišjim đavkoplačevalcoin, k i šepa ne smejo identificirati z Ne m-e i. N e m e e m kot t a k i ni b i c e -lo po proporenera sistemu ne pripadel noben mandat. To pa je lojalno dovolj od naše strani. Opozorim nnj 1*» na dt\jni amici. — Pokaže naj se končno, kateri so naši in kateri ne, i n po tem naj sledi račun. Med voli Ici 1. razreda moramo vendar najti toliko inteliffentnosti, da se bodo ta-Uti znali definitivno odločiti na eno ali drugo stran. Neosnovana je trdi tev trbov. člankarja, da so delavci odvisni in naj se jih radi tega ne voli v odbor. Dotičnik pač ne pozna de-lavske pogodbe in ne — moči delav-cfv. Vsekakor so manj odvisni nego oni gg. nastavljenci, eez koje pač brez povoda ndriha, in pa marsika-teri dosedanji odborniki! H koncu: go^podje, če ste narodni ne kompromisa z Nemci kot stranko. Spomni-7tm> naj le še, kako nezna<'njno so prolomili Nemci pri zndnjib volitvah kompromis (shični Rr>š - RiiekH Par nemška »Treue und Sitte«. — Štajer-f-ka narodna stranka ima pravico in ^'olžnost, da poseže v ta boj; ee to sto-ri Ckav je želeti), stori naj tako, da I "Jtmu ofiitoti — kompromis i Nemci. Goepodje, ki imajo v trboveljfiki ob-Čini vplivno beaedo, naj ae otreMjo predsodkov, neodločaosti in naj uva-žojejo nasvete in mnenje rolilcev, podanih sine im et studio. + Direktor Leiler t Hrmstmik« je odjedel trem vrlim »Sokolom« kruh pri rudokopu, ker mu jih je priporocil »Štajerc«. Doktor Mare i-us je izjavi), da ne dobi pri njeni nihČe iz konzuma već zdravil. Ta Hva sta tuđi nemska kandidata za občinski odbor, katera bode izvolila slovenska %-©čina voliloev 1. razreda. Gospodje v Trbovljah, ne vežite se prej z nikomur, da bodete tuđi Hrast-ničane vprasali t& mnenje. + Celoviki 6k0f dr. Kahn je res odstopil. Kar na tihein jo izginil s površja. Izvedelo se je za njegov t»dstop sele v trenotku, ko je bilo raz-glašeno imenovanje njegovega na-slednika. Kahn je moral od stopi ti zaradi tatvin in goljufij, ki so se zgo-dele v zvezi koroških klerikalnih po-bojilnio. Bil je skof od 1. 18R7. -f Katolička cerkev, ki je samo za — Italija no! Pišejo nam iz Primorja: Kakor snio pred kratkim po-rocali, se je vršila prejŠnjo soboto v stolni oerkvi v Poreču, katerega naj-bližja okolica je popolnoma vsa hr-vaška — poroka dveh Slovanov v nju naternem jeziku. Poreški Itali.jani s»> bili \~zdignili radi tega grozen krik in liberalni občinski svet je izbral deloffato, ki so sli »protestirat« k ško fu Flappu radi tega »nečuvenega'v (ina, katerega je zakrivil »slavofil bki« kanonik Arlandini. — V eetrtek se je zopet vršila soja poreškega mest-nega sveta v kateri je »ooka« župar veselega lica naznanil »resnim« ob-f-Hskim sv«^4ni^t>"!. ] a ; .lobri<: > k o f Flapp u g o d i 1 protestu mestnega sveta in odrodil. U se z a n a p r e j ne srne v poreški baziliki vršiti nobe-no cerkveno opravilo veo ki bi ne Kilo v i t a 1 i j a n s k e t «li latinskom jeziku. — Za eventualne slucaje (po--okavhrvaskem ali 8 1 o v e n-skem jeziku) ješkofdolooil zap uže eno stransko ccrkvico, v katero takorekoč n i k (1 o ne zahaja — Mestni svetniki so vzeli škofovo odredbo in sporooilo z zadovoljstvom na znanja in sporoco Flappu svojo zahvalo in spoštovanje. ker je s svojo odredbo obvaroval po resko baziliko pred — slovenskim okuženjem. — Torej za-jušćeno poptransko cerkvico je dolo-^il škof Flapp — ta visji pastir porečko - puljski in »namestnik božji«, za Slovane širne poreske okolioe! — Po-reškim Slovanom torej niti Botra ni 'lovoljeno voć moliti v svojem jeziku in topo ukazu njih :>v i š j e g n pastir j a«, kije pa obenem največji prijatelj porečkih irredentarjev, liberal c e v i n framasonov! — Po-trm pa naj nam še prihajajo klerikalci z večiiim z^trdilom, da je »sv> ta rimsko - katoliška in edino zveli-čavna« cerkev vsem enako pravična i u proti vsem enako >t s m i i j e n a«! -f- Iz učiteljske službe. T'^itelji-ra na deSki rudnik i noli v Idriji Av relija Schittnicr je dobil« službo suv-l^ntinfe na državni ljudski soli v Tr-^tu. Za suplentinjo na dekliški rud-r.iski soli v Idriji je imenovana uci-*^!iska kandidatinja Zdenka F?lon-dek. 4- Spremembe i>ri c. kr. fin.meni *»traži na Kranjskom- Prosta vitini ^n: Nadpn7nik Ivan Rnnnik iz C*r-noinlja v PrH»to.mo, paznika LenpoM Friavoe iz Postoine v Cmomelj in T.ndovik Ostere iz Ljubljane v Kr-^ko. Xovo snrejet je paznik Ivnn Jerše za Tiinbljano. — Jenkovosra častnera voeora r'ne 6. novembra t. m. s^ nd^loži tndi Henntaeitn poHrn^niee »OTasbene Ma-^if^v. TC«kor smo že npmnnili igra ^Rlov. Filhrtrmoniin« tndi še po za-vrsonoin nficiin'neni Holn tor se no-«-tnviio v dvorani stoli in miže. Sln^*-Henec. Dnvorin Jenko, o^tnnp se tuđi t>o vzTv>redn v k^omi svoiih r^stileov. \'cf1r»nTiiee «0 dobivfiio T*ri fosne Se-^f«rkovi v ftolonbiir«v«>vi ulici in na ve-ćer stavli« nri b'a'^aini. — »Slovence« očita Davcrinu Jenku plpjrijatstvo. čoš, da je naša narodna himna »Naproj« posnotok stare slovenske narodne pesmi. »Slo-venee« pravi, da so to »o 6 i t a n j e* sprožili »Novi akordi«, torei gotovo kompetentna instanca, vsled tega da ie vsnkn slava r^di »Nanreja« odveč. »Slovencevo« ori tanje jo ob trenotkn, ko se Slovenci prioravijamo. da do-stoino proRlrtvimo kultnmo dolo slo-vensV'Psra Rkladatolia, neumo«tiio 1*1 netaktno. Pa je tiiHi 1 a * . da bi b'U »Novi akordi« izrekli oo?tanift plairi-iatstva. »Novi akordi« k»žoio Mimo, da sta prva dvm takta »Nanreia« in neko narodne doatui enaka in potom pravi o »Nanrotn«: »«loT«niik« HnSa 10 zavalovHa ▼ onom BTr^an^m tronntkn v naftom TWr»rimi, rodila je slovensko melodijo, ki H m irthm ffladiti pota v «loveii«ka areft.« Samo zlobnoat more v tah be-cedah čitati oćitanje pla^ijatstva. Ravno »Novi akordi« so urejevam tako strokovnjački, da je pri takem listu popolnoma izključeno, da bi zaradi enakosti dveh taktov v dveh melodijah že sklepal, da je ena melodija le posnetek druge. Tako sklepanje bi bilo naravnost otročje, zakaj iivirnosti melodije niti najmanje ne jemlje dejstvo, da je par taktov te melodije podobnih ali ena-kih nekaj taktom druge melodije. Zaradi te enakosti je prav tako mo-iroča sanioetojna i u veći ja na eni kakor na drucri strani. Z dvema takto-ma bi po »Slovenčevem« tuđi Đeetho-venu ali Mozartu lahko dokazali — »plaprijatstvo«. Očitanje v »Novih rkordih« torej ni bilo treba strokov-njaški ovreoi, kakor to zahteva »Slo-venee«. Prvič takejra očitanja sploh bilo ni, druffic pa, ee bi bilo, ne bi bilo strokovnjasko v tem slučaju. — Toliko v obrambo Davorina Jenka. — Imetniška rastava. Radi nopričakovanih in noprijetnih ovirov po je izdnja ilustrovanili katalopov znatno zakasnila. Ker so pa v razsta-vi na posamf*7rnih umotvorih pritrjj-ni pojasnjevalni list ki, obiskovalci crotovo ne bodo preveč obeutili zaoas-no pomanjkanje katalosrov. Cenjenim inserentom pa se vljudno naznanja, da je »Generalna anonena pisnrna v Ljubljani« svoj pos<^l toeno opravila in da n\ kriva topra zakrtsii^nja. Kata-lopr bo izsel v ravno tolikim štt*vilu oksomplarov, kakor jo bilo od spo-"etka namoni^no *n ^er se bo vsled ^voie nmetnisko vsobine pro :ot op^zujpttio, da sbfvni erar pri Vnpoiii 5; «sol>r> ne pontona toko, knkor hi rrtor;*! postojati. Pri vsaki vre^i s 50 kilojrmmi ftt»o trprovoi prikraišfini za 1 «^0 2 kiM'T^rmva soli. Kiloprrani soli sioor ni veliko, todn tekom let 7rt erar na ta nnčin znslužil oprromro vsoto, doeim smo imeli trgovci obrut-no škodo. Marsikdo se je ra
  • ritožbe ne pomapajo ni^. Država potrebnje denarja in zato zaraću na erar tuđi tisto fiol. katere v resn«-r\ nihre ne d'obi. Tnko postopanje j<-»-Toer dobic^kanosno, pošteno pa n\ \aj b? trorovci zavz-^li pri erarju oH loiniojše korake, da pridejo tuđi do 'iste soli, ki jim xx» vsi pravici g'rc. kr.tere pa dosi^i nišo dobivali. Pri upravnom sodišeu bo dne lf>. * m. jnvna ustnn rnzprava o pritož hi Milana Ivanoiea 12 Svrtja zop<^»* '"inanono miristrstvo zaradi pristoj-Mne neke dobavne pooroflbe. l'tonfla j«k 2. t. m. 481etna po- ^^stnio^ Frnnr*jč]^ti Skok iz Pristave, *kraj Kamnik. Padla je z neke brvi v vodo. kier je utonila. Skokova je Nla epilepti^na, »Mlinar in njegova hci« v Rib- niei. Društvo za varstvo otrok v rib-ri^ki dolini je priredilo 29. in 30. oktobra v Arkovcm salonu dve pedali-^ki predstavi. Obakrat Re je dalo stn--oznnno Raupachovo žaloipro ^Mli-nar in njegova hči«. Med tom, ko je ri prvi verorni predstavi uarnilnilo Arkov salon mnogobrojno inteligentno obeinstvo iz eelepra sodnepra okra-ia, i^ prišlo k druiri popoTdanski r-redstHv| tndi nrinrosto ljudstvo v ^biJem žtevilii. Po«rbno pri toj zadnji prPoVtavi je bil #1 eda liski prostor natlačono nabit. Z igro ie bil '/drn7*n tnHi srovolov. Vseera skupni ie bilo nnrl ?0() dobitkov. med kateri-mi so s** nahajale prav krasne in tuđi drafropeno stvari. Med onimi, ki so v ta namen darovali dobitke, jo nohvalno omeniti vri*1 Sodražone, ki *".o ^e prav posebno izknzali, Lo^kor>o-toška bratn T?n^, sta dprovala veliko, lopo srno. T*rPV(H* bi bilo nnštovati vro velikodušne darovatelje imeno-ma. — Kar se igre samo, odnos-no njene nT>Tizoritve tire. se mora reoi. da se takšneflra ponolne^a iflrrani« na He->Mi ne morp z^htovati in tuđi ne rrionkovati. R«i pa ^o nilo crlavn^ v'opo v roknb že protzkn«onih i*n"a1-oov. ki so že mnocrokrat nastonili. Ne da bi nrotiraval. moram pomiriti, da ^o bi^e vlopro Hnhro na^tndirano in nriTnerno r»7rfolipno. Tirralei 90 trn mornn notrn^Hi doseči tndi umotni-ski o^ekt. RwVm. ta n»^on j© bil ▼ toliki mori do«e^.en. GLivno vlopro ftnrep-R mlinorin Crn<*tn jo izborno no«rndn drnStvoni t»inik c. Soendo. BU 10 skoTin^koz oriflrinfllon, nmol se io živo vfiveti v svoio v!nr»o in 10 j« fl pravo iernlsko pT»r#»tpoRt-io izvol d«3 Iranom. 'Vi^irov iirrnlski talent r#» 10 ig. Vpt»1 5? rvrnvn vervo st« i«rr«»Tn ICnn-»•»d in *Mnrvrfi (tt. in vn. "Rnrir»ri*>v>»>. 7 r«finir«nn ^»tan^o^tv* i robila «v^t? t»«1oiti. Vinnfl ?ffT^» ip bil« n*»fn-rp1i«tiAn«, ki>r«ktori«tiVf» pravilna, nnsfnrt in mitnikji nonri«ili«Tin TVIa-m« ta Tr»nfilrt to, H« 10 itt»#»1«i ^««ri#*i »Vrvnoo^*« frvrtn obl^Vo. Tt*rn**+A Imi1<%. Or««*tn<*l»T« k*»kor vMn« v» bil m. 7ti\- r»«Hr»roprorel, pa popade svoje knjige (za kaj neki?) tor izjavi že med vrati, d.i so občni zbor ni vršil pravilno, češ ker je bil nesklepčeu. Prej pa je bilo /borovanje popolnoma pravilno, pro-tipostavno je bilo sele, ko je bil /nan izid volitev. — Od tedaj vr*i vse zadružne posle šo vedno g*. Kn-holj; že vedno se nišo razpisale nov** volitve, če so bile zadnje npposta\*n<> In končno: okrajno jflavarstvo v Kr--kom vse to vidi, vo in — molči! Živimo pač v postavni Avstriji, kjer smejo podirati eni to, kar so s tm-lom dru ori sezidali Poučna obrtna razstava zadrn-Ze obrtniških rokodelcov v KrŠkem. Misel, da hi se v Kr^kem priredili taka razstava, sta sprožila |r. dr Tom. Rom ih, ravnatelj mesč. in vod-ja obrtne nadaljevalne sole in g". strukovni učitelj Kare! Humek. Zadruz-niski predsednik g. Loreno Gloprov sok je povabil v nedeljo, dno 30. oktobra krške rokodelc*» k sknpnemn T»osvetovanju j^lede prireditve ome-njene razstave. To posvetovanjo se je vršilo v post i Ini gr. Gre-nji so pri nas po«amozno obrti. Razstava nai bi se priredila mefieca av trusta 1. 1911 v prostorih kr^ke mosč. sole. A ranim a razstave prevzame tz ptrok. učitelj Humek. Prodloiri obeh er. prodavateljev so bili sojrla^no sprejeti in na prodloj? zadružni&keGra nrodsodrnka ff. Gloprovšlra so .10 takoj volil razstavTii odbor. Sostavil so je tako-lo: G. žunan I. Jorman prodseci., p. ravnpteli dr. Romih podnreds., j?. učitelj Fl. Rosman tehn. preds., ar. L. Gloirovžok tehn. r^odnreds., g. strok. nčiteli L. Levstik tajnik, g. učitelj ZavrSnik tajn. namost., g. A. Omorra blairainik, ar. Fl. Rosmnn, blaar. na-mestnik. V odbor so bili voljeni fce naslednii imr.: Joras. Rmr»oet, Jn«n>-vic, Oolob. Krč, Geroldi. Rtar\\ ftilo-vinac, Podnac, Jureee, Ko1*»tič, Na-irlič. Trebao, Cebol»r, ftpaniček, Kriojrer, Klobučar, Cornetič. Prva odbor©va aeja »e vrii v tiodeljo, dn« B. novofnbr« ob 2. popoldne v iroetil-ni g. 0ro«rori6m. Im I>rmir* ■* Ki»o>v«kotn. Nad uoiteli io prosi! sa službo v Kočo vuk i roki. Si>rl ■• je « «vojim prijatoliom Kitici om in raziftltoi booe zapustiti >m1 svnioflra delovjinja. Pnt mn boHi ^bkn! To n»n ioliio vsi 81ovoiwH. ki bivnjo t n**\ tw*ni do!ini. FCiteU (Vrne .1* nngnmtm Nemec. kakor Jib ie malo. Povand in v«ak o>« i# ^r-numislrml m ▼*> mot IVOitika m gr* *€rz T9B, On je tišti, ki j# ^o^j^ ^ I^raa^ pri občinakih volitvah oet« Nemcev proti nam Slovencem, ki nam je Dra#o kradel, ki jo klical različne hujskače v Drago, kadar sam ni mogel vee izba jati. Da imaino »Siidmarko« in Schulverein«, je njegova zaslujra. Pri tukajžnji posojilni-ei morajo tako plesati, kakor učitelj Corne ivitgBL Pri oV>činskem u rad u se srne samo ♦© zgoditi, kar Nemec Ćerne voli. Pri kmetijski filijalki je samo tišti član, komur on dovolL Pod njegovim vodstvom je prišlo tako da-l«v-, da Ktej*» slovenski oddelek v naši ^oli samo ft> *> otrok. NemJiki oddolek bteje pa *^ex 60 otrok. Ali je treba Se več Drimer* Ali ni očividno, da j« Cerne največji Bovrainik mlovenskega ljudstva v na£i dolinit Slovenci v Dragi in okolici imamo «amo eno ife-ljo: Proč iz Drage z učiteljem Černo-'om. Naj bo zunaj na Kosovskom za ,>Direhtorja«. nam to mar ni. A tu v Dragi hoćemo imeti učitelja, ki čuti -» iašim ljudst%Tom, ki dela za naše. 'ibogo slovensko ljudstvo. Sodnlk, kakršnih al vr? v Av. striji. VčerajAnji »N'arodni Dnevnik« I rinaša o dolovanju gornjegajskega sodnika Grehenca tako skandalozne stvari, da se je res čuditi, da je mož £e vedno pr dstojnik okrajnega sodi-šča. Grebene je grozno ma^ćevalen človek. Gorje mu, ako priđe pri njom kak uradnik v nemilost. Svojo moČ hoče kazati colo Ijudem, ki nišo od njega čisto nič odvisni. Tako je za-grozil nadučitelju Kocbeku: »Dom werde ich &c*hon das GaMhausgt'hen verleiden!^ Ker ni dobil Grel>enc v Mikuževi mesariji vedno najbolj^ega mesa, j.* naročil orožnikom, naj posebno pazijo na Mikuževo hi5o, ro-koč: >Dennen werde ich .^ehon dio r'liigel stutzen.« V neki solski zado-vi, ki BodiSče nič ne briga, je dal nad-učitelj Kochi'k Grehencu nepovoljen odgovor. Ko jo Kocbek zaprl vrata za seboj, je Grebene zaklical: j^Is: da* oin Trottel!« Zapuščinske obravnave zavlačuje z izgovorom, da je tr«*ba počakati, Če se morda zapustniku ne bo rodil šo kak postnmus. Takih odloženih aktov je haje vse pol no. Zna-čilen za Grcbenčt^vo postopanje j« sled^či slučaj: Dne 14. septembra 190S je bil Grebene na inventuri po umrlem f>81etnem Janezu Irununčni-ku. Zadcvo je zavlc kel na ta način, da je zapisal na akt: »Sedaj pa pra-vijo, da naj so počaka z odpošiljat-vijo zapu^činskega izkaza, ilukior Pf* ne bode odlomilo ali ;zkazalo, ali hode vdova porodila postuma, kajti mno-nja in čuta je, da je po rajnkem zopt^t spoeela.« In ta vdova, ki jr haje po rajnkem zopet spočela, jo bila stara ob smrti njen ga moža 60 let. — Ako strelja prel. Rudar ju Janozu G a -1 u s u iz Essona, ki jo bil pred kratkim časom pri svojih sorodnikih v Sevnici na obisku, jo bilo ukradeno 50 mark v papirju in hranilnična knjižica z vlogo 1200 mark. Tatvino je izvršil najbrže nok Anton Seni-c a , ki je od toga časa izginil iz Sev-nico. Kakor so poizveduvnnja do-gnala, je sel na Nomiko, vzdigriil v Efliienu 1200 mark ter se nato najbrže podal v Ameriko. OMlnske volitve v Građen. Dn« 16. novembra ae vrfe v Gradcu do-polnilne obeinako volitve iz III. rax-reda. Došlo bo do h u doga boja med nemikirai naeijonalci in socijalni mi demokrati. Pr*U PrcMavakl tUatinJ so na* stopili seđaj ealo nemiki eaaopiai. Tako piša »Graaer Ta*eapnaU. da Je dobU to alati»o ▼ ukup Zid Octmm. Ij je bresoteirno zvišal eene. Ako so ćelo Nemci s tem podjetjem nesado-voljni, tuđi za nas Slovence ni povoda, kupieiti premoženje nemškemn Zidu, posebno ker imamo najcenejšo .slovensko kislo vodo v Tolstovrškl »tatini, ki je po izreku zdravnikov-izvedencev zdravilna in okrepčilna pijaca. Naroča se pri o&krbnlštvti Tolstovrške slatine, Guštanj, Koro-nko. Oskrbništvo posije na željo vsa-koinur prospekte, cenike itd. Del či-*»teg-n dobieka gro v narodne namene. Za župana Podkloštrom na Ko-roškeni je iz voljen tamkajšnji notnr Josip K r a i n e r. Pravi tržaški ptič. Dolgo časa je bilo v poročilih trzaskih itulijanskih časopisov čitati v sodnih obravnavrah vedn ime zagovornika dr. Pompeo R o b b a. V Trstu ve vsakdo, da je ta ilr. Pompeo Robba navihinee prve vrste, ki hodi pri iz vrše van ju svojega t¥)klica vedno ob skrajnom robu ka-zenskega zakona. Letos pa ga je en-krat sodišče prijelo. Obdolžon grijali je in krivega pričevnnja jo bil postavljen pred deželno sodišče, ki pa £a je oprostilo. Državna pravdaištvo jo vložilo nienostno pritožbo, a kas->-♦'ijski dvor jo jo za-vrgel. Dr. Robb^ je torej rehabilitiran ali zaradi tega inu vendar paauetni Ijudje ne bodo ve<* zaupali. Grozee štrajk pri »Au&tro-Aine-rikani. Iz Trsta poroeajo: Včeraj do-poldne bi morala »A ustro-Amerika -na« odg-ovoriii na zahtevo zveze ka-pitanov trgovinsko mornarice, tla priznava zvezo kot zastopstvo svojih kapitanov. C'e bi bil odgovor necrati-ven, tedaj bi začeli danos kapituni : •Austro-Amerikane« štrajkati. V tr-^rovskih krogih so zaradi tega konflikta zelo razburjeni in si ne morejo >M/.lair;tt i. /n kaj - .\ M-t ■ ■o-A :iuirik:in.j ne ugodi želji oficirjev. ko je družba vte podobne organizacijo ostalih na-»tavljeneev priznala. V trgovinskih krogih smatra jo intervencijo obla-slev za potrebno, da se s tem obva-ruje trgovino veliko škode. Tatvina v Milanu. Meseca sep-mrnbra so neznani zlikovci ukradli H zbirke na gradu Sforza v Milanu .stare novce v vrednosti 7000 lir. veo »Iragocenosti in kos staroga milanskoga praporja. Novce, ki imajo veliko numismatično vreduost, so neznanci v Trstu prodali. Tržaški policiji so je posrećilo dobiti vse ukradene stvari naznj. A rotirana jo bila tuđi neka osoba, katero so morali na Končno izpustiti. Potresana turista. Na£ dolenj»ki rojak profesor dr. Anton Derganc in inžener Maks Himraelbauor na Dunaju sta so v .soboto odpeljala v takoimenovano »Gesiiuse« na Štajerskom, da bi šla na znano goro Plau-spitze. Profesor dr. Drganc bi bil moral biti že v ponedeljek zopot na .Onnaju, a so ni tja povrnil. Profesor «lr. Drganc je 28 let star. Župan v Admontu, Pongratz, je na brzojavno prošnjo uredil rešilno ekspedicijo, a deslej je bilo dolo to ekspodieijp broz uspeha, Plaujspitze jo 2117 ni otrov visoka gora. Soverna stran je silno strma in priti po toj strani na vrh jo ina najtežavnejših nalog, ki jih jo za turista dobiti v avstrijskih Alpah. Ž" ruarsikak turist se je pri tem poeku-su ponesrečil. Naravno tožkoče se pa šo poveči'jo, eo nastane dož ali za-l>ade snog. In ravno one dni jo sno-žilo v teh gorah in je sneg zapadel do doline. Nnjbrž sta so dr. Drgane \\\ njegov tovariš vslod snega pone-srečila; a tuđi če sta samo zašla vsled mraza, je le malo upanja, da bi jih še živa resili. Eiektror*t«lioffraf »Ideal« zra-\on glavno pošte ima od soboto 5. do •orka 8. novembra sledeči sporod: Trdnjavsko topničarstvo. (Naravni ]»osnctek.) Prigodek iz 1. 1870. (Drama.) Makso zproši nadstropje. (Komično.I Hasiin Abdal. (Naravni po-snetek.) Luka dobi nogomet v dar. »Komično.) Dodatok k zadnjima dve-ina predstavama ob 7. in pol 9.: V Branibora. (Naravni posnotek.) l'rancosca da Rimini. Rigadin zaljubljen v igralko. (Komično.) Vdak ponodoljek in potok koncertu je od ti. <•<> 10. zvečer pri predstavah Slov. Filharmonija. Španski Rleparji so se zopet za-r-^li offla&ati po naših kraj ih. Kazni posestniki in drugi imoviti Ijudje do-Ijivajo pisma, v katerih jim nezna iiec iz Spanskoga obeta silne zaklada \A so v zemlji zakopani, ki pa se z njegovo pomoćjo laLko dvignejo. Z*x fo pomoč pa je treba plaćati neko do-loč^no vsoto in to so ponavlja v raznih preslf*dkih in z razlionimi pre-1 vezami. Odvreddati j)olilioni okrajni oblasti. Mesec mrkne. V nori na 17. t. m. bo mesec popolnoma mrknil. Mrk meseca bo opaziti skoro v ćeli Aziji, Kvropi, Afri'ki in Amoriki. Zacetek ah 11. uri 44 min., konec ah 2. uri :>8 min. )K>noei. Popolni mrk bo tra-,ial od 12. ure 55 min. do 1. ure 47 niinut. Dragulja na trjoi rapidno nara-šda. Ljudje »icer npijejo, da ni bla-tra, a to ni vse reanica. Dane* je bilo zelja in krom pirja na trjni toliko, tla ga prodajalci nišo mogli vtegtt spraviti v denar. Kromplr je bO po 8 K, pred nekaj dnevi so gn, oelo dr-Sali po 10 K. Zelje je bilo po 4 K. Jajca drže po 12, 14, da oelo po 16 v komad. Pao blag-or se mešćanom, ker imajo pravico životi pri ti neznoani drag'inji. »Florjan« jo je zmoiiL PredTČe-rajšnjein je ukradla na Poljanah neka 351etna brezposelna služkinja li-ter »Florjana« ter ga. šla potem za-vžit v nek izkuh, kjor je nato ukradla ludi krilo. Ko so poklicali stražu i ka, je jela simulirati popolno pijanost, ki jo pa tuđi ni resila zapora. Policija jo jo po predpreiskavi izrodila so-clišcu. Devet oseb je včeraj aretovala mostna policija in sicer štirje so bili aretovani zaradi beračenja, 1 zaradi poneverbe, dva pa zaradi postopanja in prepovedane igTo, 1 pa zaradi suma hudodelstva tatvine. Zaradi tat-vino jo bil prijot 341otni dninar Aloj-;ij Sin-kovec iz litijskog-a okraja, kor jo sumljiv, da je v Mostah svoji gro-spodinji ukradel 140 K. Vse so rzro-'Mli pristojnomu sodišču. Zaradi prepovedanega povratka > bila prodvčorajšnjem aretovann 3(Hetr*a Marija Doboljakova iz I^od-(h'ora na Goronjskem ter izročena okrajnemu sotli^ou. Svetilke so agraševali danrts ponoći po BloiweiGovi eesti trijo fantjo. Ko so zagledali stražiiika, eo zbežali, r jih jo bil ujel. Dolarsko gibanje. Včeraj se jo z .lir/nejra kolodvora odbijalo v Ame-liko 15 Slovonoov in 29 Hrvatov. 15 ITrvatov jo šio v Bre^onc, 97 se jih jepovrnilo v Zapreb, 72 pa na Ro-ko, 10 Lahov jo šio v Kormin, 17 pa v Vidom. Od Gruborjovopra prokopa *e je odpoljalo v Cakaturn 3(> dni- Izjrubljeno in najdeno. Nekit dama je izcrubila zlat poročni prstan. — Služkinja Marijana Dolinarjevi jo izgubila crno donaruico z manjšo v^oto denarja. — Dijak Anton Vrho-1 »ic jo našol em dožnik. — Sprovodni k Anton Oeakar jo uašel zlat ^či-ralnik, Jakob Bodenik pa srebrno /opno uro. Zatekol so jo vol k posestniku Ivanu Oblaku na Zg\ Borniku št. 20. Vol jo usci najbrže komu, ki se jo "rafal z ljubljanskoga semnja. Last-Tiil: zjrlasi nnH so pri g"ori imenovn-nom Ivanu Oblaku. Uradne vesti. Dno 2. decembra ■u> pri okrajni sodniji v Ribnici !raž.ba posestva vi. št. 85 kat. ob"\ Potje. Posestvo je cenjono 4.^91 K. Va.iman.iži ponndek znaša 2927 K. — Dne G. docembra bo pri okrajnom ^r>dišču na Vrbnik i dražba 7oniljišoa v\. št. 242 knt. obo. Preser. Posestvo ;o cenjono 21^0 K. Nnjma-ujši ponu-iek znaša 1420 K. Iz davčne službe. Premoščeni so gg.: davčni ofici-iai Arch iz Vipave v Mokronoir, iavčni asistent Fran Bolo iz Ljubljane na Brdo, davčni praktikant Jereb / Brda v Vipavo, davčni asistent \n1on Prudič od c. kr. davčno. administracijo v Ljubljani k c. kr. okr. urlavarstvn v Ivrško in davčni asi-tont Fran Žairar od o. kr. okr. prla varstva k davčni administraciji v Ljubljani. Narodna ohramba. Piše se nam. Že več me>» oov za-sledujeni izka7>o donarnepra y>romet-a družbo sv. Cirila in Metoda. V vsa-kem izkazu jn najti deficit. < »oividno je tetlaj, *xo! Žrtvujmo toliko, da no l»o treba družbi senati po glavnici, tomvoe da bo rodno stronke ino#la z lodnimi dohodki p>okrivati. Xa dolo v pomoč tlružbi sv. Cirila in Metoda! Hrani bor. l:stanovni oboni zbor Podružnice društva »Branibor« v Ljubljani št. I. se vrši v čotrtok, dne 10. listopada t. 1. v ffostilnifckih pro-etorih pri Zupančiču na Ahacljevi 'Martinovi) cesti št. 15. Pričetek ob S. zvečor. Z oziroru na eminentno važnost društva, ki mu je namen delova-ti prtiti jK^ubonosnemu stremljenju neinške »Siidmarke«, se prosi uljudno inno^rfybiv>jno udeložbo. Pred pri-retkom zborovanja se bodo sprejo-mali člani. Opozarjamo ponovno na »Malen« sek-Martinov ve^er« združenih sent-poterskili podružnic Ciril-Metoriovih v hotelu Strukelj, dne 6. t. m. Vstop prost. Pričotek ob 7. zvečer. Društveno noznonilo. Narodna Čitalnlea v Ljubljani. V ljubljanski čitalniei ee je začelo novo živahno življenje. Vftled tejra je bilo potreba, da čitalnica preuredi svoje prostore v Narodnem domu. Kor ro je družba C. M. preselila na vzhodno stran poalopja, ima sedaj (italnica svoje prostore eklenjene. Mala dvorana se oddaja skoro vsak večer za razna plesne prireditve, takozvana kavama in igra Ina soba p% sta dobile praktične moderne venti* latorje in kavama se posebej elegant* no novo peć in krasen elektrioni le-eteso. — Kakor uuuo bo prirajaU Narodaa «ltabdoa tmdi T»akth 14 dni đruiahne veAere m ulesom. Po-skrbljeno pa bo tndi xa labavo ne-plesaleev. Za starajte gospode specijalno so na razpolago: prtferanec, tarok in domino. — Bestavrater Na-rodnega doma bo toeil dobra vina in pivo; seveda bodo tndi abstioentje na£li svojo iimonado ali jabolčnik. Tako je Narodna čitalnica sedaj res najboljSi faktor za gojenje družabne-^a življenja v Ljubljani in zato naj se si. obelnRtvo tud I v velike m slavila udeleii danes ob pol 9. svečer pr* ve^a čitalnl&kega labavne^a in ples-nega večera v Narodnem domu. Marti nov večer priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo, dne 13. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma«. Spored bode obsegttl skladbe slovenskih« hrvačkih in Čeških skla-dateljev, z izvirnim besedilom in sicer v zborov^em p°tJu» Čveterospevih in samospevih, zabavni del spo rod a pa komične prizore in ples. Začetek bode ob polu 8. zvečer in so gost je dobro došli. Kot 54. ustanovu! član s vsoto 50 K je pristopil k pevskemu društvu »Slavec« ndličen someščan, ka-tori ixi v svoji skromnosti ne želi biti imenovan. Vrleinu rodoljubu prisrčna hvala, s željo, da bi na£el še marsikaterepra posnemalea. Amater - fotografom! Priprav-ljalni odbor je končal nacrt pravil /a snujooe se amatersko društvo, ter hode najbrže tokom prihodnjetfa tetlna sklical prijateljici sestanek vRoh prijavljenih interesentov, na ka torom IkkIo prilika skupno prejrle-tlati nacrt izprotovljonih pra\il bodo-tVcra društva in bodo imeli vsi navzo-Ti interesom ti priliko svoje želje in nasvete uveljaviti. Sostava in odlo-čitev g-lodo pravil je za vsakeca bo-• ločega člana zelo važna in pomemb-ir*. zato jo žoloti, da so sestanka udo-icži tem več je stevilo intorosontov.^ fvor je pa odbor mnonja, da je š? nipog-o slovenskih amaterjev, ki do-sedaj so nišo javili odboru svojih na-slovov, prosi isti vse p. n. intoresento, i!a nomudoma javijo svoje naslove in t vent. žoljo in nasvete spodaj podpi-sanemu odboru, da isti zamore potom pravoeasno }K>sameznikom poslati vabila k sestanku! — Priprav-ijalni odbor društva r>Klub slov. amater-fotosnrafov« v Ljubljani. Nar. čitalnica v Kamniku priro-■!i v nedeljo 6. listopada točno ob ;»o! 8. zvečer v društveni dvorani tlrumariono predstavo, l'prizori so izvirna drama v troh dojanjih »Mati«. Spisal Ks. Me£ko. Društvo »Zvezda« na Dunaju i.rirodi v nedeljo 6. novembra ob pol 8. zvečer v re^tavraciji »Zum wilden M^mn« IV. okraj, Favoritenstrsrso št. 54, svoj ziibavoTi vočor s prijaz-nim sodolovanjem gir. N. fttritofa, A. rI'rošta in St. Sajovica na klavirju in vijoliiu in društvenega pevskecra 'bora. I. občni zbor društva slov. svo-hodomisrlnih akademikov »Sava« na Dunaju so vrii v petek, dne 11. t. m. \ Trottprjovem restavrantn »znm Mafristrnt'<. Dnevni rod je običajni. Svobodomiselni slovanski frosijo so dabrofJošli. A kad. društvo slov. agron. »Kras« na Dunaju priredi skupno z bratskima društvom« hrv. agron. •>Lipa« in »Srba agronoma« dne 5. listopada ob 8. zvečer v lokalu »Ob-f niske založni« XVIII. Staudgasse t-t. 57 svoj prvolotniški vočer. Slovan ^ki gostjo dobrodošli! UČni doneski za solaujo otrok članov Pi*voga K|ilošnogn uradniSko-pa društva na Dunaju. V zadnji seji upravnoga svota jo uradniško društvo podelilo 45.300 K kot donos za solanje Solajočih so otrok neimovitih društvenih olanov. Vrh utega bode društvo priobčilo razpis podelitw vzprojevalnib doneskov. Raspisalo se }>ode 11 u on ih ustanov oxl 250 d<» 0eb bi-stvenih točkah. V svrho revizije sprejetega programa v nek«\terih ne-bistvenih točkah je bil izvoljon pose-ben odsek. V ta ods«ik so bili poslani poslanci grof P e j a č c v i ć f dr. Avaknmović, dr. Pintero-v ić, dr. N e u m a n In '*-. ^> i š i č. 5'redmot revizije bolo baje one točke strankinpga programa, ki vzK.jajo sum »trialističnih alur«. Cim hrvatska ujedinjena stranki ilmoli v r*iM-/jo, b?do stopili - nj > vsi poslan ji, V: so bili izvolj^ni ko*. Iiatj^vi pr;-ttaši. — Odstup hrvačkih oddcJnih predstojnikov? »Obzor« f>oro<:a, da bosta oddelna predstojnika Slavko A r a n i t z k i in dr. Milan Anirufe podala svojo demisijo, ker sta pri zadnjih vol i t vab propadla. Ban dr. T o m a s i č bo njiju demisijo spre-jel. Imena novih odelnih predst»Jni-kov Še nišo znana, toliko pa je gotovo, da bosta oba sekcijska šefa vzota iz vrst nove vladn«* stranka. Kot najresnejšega kandidata za mesto od-delnega predstojnika za pravosodje, imenujejo poslanea dr. Gigo A v a -kumo vica. — Vol i te v belgradskega župana ne ima izvršiti te dni. Samostalna stranka kandidira tiskarnarja D a -vidovića, socijalni demokratje pa časnikarja Dimitrija T u c o v i -ć a. Zmagal l>o gotovo D a v i d o v k:. — Demisija srbskega kabineta. Belgradsko »Novo Vreme« javlja, da bo ministrski predsednik Nikola Pa-šič v kratkem odstopil, ter bo imenovan za predsednika državnega sveta. Vod ja sam<^ta.lne stranke Ljuba Sto-janović bo imenovan za drzavnega svetnika. — Pridelek tobaka na Boljcar-skem. Iz Sofije poročajo: To leto je na Bolgarskem z<^lo dobra lotina za tobak, pridelali so ga sedem milijo-nov kilogramov. Đolgarska ga za se potrebuje 21/2 milijona, Cena bo za en kilogram l'20 do 2 franka. — Darila za »Slovanski Dom« v Sofiji. Poročali smo že, da namtra-vajo v Sofiji zgraditi sijajno palačo za »Slovanski Dom«. Ta ideja je vzbndila v vseh bolgarskih rodoljubnih slojih veliko zanimanje in pnrdini roHolinbi so j^li n^č'iiot; znatne prispevke, da se ideja čim najprije uresniči. Tako je poslal znani veletriee in velik bolgarski rodoljub Sava Panica na Dunaju za »Slovanski Dom« v Sofiji 1000 levov, tvrdka Baklov v Sofiji pa je v isto svrho žrtvovala 600 levt'n*. — »SlaTJanski G1as. scv-daj 35 oseb, Đolgarsko, kjer priredi koncerte v Varni, Runeju, Plevnu, v Trnovem, Baa^radu in Sofiji. — SOletai jubilej ruakcea piaa« telja. Te dni je slavii 501etnioo svojega knjiternega delormnja snaroeniti ruski pmatelj P. D. Boborikin. Bobo-rikin je dober prijatelj tuđi nas Slovence v, mato mu tuđi mi iskreno čestitamo k redkemu slavlju. _ O badoČMAil Rnmlje je priob-čila ohtineti ftlanek »Berliner Bor* nemeitunff«. V tem članku trn priob-čujejo pddatki o Badnjem »ploinem ntikmn itetju v Rusiji ter ae konita-tuje, da je na Rtnkeni v madnjem di*-••tletju npraalo prebivaUtro za toliko dua, kolifcor jih *teie Francija v aeloti. Ker Je ▼ Rusiji ie toliko rodo-vilaa ■•mije, da laako prehrani dva-kmt, trikrat talilo Uadi, kakor Jih mđši Itaj« BMIM ~ 1« ouUiosov, — pravi tieraAki list, da se ie iz iefra dejstra lahko sklepa na sijajno bo doAnost Rusije. — Nemftke marke na Ruskem. V Revelu na Rimkem ew> otvorili novo nemSko gledaliice. »Taglirho Rundschau« piše, da v«i Nemei pozdrav-ljajo ta fakt z največjim zadovolj-fitvom in pravi, da je bilo revalftko gledaliSČe zgrajeno h pruskim denar« jem v ta namen, da bi *e narodna za veM rtiskih Nemcev povzdignila in zadobila moči za odpor proti Rusiji. Za nemftko drža\x> je zelo važno, da bi bilo dovolj v sosednji »Iržavi vzgo-jeno nemAtvo v ja^ni zavesti svoj* narodnosti. Kateri Nemec pogleda na zemljepisno lego Nemoe^ " Rusiji, razumo to. >,Tagliche Rundnehau« iz raža nado, da bo Revel v bodočnobti ravnotako kakor Riga *na najvaz-nejSih opor NemŠtva na Ruskim. Te vrste osvetljujejo tuđi nemAko faliti ko v drugih državah, ki so fcosedn«1 Nemčiji. Razne stvari. * Tatvina v železnUkem tozn, Med postajama Waidhruck in rioe*»n je bilo na brzovlaku ukradeno neki dami 30.00T) K. Storilec je iz^iuiJ brez sledu. * Jetnik pobegnil. 201etni Karei Sarga je bil nedavno v Pragri obsojon rudi tatvim* v petletno ječo. Ko ga. j*j v četrtek spremljal paznik v kaznil nico v Pankracu, j(; Sarga z zvezaui-ina rokama skočil iz žuU*znisk«'ga vo za, ter pobegnil. Ves lov je bil za-inan. * Oficir ustrclil svojo ljubico. V Budimpešti je u&trelil nad\*»ročniI Muz8ai v stanovanju svojega brata, poštnega oficijala, Aladarjn Muzt>a ja, bvojo ljubico. Sprožil je v njo dvt krogli, kar je provzročilo takoj&ujc smrt. : Usmiljeni brat pubepoil i* sa mostana, V Luča vi v severui Ogrfek* je pobegnil iz samostana ub.milje.nih bratov brat Josip Rolpik Brat je bis izobražen mož, ki je zdravil svojv. bolnt* sobrate. Brat Josip je izstopil iz reda usiniljenih bratov, da bo mo gel zdraviti mlado dekle, s katero se hoče poročiti. * Lepa žena. Nekemu arislokra-tu v Grunewaldu pri Berolinu je jm> l*eprnila žena s bvojim ljubimcem. Moi je bil vedno uverjen o ženini zvestobi in ni nikdar mislil, da gu vara. Preseiiečenjc je zdaj ti^ui večjt. ker je ljubezniva žena odnesi a možu :iU0.000 mark in mnogo zlatnine. * V Perziji vre. Kakor se v> Iz Teherana, sv je uprio več vo.;; .-.-.... čet. Upor je narodnt'ga značaja, ker je naperjen proti Angliji iu Rusiji. Domaći boji in prepiri so baje po c*«-li deželi ponehali. Po ćeli Perziji vlada veliko oprorčenje proti Augliji in Rusiji. * Proti zrakoplovom. Z Dinu ^ se poroča, da &o iznašli novo stroh napravo, ki bo zelo nevarna sovraznim zrakoplovom. Proti zrakoplnvn izstreljena snov po namreč ob ziako-l-lovu razpoei, kar provzroči t»ksj)l(V 7ijo vsakega zrakoplova. Pri toza-devnih po^kuŠnjah eio w> baje dc^etii velikanski uspe hi. * Z nevesto v zrakoplovu. Danski zrakoploveo Robert Švendien s<» jo v Četrtek dvignil s svojim zrakoplovom v zrak. S seboj je vzel tuđi svojo nevesto. V zrakoplovu ne je n^-kaj pokvarilo, vsled če»ar je padel na tla, tor se razbil. K sreči zrakoplov b,o ni bil dalee i>d trdnt* zenilj*1. Zrakoploveo in njegova ne vesta sta ne sieer nekoliko poškodovala, vendar je bil strah še mnogo večji, m%p> bolečine. * Milijunska sleparija s post ni mi znamkami. Policija v Petrogradn ;o zaplenila za približno dva milijona kron že porabljenih ruskih znumk, ki jih je nakupil nek knnec, da fih spruvi v Varšavo. Tam obstoji žo n»-kaj časa družba, ki odstranjuje 7 rabljenih znamk odtis stampilje t**r ji^ kot nove spravlja v promet. Zaprli so vso dotično družbo. * AH je to znamenje napredka? Avstro - ogrska vojska št^je v časa miru 380.868 mož in 28.742 čnstni-kov; torej prihaja na v^akih 14 mož on častnik. Na enega učitelja prihnja v naših deželah povprečno 60 otrok. v mnogih krajib je tuđi po 100 otroL Pa naj reče kdo, da Avstrija ni napredna država! * Marconi — zrakuplover. Izumitelj brezžiČnega brzojava se zdaj bavi, kakor paroča neki angl^Ški list. z zrakoplovstvom. Marconi hoče kou-htruiruti stroj, ki se Ik> naglo dvigidl v zrak. Po njegovem mnenju bi morali biti aeroplani opremlj*miz«parati Ka brezzićno brzojav ljenje. V to svrho bi «e morali napraviti popol; ncina novi aparati, ki bi onio§fočiH brzojavljenje iz viftine 2000 meirov. * Nc«rt*a m VIUtI. Pri prevo zu Čez Vltavo v met»tecu Đavle »e K primerila velika nemgoda. Kljub k\»-rilu Umkajin>ca brodnikm ^ i* •pravilo kakih 30 ljudi mi ilar brod, da bi se prepeljali na naftproto° stran reke Brod se je tadi prevelike UU prcvrnil, tako da so bili nmen-knt vsi IMio x roćL Vate* s* > sricer i^šila, trlje so pa vendarle osta* li v vodi. Brodnik Pehar je z veliko nevarnostjo rešil itiri osebe. Pogum-ni mož je se tišti dan zbolel za pljuč-nico, ter je moral iti v bolnisnioo. * Plemenit darovalec Povodom otvoritve nove bolnišnico v New Yorku, ki je v zvezi z Roekfellerje-vim zavodom za zdravniške preiska-ve, je petrolejski bogataš John D. Rockfeller ustanovil nadaljnj© da-rilo 3,820.000 dolarjev za bolnišnico, tako da je Rockfeller sknpaj darova 1 za onienjeni zavod ogromno svoto 8,240.000 dolarjev. Vsa njegova do-sedanja darila v Človekoljubne, odgojne in znanstvene svrhe pa znasajo nie naanj nego 125,004.662 dolarjev. S svojim zadnjim darilom je omogo-čil, da omenjeni zavod razširi delo znanstvenih preiskav po laboratorjih v splosno korist eloveštva. * Zračni vozni red. Prusko mini-strstvo za ja\"na dela je izdalo naredbo, ticočo se vsakovrstnih voženj po zrakn. Najvažnejše doloebe so: proste zrakoplove smejo voditi samo osebe, ki imajo sprieevala za vodnike. Pot-nike smejo sprejemati samo tak i zrakoplovi, ki so jih v to svrho odobrili od države priznani izvedenci. Če vstopijo v zrakoplov tuđi potniki, mora biti ob vzletu navzoč zastopnik oblasti. Vodniki vodljivih zrakuplo-vov morajo imeti sprieevala za kr-marje, vendar mora biti spričevalo Izdano za vsako vrsto vodljivoga ;:rakoplo\'a posebej. Vodnik, ki ima s-pričevalo za Zeppelinov zrakoplov, 3io srne z istim sprioevalom voditi : rakoplova, napravljenoga po siste-i:in Parseval. Osobe, ki imajo oprav-ka pri motorjih, morajo imeti spri-o. Aeroplane smejo voditi samo tak i kr-v nrji, ki imajo krnmrske diplome. Tuđi pri teli zrakoplovih velja diploma samo za tisto vrsto aeroplana, na kakršni se je prestala skušnja. Lcta-nje nad mesti in seli je do voljeno, i »repo vodano pa je nad naprava mi in nad kraji, ki so zvezani z moćnim električnim tukom. Trdnjav S€ mora jo aeroplani ogibati na de^et kilo-metrov. Zrakoplovci, ki pridejo bliz-je trdnjav, se sinatrajo za vohuue in pridejo v preiskavo. Koneno mora biti v vsakem zrakoplovu revizijska knjiga, ki se mora na zahtevo predložiti oblasti. — Zdaj, ko je Prusija izdala tak red, smenio upati, da ho-rno tuđi v Av&triji kmalu imeli zračni vozni red. * Ponorno življenje v uršulin-skent samostanu \ Habi na Ogrskem. Arb. Zeitg-.« se piše iz Rabe: Že dlje rosa se tu sušlja, da v uršulinskem samostanu dnevi ne točejo leno v uojgočasnosti posvetnemu veselju t-dvmjenega življenja in še mauj no-< i. A nikari nič nedostojnoga mislili o pobožnih in že prečoj starikavih sestrah. Tukajsnje uršulinke izvršu-jejo kupeijo poučevanja v troh oddel-Vrih: imajo otroški vrtec, ljudsko iu mešcan&ko solo, povrh internat. Med predstojnico in ravnateljem samo--•tnnskp deki iste mešoanske sole .' ' prav prijateljsko razmerje. Pa ni-! n>jnici. Raba je rezidenca škofa. gro-;.i Nikola ja Szechenvija, ki je kot •'-Jletni inož dose.crel to dostojanstvo i u je takrat, pred nekaj leti, enoga svojih prijateljev iz dunajskega Paz-maneja, 261etnega Arpada Nitsohn. i oklical kot tajnika na svoj dvor in -a imenoval za ravnatelja dekliske ;ošf*anske sole v samostanu reda •te Uršule. Arpad Nitsch jo »tano- al v skofijski palači in je bil deiežen o vpeje. milosti Škofa in torej vso ■* -v'jearu ugleda pri predstojnici. V ••vojein učiteljskom pokliču je posta -,uil vse goreenejši, tako da jo posro-stoma prišel tuđi ponoći v samostan* dasi to ni bila njegova dolžnost, ali I nije rečeno: dasi ob takom času ni me! tamkaj nieesar iskati. Pozneje .•'• velečastni prospod Arpad Nitsch i rirejal v svojom stanovanju v ško-i»vi palači joure in drupre pojedine, ra kntore je dal svoje nrenke - ljtil>-'jonke pnznct zvečer v fijakerjih pri-peljati iz samostana in jih jako po-zno ponoči dal nazaj peljati. ftušlja-njo o ffostnljunnf^sti samf>stanskejrTi w>lfkejra ravnatelja je prvstalo vse ži-vahnejšo; ali ^ele ko je začetkom le-trKŠn.ioL'a šol^kf'ira lptn izredno malo staršev vpisalo svoje hčere v pobožni ^olski zavod, je fekof poseffel vmes. 'rako mater Alojzija, kakor ra\Tiatelj * rpad Nitsch sta bila odstnvljena in !"-ta poslan na »studijsko potovanjeWestminster Gazotte« je imel z ujo pojrovor in jo je tuđi vprašal, eo inm.io ženske kaj tistepra božjega daru, ki se imenuje humor, ali če ga ni majo. To vpražanje ni tako ne-umestno, kakor bi se morda komu z-bena pisateljica. In redakterji v«li-kih humorističnih listov prisnaTajo vsi, da nimajo aenakih «o trudni kov. Vvette Guilbert je mnenja, da ienske sploh nimajo smisla 2a humor. Po njeni sodbi je konvencija pri ienakah l»oljfiih krogov ubila hnmor. Smiael za šalo in za dovtip imajo kTetjemu preproate ženske, ki nic ne vpraiajo, čc je kaj strogo spodobno, ali 6e ni. Ženske, je rekla Yvetto Guilbert, gle-dajo doRti bolj na konvencijonalne zakone, kakor mo&ki. Vedno niifilijo samo na to, kaj se spodobi in Be srne storiti in kaj ne. Vsa ženska vzgoja meri na to, da se dekle že kot otrok navadi na konvencijo in tako postane ženska sčasoma nmetno bitje, ki ni ma nie smisla za hnmor, ki vidi v vsaki sali in vsakem dovtipu nespo-dobnost. Ženske gledajo tuđi med »e-hoj na konveneijo,raedtem ko se mo-Ški med seboj zanjo ni6 ne menijo. Tuđi imajo moški lastnost, da ne jemljejo vsako stvari tako tragično, kakor ženske. Moški, Če so kolickaj pametni, izprevidijo kmalu, da cio-ve.ško življenje sploh nima nobenega smisla, a to jih ne naredi niti nezadovoljne, niti nesrečne, dočim ženska takoga spoznanja sploh ne more prenesti, kaj šes da bi ga prenašala S humorjem. Književnost. — »Ljubezen in junaštvo sfra-hopetnega praporsčaka.« Ta mična in ljubezniva povest, ki je bila obelo-danjena v našem podlistku, je izšla sedaj v posebni knjigi. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 vin.. s pošto 20 v. veC*. izprea soaiM. Kazenske obravnave pred deželnlm sodiščem. Brex kredita. Delavec Miha Pavlin je bil jezen na krčmarja Ja-r.eza Godca, ker mu ni hotel več dati pijace brez denarja, Godee je tirjal Pavlina, naj mu plača zaostali dolg, ker jja ni plačal, so ga potisnili iz ^astilne. V svoji jezi je vrgrel Pavlin debelo pohuio skozi okno v krčmo, j>otem. pa bo tri kamne v zaprta ^tek-lenii vrata. Le srečneuiu slučaju se )t* zahvaliti, da ni bil krčmar zadet. Ob-c'olženec je imel pri sebi tuđi na ime Stefana Priksa se g-lasečo knjižico, o kateri pravi, da jo je kupil od nekega Hrvata, ker je svojo rzgrubil. Pavlin je bil obsojen v petmesečno težko ;ečo. Kravo iz hleva odpeljal. 22 let stari, gluhonerai Tomaž Golob, dela-^ ec v Retnah je odpeljal Janeru Gro-su, pose^tniku v ZvirČah kravo iz lileva tor jo peljal na semenj v Kranj. Krava je bila vredna 280 K. Mesarju Petriču, kateremu je kravj ponudil, se je eela zadeva sumljiva zdela, zat^) ga je ovadil orožnikom, ki so Goloba aretovali. OlKlolženeo tat vine ni tajil. ObsorJ-ba se je glasila, da ima za kazen sedeti dva nKv^a v tržki j*V#i. Radi nagovarjanja h krivomu pričevanju. V srednji v&si v Ifodni-kovi gostilni je fant Franc M« 'ja iz Cešnice razbil svetilko. Radi t« tra se je moral preoskodbo tujo lastnine. Dan ^rtnl razpravo sos*d Se je v Korosčevi ^fxstihii z Jožefom Hribarjem ter mu jel pri^-ovarjati, naj izj>ove, da je dai < kako stvar odnttti. 8odii6s je to-.mu nevarnemu tatu naložilo dva in pol leta tefte jate. Blvsa Rejfeva pri*a prf4 s«li. ta, V Bejoevi vadevi saradi urno-ra svoje žene Frandiške iz Idrije, je bila tuđi tedauja njegova Ijubimka Jera Razpel, vdova v Idriji pri tamošnjem okrajnem sodišcu kot priča taslisana. Umevno je, da je Razpel skuša)a Rejca razbretneniti ter je v. r.ajbolj kočljivi točki zanj krivo pričala ter pregovorila tuđi eevijarske-ga vajenca Cirila Vončino, da je v prilog Rejca pred sodišcem lažnjivo apovedal. Šio ee je namreč za to, je li bil Rejc res dne 28. svečana t. 1. med */4 na 9. do pol 11. doma in če je res na harmoniko igraLDočim so druge priče videle v tem času hod iti ga s svojo ženo ob vodi Idrijci, trdila je Jera Razpet, da je bil Rejc doma. Na njen pritisk je tuđi Vončina izpo-vedal da je med pol 11. in 3/4 na 11. T Rejeem pri stranicu govoril. Kakor se je to pri porotni razpravi dognalo, so bile te izpoveđbe pri okr. fcodiscu lažnjive. Jera Razpet se za-govarja, da se je ona le v dnevu zmo-tila, ker je Rejo večkrat na harmoniko igral. Soilišee ji tega ni vrrjelo, zlasti ker je dokazano, da je tuđi ona Cirila Vončino h krivemu pričeva-nju zapeljala. Obsojena je bila v tri-niesečno jeoo. Telefonsko in brzojavna porodio. Seja finančnega odjeka ogrskih dele-gacij. O. — Dunaj, 5. novembra. Fi-nančni oflsek ogrskih delegacij je imel danes dopoldne ob 9. sejo, v kateri se je otvorila generalna debata o proračunu skupnega finančnega mi-uistrstva. Zajedanje bosanskffa sabora. O, Dunaj, 5. novembra. Današnja »Wiener Zeitung« priobčujo ce-sarski patent, s katerim se sklicuje bosanski sabor na 7. novembra 1910. O. — Dunaj, 5. novembra. Cesar je imenoval za predsednika bosanske-ga sabora muslemanskega poslanca. dr. Saf - Vat - hej - Baf - Agića. Konfercnce a\ sirijskih škofov. O. —- Dunaj, 5. novembra. Danes &o je tu kaj zao la konferenca avstrij-skih ikofov. Ob pol 10. dopoldne je imel posveto van je. takoimenovani mali skofijski komite. Te seje sla se ndeležila tuđi goriški nadškof Sedej in mariborski škof Napotnik. Pogrešana dunajska turista prof. Derganc In ini. Himmelbauer. M. — Dunaj, 5. novembra. Tuđi danes dopoldne se ni došla na Duuaj r.obena vest o eruiranju izgubljenih dveh tnristov prof. Antona Deifran-oa in ^nž. Himmelbauerja. Nov balgarski poslanik na Dona ju. O. — Dunaj, 5. novembra. Nanovo imenovani l>olgarski poslanik na Dunaju, Ivan Salaka^ev, je prisel sem, ter prevzame prihodnje dni vodstvo svojega urada. Ceško-nem&ka spravna pogajanja in i njtnii združene težkoee. M. — Praga^ 5. novembra. Re zult^it včerajšne češko-nem^ke kon-ferrnce je položaj nekoliko razjasni!.' Danes je že gotovo, da cei kompleks F>porriih vprašanj nikakor ne bo mo-pel biti pravočasno rešen. Gre pre«l vsem za reformo dežolnega reda, gle-ae katfTPga bodete skuša li obe narod-nostni stranki doseči definitivni spo razum. Ta sporazum bi moral biti so-veda perfekten že tekom prihodnjeera tedna. Na če*ški strani pa vlada aa tako delno re**itev f-*poraznma prav malo razpoložonja. — Drža\-ni zbor bo skličan 22. ali 23. novembra, kakor se zatrjoje v vrsta!t čeških po-slancev. Obstrukeija v moravskem đeželnem zbora. O. — Đrno, 5. novembra. Vče-rajšnja seja moravskega deželnega zbora je trajala do pol 3. zjutraj. Na-daljevala se je nemška obstrukeija. Glede volllne reforme ia galifiki de-želnl sbor sporazum doseien. F. — Lvov, 5. novermbra. Pri enočni skupni seji poljskih deželnih poslancev se je posrećilo glede volil-ne reforme sa gališki deželni sbor doseći sporazum v oblik i kompromisa. Seja je bila sporazumno na to začaano zaključena. Nov tnriki poalaalk v Parim. O.\— Carigrad« 5. novembra. Listi hočejo vedeti, da bode turski za-nanji minister Bifaat - paša imenovan ia turčkef* potUnlka v Parira. Rukl ear NIkolaJ aa oblak« pH ne«. ŠkMB tf*rt* ViljMia. M. — Đerolla, 5. novembra. Listi se pečajo x dejstvom, da so pri rnočnem gala-dinejn na čast rnakm mu oarju Nikolaju v —laraki palači iioatale vse ofioljatne napitnloa ttr smatrajo to «a dokam đa m#d Suaijo ln N«mSijo obatojajo notranje t#ftkn-c«f katerim «e tuđi oba vladarja ni-feta mogla bsogniti, ter sta radi tega resigtoirala na medsebojn© slavo-fepeve. O. — BeroHn, h. novembra. Ruski car Nikolaj se je poda! danes t nemćkim oesarjem Viljemom ua dvorni lov. Span&kl kralj Alfom umorjrn? S. — Parit, 5. novembra. Danea 8O bile tukaj ra^širjene vesti, da je bil špdmski kralj Alfonz i>onoči uniorjen. Iz Madrida se te ve^ti omni forma dementujejo. ProticerkTenl zakont na Spanskem. O. — Madrid, 5. novpmbra. Senat je r 149 glasovi proti 85 »prejel proticerkvene zakone. Nemiri v Barceloni. O. — Madrid, 5. novembra. Vlada je sklenila, tuđi z naj več jo silo zabraniti velike demonstracije, ki **» pripravljaj© v Barceloni. — V Bar-celono je poslanega mnogo vojastva. Južnoafrički parlament. O. — Cap&tadt, 5. novembra. Danes je bil slovesno otvorjen parlament južno afriške »Unije«. Kupujte jutranjo izdajo „Slovenskega Naroda**. Gospodarstvo. Srbske gospodarske raiinere v letu 1909. L Ravno v času, ko sr* je avstrijska dt legacija lako lahko ix>botala z grofom Aehrenthalom zaradi aneksijske krize, je izdal avstrijski trgovinski muzej brošuro »Srbske gospodarske razmere 1909«, ki temelji na jx>-ročilih avstro-oprskih konzulatov v Srbiji: v Belj?radu, Nišu in Sahaeu. Ko so dunajfeki listi pisali o tej brošuri, oziroma o trgovinskih stikih P Srbijo, te-godbeno stanje, ki je zelo škodovalo naši trgovini in industriji. Avstrij-tika trgovina in industrija te-žko pre-našata posledice te politike, ki mu je razven zviSanih davenih bremeii pri-nefla bojkot v Turčiji, odtujenje Rusije, trajno izpodrivanje avstrijsUe^a izvoza na balkanskem trgu, kuterega so si osvojile druge države. O tem poslednjem dejstvu izpričuje ravno ta brošura. Tekom leta 1909, ko so se politične razmere zboljšale, je prišlo gospodarsko življenje na Srhskem zopet v normalni tir, posebno v glavnom srb-skein mestu, v Belgradu. Vsled zbolj-šanja denarnih in kreditnih razmer, katere je posebno pospošila dobra le-tina, so s*e zboljšali trgovinski odno-saji. In tako se je Srbiji brez večjih težkoč posrećilo neugodne poslediee trgovinsko-političnih razmer zbt>lj-sati. Večina reelnih firem je uspežno prestala krizo. Število konkurzov 6e je sicer zvisalo, ni pa odgovarjalo fcežkočam situacije. V konkurz so prišle samo firme, ki so bile ustanovljene na slabem temelju ali pa ki so nopazno manipulirale. Xa Srb-skem je bilo začetkom lefa 19()9 139 bančnih in denarnih zavodov, v tem letu bo ustanovili šest novih manjših zavodov. Neglede na konkurse neka terih brezj>omembnih zavodov so dosegli srbski denarni zavodi leta 1909 prav lepe končne efekte. Izvoz pšenice in govedine je prinesel deželi veliko denarja, ki je, priš dši v promet, jako ugodno vplival na denarne razmere, tako da smemo tuđi inkasn tekom leta 1909 označiti kot ugoden. Izvrstnc uspehe je imelo 1. 1909 srbsko poljedelstvo. Kajti vse vrste deželnih pridelkov, pred vsem pa p^e-nioa in koruza, so izkazale ogromne absolutne in relativne donose. Ko ruže so pridelali 6,500000 (1. 1908 5,336.914, povpreČna let ina v pogled-njih desetih let ih 4,870.000) stotov, pšeniee 4,000.000 (3,128.412, oriroma 2,880.000) stotov, rži 260.000 (247.302, ozir. 260.000) stotov, ječ-mena 650.000 (729.633, ozir. 718.000) stotov, ovu 500.000 (443.748, osiroma 495.000) stotov, prosa 37.000 (28.253, oiiroma 32.000) stotov. Kakovost deželnih pridelkov je trpela v nekatarih krajib laradi neugodnoga vremena v času sorenja, povprečno je bila po primarno dobra. Tuđi wl««jftr»tvo, ki je bilo do »daj v Srbiji slabo raz-vito, se je tuiprmtt letu 1906 *bolj£a~ lo. Od irgovski* rastlia goje v Srbiji konopljo, lan, tobak in sladkorno pe-•*. OojiUv sUdkonie pm* m raz-širja U poteil. PrideUlo m je je na m (teti Uli) na, #06.116 (Umi 349.399) q. 8 tobftkom j# bUo 1. 1909 posejanih J«7l 48 (I. 1908 1907) ha, pridelalo segajepa 2,101.419 (1. 1908 765.659) kg. — Neugoden J© po pri-delek Mulja. Največjega pomeua s« nrhski izvoz so eeiplje. In lanska slaba lctina ćefipelj znači za irbfski izvor 1. 1909 znatno izgubo 10 milijonov frankov. Ostalo sadje je dobro obro-dllo, tuda ne priđe v poStov.Za urbsko žhinorejo pomenja 1. 1909 vsled iz-guh>e avetro-ogrskega trga zafcetek nevega razvoja, i^kanja novih raz-peeavališČ in trgov. Srbsko rudarstvo je zelo napredovalo, izkopali so primeroma znal-ne množine medi, premoga, entimo-n«, tjvinca, zlata in srebra. Stiinjo srbske industrije je bilo leta 1909 »pločno ugodno. Mnogo podjetij je imelo dovolj dela in }* imelo zadovoljive dobićke. 8tavk j«» bilo malo. Industrijska podjetja «*o disponirala z zadostnim številom de-lovnih moči. Kazmere delav«tv& sn bile ugodne. Mezde so bile v mestih za nekaj zvišane. Par novih podjetij je bilo ustanovljenih (1 steklarna* 1 eementarna, 2 keramični tovarni, 1 tovarna za predelavanje konopelj, 1 usnjarnja, 1 barvarna in tiskarnn in dr.). N'amcruva se ustanoviti »e ve6 drugih industrijskih f>odjetij. Leta 1909 je bilo na Srbskem 300 mli-nov (od teh 200 s parno moejo), ki so zmleli okoli 1 milijun stotov moke in drugih mlevskih izdelkov. Produk čija je bila leta 1909 nianj&a, ker so bili i^oljski pridelki dražji. Izvoz p^e-nic« je znašal 4,714.387 kg, v vred* no6ti 1,198.204 frankov. Najveft se je izvozilo proti jugu. N'a Tursko se jr pšenice izvozilo 4,639.133 kg v vred-nosti l,177.:j»98 frankov. špirita, katere pa izdelovanje je monopolizirano iu kaU'rega se ne smo uvažuti, se je n«ekoliko manj produciralo. V vs«\i državi »o ga producirali 200.000 kp. Napram temu se je pa zvišala produkcija piva. Leta 1908. se ga je produciralo 68.000 hl, leta 1909 pa v«*-nego 94.000 hl. Posebno je to produkcijo pokpeševal izvoz na Tursko. — L'spešno je delo vala keramicua, us-njarska, milarska in tekstilna industrija. — An^Uja Ure meso na Ruskent. Po anple^kih ćasopibih prinašajo nemški strokovni lifcti zanimivo vt*st: Anglija trpi vsled ned*^ra )K>8tanka jo izplaća-la banka »Slavija« svojim i-lanoni 2,494.718 K 54 vin. dividendo, knr je gotovo najočividnejši dokuz, kakih velikih ugodnosti je zavarovanje pri banki »Slaviji«. Reservni in porofctveni fondi hanke »Slavrje« znaiajo 48,812.797 kron, tokom svojega poslovanja pa je iz plačal a 109,350. N>0 K odhkodnin in kapi ta lij. Ob tej priliki opozarjamo naj-Sirže kroge na zelo nizkc cenike in ugodne zavarovalne pogoje, ki ao vsled zadnje premembe pravil, ki so stopili v veljavo dne 1. januarja t. L, vsega upoštevanja \nredni. Prij>oroćajo6 slovansko hanko »Slavijo«, ki se prišteva med najvetf-je vzajemne zavarovalnice naSe države, omenjamo, da zbirko najpri-pravnejsih razkazil in oenikov im živ -ljensko zavarovanje na zahtevo vsa-komur drage volje dopošljemo, ter opozarjamo p. n. narodno misleee ob-Ciustvo na geslo: »Svoji k svojim.« V Ljubljani, meseca novembra 1910. GeaeraJnl sastop rsajevao savaro-▼•h^ baake ^Slarlje«. Irfajs^lj ia oismrimi mndmlkt Vzeiflite Si, *<> im** ».hod in »te Mp.«. *«*«— t* «rf*» **•* '•"JJr •*» V■«■• •O-^»<* m 1^ .•• « p**** ^ Mrt)«* fpn^KMMt* ft—* zdiaviln««, kMiOi buL^m, o.,c*^*« M* 1^1 M |H1lNl » *«^ 2 MMto IkNt« *H~j~ bmk+ U** f — !*—» ^ V. t+m . Sort-d. ttll«»M Hlll»H, Darila. Upravništru nadih listor so po* slali: Za Ciril • Metodovo đrvibo: G. Ivo GouŠek, žel. nradnik, Sv. Peter na Krasu, 21 K 77 vin., kot narodni davek železniškib in poštnih uradni-kov za mesec oktober. — G. Emil Puppis, c kr. gt>zd. komisar v Tolmi-nu 50 K, podaril »Neimenovan« v poravnavo neke častne zadeve. — Skupaj 71 K 77 vin. — ZiveliJ Drutba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meeeca oktobra 1910 sledeCe prispevke: I. Pri«p«vki Iz nablralnikov: P. Mohorćič, Divaca 7 K 10 v; Narodni dom, Slovenji^ gradec 18 K 06 ▼; J. Markovič. Mala vas" 2 K 65 v; gostilna Habjan, Smarje 17 K 50 v; G. Pekle, ViC 1. s. Skalco (Kovač) 3 K, Vrtačnik 2 K, Balija 1 K 80 v, Marinko 2 K 30 v. Tabor 40 v, skupaj 9 K 50 v; gostilna Kolenc, Go-ribane 8 K 03 v; hotel Vega, Siska 7 K 02 v; Trnovsko župnišče, tu 12 K 84 v; moška podružnica, Maribor i. s. Narodni dom 35 K, pri Pošti 26 K, pri Rapacu 2 K V. Vrtnik 1 K, šparovic 4 K, v Selnici 8 K. skupaj 76 K; podružnica na Kalu 2 K 5« ". gostilna Konšek, Trojane 7 K SI v; gostn na Steiner .tu 11 K 73 v; omizje samcem i:ri Zlati kaplji, tu 15 K; M. Lončar, Tritf U kron 13 v; J. ligo, Fala 6 K; kavama J vornik, Tržič 10 K; J. Dolenc, tu 3 K 86 A. Leskovšek. PuSčava i. s. pri Fikfaku 3 krone, Brezgneliju 2 K 20 v, skupaj 3 K 20 vin.; gostilna Hebat, Renče 21 K; F. Mikl, Sv*. Marjeta 2 K 13 v; V. Dolenc, Vrhnika 4 K 40 v; L. Mikuž, Kranj, iz nabiralnfki pri Cofifeču 15 K; Narodni dom, tu 17 K 47 v; kavama Ilirija, tu 10 K 20 v; gosfil-na Kovač, tu 2 K 30 v; hotel Austria, S|pv. Bistrica 18 K 60 v; podružnica Toplice i. ti. KlemenciČ 3 K 60 v .Pecjak 2 K 03 v. Ig. Sitar 4 K 63 v, Iv. Sitar 10 K 40 v. Župane 2 K 94 v. Kulovic 6 K 52 v, skupaj 30 K 12 v; moška podružnica Radovljica i. a. Vagelnik 1 K 52 v, Kunstelj 6 K 96 v. ekupaj 8 K 48 v; J. Drečtfek. Matuljo 4 K: podružnica na Bledu i. t>. Triglav 24 K 0t» v, Jekler 13 K 44 v, Kaps 10 K 64 v, Evrop.i 3 K 4S v, Zrtmec 2 K 00 v, skupaj 54 K /62 vin.; podružnica St. Pavel, Prebold i. s. Zanier 4 K 41 v, Vedenik 4 K 73 v. Pikl 2 krone 22 v, skupaj 11 K 36 v; J .Pilgram. Volšperg 2 K 67 v; podr. Ilirska Bistrica i. s. Kregar 4 K 30 v, Samea 12 K S0 v, ViliC 5 K 5 6v, Tomšic 9 K lt> v, £i-talnica 7 K 64 v, Brinšek 5 K 72 v, Ribnič 7 K 68 v. Valenčič 82 v. sknpaj bV K 38 v; V. Turk, Novikot 11 K 42 v; Jos. Korclja-nec, Ptuj i. s. čitalnica 9 K 52 v, Mahorte 11 K 43 v. Fr. Lenard 6 K 12 v. Broncić-Zupančic" 2 K. Muršec 1 K 53 v, Senekovič 5 K 34 v, Grobar 2 K, skupaj 40 K 94 v; podružnica Kozina i. s. Ilirija 9 K 31 v, Do-brila 3 K 11 v. Kozina 3 K 01 v, Adrija 2 V.rone 21 v, zaloga Dreherjeve pive 1 K 14 vin.. UekoviČ OS v, R. Kadih 1 K 60 \, Krvavi potok 2 K, skupaj 22 K 46 v; restav-racija pri Novem svetu, tu 10 K; podružnica Begunje i. s. Koželj 1 K 41 v. Mežek 1 K 50 v. Župan 74 v, Svetina 1 K 30 v. Kr-iišnik 3 K, skupaj 7 K 93 v; A. Hebat, Renče 15 K; podružnica Ajdovščina i. s. Kovač 1 K, I. Mare 24 v, Logar 7 K, Vidrih 11 K 06 v. Hrovat 8 K 03 v, Edinost 2 K 57 v. Repič 45 K 10 v, Malik 3 K 43 v, Stekar 4 krone 53 v, A. Lokar 2 K, skupaj 84 K 96 vin.; gost. pri Lipi, tu 10 K 78 v; L. Gorec, Velike La&če 7 K; A. Koželj, OlSebek 4 K 3o v; gost, pri Lipi, tu 1K 76 v; podružnica Barkovlje i. r. Starec 4 K 12 v, rumena hi-Hii 60 v, Narodni dom 9 K 50 v, Gorenjec 4 K 85 v. »kupaj 19 K 07 v; A. Sever, St-mič i. s. Drganc 1 K, Bukovec 78 v, Sepaher 1 K 40 v. Zure 2 K 51 v, skupaj 5 K 69 w. G. Lasbaher, Rufte iz Ruske koce 15 K 42 vin.; podružnica Sodražica i. s. Fajdiga 20 kron, Mikolič 2 K 40 v. Haže 4 K. Drobnić 2 K 30 v, Lovšin 1 K 10 v, Sega 3 K 30 v. Bartol 1 K 70 v, Pakiž 78 v, skupaj 35 K 58 v; gost. ćerne, Vrtojba 5 K; Fr. Kianta. Planina 4 K, moška podružnica Gorica i. s. Jelen 29 K. pri Potelniku 17 K, kavama Central 3 K 40 v, skupaj 49 K 40 v; M. Amf, Sežana 5 K 50 v; L. Cvetnič, tu 6 K 20 v; slov. akad. društvo * Ilirija«, Praga 2 K: M. Dolnićar, Smartno 29 K 09 v; F. Fodkrajsek, Bločice t> K 34 v; A. pl. Kap-pus, Kamna gorica 2 K 20 v; Iv. Markelj. Otoće 7 K; Ig. Bajželj, Kamna gorica 2 K 40 v; pri Jelenu, Kropa 15 K; Narodni dom Pazin 11 K 09 v; A. špreicer, ćrnomelj 4 krone; A. Stepic, ćrnomelj 6 K; I. Crikole, tu 12 K; gost. pri Stefanu, tu 12 K 90 v; slov. vinaraa, Kral. Vinogradv 21 K; R. Skulj. tu 2 K 80 v; Srakar-Babič, tu 3 K: Kavčič, tn 10 K; moška podružnica Idrija i. b, pl. Prenienstein 16 K 80 v. Crni orel 1 K 30 v, skupaj 18 K 10 v; podr. št. Ru-pert i. s. Frelih 15 K 01 v, Knez 2 K, Zu-pančič 2 K 86 v, Vidmar 1 K 96 v, Skarjo J. 3 K 50 v, Bule 1 K 71 v, Zajc 1 K 60 v. A. Skarja 5 K, Kolenc 1 K, skupaj 34 K 64 v; podružnica Lan jer i. s. pri županu 13 K 60 v, konsumno društvo 5 K, Kljuder 4 K 40 v, Ferljuga 2 K 20 v, skupaj 25 K 20 v; N. Treffner, Planina (Štajersko) 46 kron; gost- Muha, Lokev 6 K; gost. pri Sodćku, tu 10 K 60 v; gost. pri Jamniku, tu 2 K S0 v; gost. pri Ravnikarju, tu 2 K 60 ▼; gost. Blagaj, tu 2 K 50 v; gost. V. Mrak, tu 14 K. II. Prispcvki podružnici Kranjsko: Litija 32 K 58 v; Žu-žt-nberk 2 K; Ko&an&ka dolina 24 K 50 v; Ljubljana fcentjakobskotrnovHka motka 3 krone; Metlika 40 K; Trojane 50 K; Idrija mofeka 63 K 55 v. okupaj 215 K 63 v. Štajersko : Gornji grad. moška 73 kroD 45 v; Ribnica na Pohorju 7 K 82- v; Ljutomer 25 K; Vransko 36 K; Maribor tnoska 28 K, skupaj 170 K 27 v. Koroško: Celovec 10 K; Kotmara-ves 27 K 26 v; Smihel 18 K, skup&j 55 K 26 vin. P r i m Domovino^ >o darovali: N a-biralna pola grd 5. učiteljice Ivano Dolinar, Višnja jaro r a: Višnja grora: Jos. Sbrizaj, Iv. Stupar, K. Pleiweisst dr. F. Peitler, Jos. Gillv, Ema Pleivreiss, P. Tom-šit\ Iv. Dolinar po 2 K. — J. Škerbi-nei\ Neimenovan, Fani Boltovzer, M. Fatur, Em. Oasporin po 1 K. Št. Vid: Dr. Kepič 5 K; F. Vesel, L. Kristan, M. Heren, Ana Kepie po 2 K; M. Sa-dar, M. Pe^dir po 1 K. Zatična: J. Fort-una, J. Hovevar, N. Konoina, K. Gorišek po2K; Fr. Ko* av 1 K. 2alj-na: Jos. Javornik, Jo$. Javornik uil.T Ana Javornik po 2 K. — Nabira 1-na pola ge. Silvije Praznik, Trebnje: Dr. And. Kuhar 10 K; dr. Dereani, kont. F. Tomažie, raag. J. Ruprecht po 5 K; trj?. A. Zure i krone; dr. Dijak, dr. Cvetko, Zof. Pohani, Ol^a Vozel, Vil. Tomic, Štef. Praznik, Silv. Praznik po 2 K; Em. Sprinter 1 K 60 v; Iva Borcić, Iv. Malenšek. F. Lubsina, Al. Pavlin, Iv. Štabelj, Jos. Suln, Fr. Tavielj. E!a Tomšič, Leop. Rebernik, Jos. Župan-eie po 1 K. — Sedmosolci I. drž. gimnazije kot preostan^k 1 K 30 v; Neimenovan po g. prof. Sieu 2 K; v tr-jrovini g. Jos. Herrisoh s*^ jo nabra-lo 7K88v;g. H. Suttnf-r 100 K; cr?.. dr. Tavčarjeva, g. dr. Tavčar po 2Ii kron; Srau Souvan sin po po. dr. Ma-jaronovi 20 K; c. kr. poštni kontrolor F. Podjrornik (letno) 4 K; W. M. Za-lar 4 K; A lb. Ledenik, tu 5 K. — Nabinalna pola c d e. M i 1 k e Hafner, Železniki Jos. Glo-bočnik, Ant. Globornik po 20 K; dr. Hiersehl, Iv. Demšar, lesotr^«-; trpr. Ant. Hafner po 10 K; J. IVrmota, Jo^. Košmelj, trp. J. Tnšak, Thaler J., tnr. Fr. Demsar po 5 K; na !učitelj M. Doline, trgovce K. Dolinu, J. Kralj, gostiln. Pavla Jasko p«> 2 K; Još. Demsar v C^šnjici ^ K; Trban Trojar in Tor. Kralj 1 K. — Luka &\etf^\ Litija 20 K; fra. finmpova. tu 10 K; Neimenovan v Ljubljani 100 K. — L. J. za anon. vposlano vstop-nioo 3 K 20 v; dr. Jenko primari) 20 K. ______________ Slnarti ftffln Heiaitge t liiMlati. b. 27. bm *«. (U hh aepar). ML mHL 2131. V B^delfo, 6. BOTembra 1S10. »sr PNditsva u aladtaia. nnt KNEZNA. Opereta s predigro in v dvth dejanjih. Be- sediio po Aboutovi povesti spisa) Viktor f ■ Uglasbil Trmmc L«hAr. Režiser Joslf) Povhe. Kapelnik prof. Fr. Reiner. Blagajnica se odprc V'^3. ■rl. Začetek ob 3. mi. Konec ob * ,6. iri. Prihodi prđstan t irteljp znttr l7L\zm*m.Q**h*tpvl lnfi.pnM.a31 V ■•teli«, •• m*wmmhrm 10M. g: Začetek ob 7 zvečer. S JCUnar in njegova hS. ŽaloigT* v 5 dejanjih. Spisal B. iMpuk, Prcložil Fr. MalavasiC. Režiser A. VerovSek. Blagtjnica se Hpre •* 7,7. irl. Zaćctck ob 7. irl. K^ec #b V2lt tri. Mliiii mtson li t twt t wta. Umrli so v Ljubljani: Dne 2. novembra: Gre^or Praznik, dninar, 26 let. — Izidor Saochet, iidtj, »let. ___FilMML ^ vecta povpcaacvanja po fl^BBvvVOHa mb* MSBMi Ipali !■ mM" dokazujcjo uwdp-ni vpiiv tega zdraviU, slasti koristoega kot bolesti utećujoče, dobro znano antirevma* tićno mazilo. V steklenicah po B 1-M. Po postne« povMtii razpoiilja to mazilo le-kafnar A. MtlA, c. in kr dvorni zalotnik aw BvBMta, Taafclnrtf t. V zalogah po deleli je izrecno zantevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko tn pod-pisom. 4 2 * Već vprašajočim costilničarjem: Izboljšati si hoćete svojo obrt ter proiret z jedili in pijaco pomnožiti. Priljubiti se hoćete pri svojih gostih in pridobiti mnogo stalnih. Vrh tega pa bočete pridobiti flfotovega denar-ja. Nabavite si Hupfeldovo g-lasbilo. Pišite Ludviku Hupfeldu na Dunaj, \ VI., Mariahilferstrasse, in zahtovaj-te natančne tiskovine gratis in franko. Priparoćamo našim rodbinam holinsho cikorijo. I B 0 I E 0 ilolhollia aro seđonjosti: iliti, srebrna, tnla. DlktOnasta li jekJua se dobi samo pri H. SUTTHER LJubl]ona, Mestnl tri. Lastu tovaru ar v ŠvlcL TlVHIlIll MR3MH BHnl I B 0 I B 0 I E 0 Proti 6 zo&olnlo in gnjilom zob izborno detefe dobro saana antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl strdl dlesao In odsirmnMe neprlietno sapo Iz ost 1 steklealca % narvodUom 1 kroao. Deželna lekama Milana Leusteka ▼ Linbltanl, Reslleva cesta *tsr. 1 polef Franc Jotefovega jabilcjncgi mosta. ■•lvslne-nstna in sobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag gospod lekamar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptlCne mslnslne-utne sobu« ▼ede, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno In od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporocal. Spoštovanjem Mato Kaurinovir, kr pošte meštar. NihCe već ne godrnji Cez slabosti in težavc. Ako pr sponi. Ki drti ietodce i«rave* Najboljšc krepčilo ždodo, potretoo t Ttaki skibui hiži! I-------------------!^S^2 I Usta« vmto ^^vVm 1 |W™0* Ini ■ !»*••"• I ^------------■———■----------------------■— " Izborno varstveno sredstvo «*« ~-~ aulkalična kislina proti «••■•• Inffskcljskim bolesnim | Isvira Iz čist« granitne skale« Pri mnogih Cfldenijak sijafao preizkoseno. Meteorolositno porodio. Viiin. iai mmjtm Slt-Z. Irc^aji gmciri tl*M JM+ ■■ 5 epait **!•"■ S.r § Nebo 4. X.pop. 7217 12 1 sr. jjzah oblačno . j 9. zv. ; 725 0 9 0 si. jvzhod del. jasno 5. i 7. zj. ; 720 8 5 0 si. svzh pol oblač. Srednja včerajšnja temperatura 76*, ' norm. 6 4 . Padavina v 24 urah 9 7 mm Fran in SerU Medica naznan-jata bulestnega srca smrt svojega dragega angeljćka Jfilutina starega osem mesecev, ki je včeraj zvečer ob 9. uri izdihnil. Mori, 4. novembra 1910. Mesto posebnega obvestila Knežje Schvvarzenbergova ProtivinsKa pratila I v Zagrebu, Ilica št. 31. flajelegantnej^a restavracija v Zapiin. Izvrstna kuhinja, točna postrežba, ! sestajanje vseh Slovencevt vojaški *7 —* koncerti. ^ aVsern cenj. damam .ijudno nazna- IT njam, da sem otvorila svoj || ii salon n u žcisko krojashro n in da vsa v to streico spadajoča dela tzvršujem točno. Naroćila z dežele se zvrsujejo točno mSm in na hitreje 3709 |-i tJ TBdlpo«taloaittrmnioiBkra|BO H rtsmnie. Koza JCcdved. {jnbljaaa. J Mestoi trg ŠL 24., II. nadstr. U ■ ■1__________________________________________■■ stođuenm irajišula Roman. C«m — ▼toi v*un K 1-tO, s r=^r= P#dlĐ SO Vtab T%& =- ■ . Ta rrični In zabavni roman se vr§i za zadnje velike vojne med Avstnjo in med TurČijo. Ozadje romanu je zgodovin^ko, v središtu pa stoji rin-ljiva Ijubezenska zgodba. Kdor vzame knjigo v roke, Jo bo Cital z najveCjim zanimanjem in pravim ttlitkom. Jfarotaa taj garna' v IJnbQanl. Lep, Cro, dobro obranjen 3710 klavir m po aimkl Mai prMa. Kjc, pove upravništvo »SIot. Naroda«. „tako iMf za ženska ro^na dela, priporoča Hiloaa Kilorle, ućitel ica ženskih rurn h lt*l v Mrdvodah, »edaj ^ LJnbllajO, 0ua|»km oosta th y# Kanarčki J'jW prisni harcartl (Sd«»* q AS; roller), domačc reje, izvrstni t'i^r P^v^>» &c priporočajo po niz- ■^ km cenah, 8, 10, 12 in 20 K. franc Urnama. Lliliijaai lotii trg n. 1L Kor oristi ja obf h deželnih jenleov popolnoma zmožna, ki zna »»trnografTati in strojepis se sprejme s 15. nozi: Tembrom t. L n: Ponudbc Da pofttni predal itev. 5, LJnbl]aaa. 3701 Svarilo! Fodpisani opozarjam Tsalcr^a, Icatcri bo dal blago ali posojilo mojemu mla-dMlcmemu >inu istrga im^na, k' )c ?aćel brrz rro ega dovoljenja tukai trgovino na svoje, da jaz nisem plaćrik pa tuđi ne odgovoren t nobenem slučaju zan|. V Bch. Bistrtci, 1. novembra 1910 Mijo Groboiek 369<> trgovec in gostiln ćar. Opozmrl« te na sezono kranjski!) klotois odlikovanih na razstavi v Par>zu 1. 1904 Razpo$iliam velike kranjske klo-base od pr.st uh kranisk^h praiićev po 40 vinar je v komad proti povietju. V za'ogi imam tuđi vsakovrstne v mojo stroko spadajoće mesmoe. Z odličnim 5p<»^tovanjem Franc Golob m«-*ar in prtkaj- valec 3704 Sp. Siika pri LJablJanL Damske čepiće, perilo vseh vrst, razno modno blago itd. se kupi najceneje pri tvrdki 0. Jezeršek (prej K. ftecknagel) na Mestnem trgu 24. nagrobnih vencev : in trakov. : Fran In £jub!jana, gradile 7 slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesiioniran instalater za male in veletoke. Vvalai •Uktritm* aaprsv« sa tat te mmi (i*««n out>ij»o »kc^a mc>w«gs otnrejj«) »'rogo po toiadrvnih predf>i«ih ; •lakih aW^aaaaflHaaal al^aV^Bav^B^^BV^P ■ *^** n Strtktf ijak a stretaroie. « Diiafti vestniL Narodno - napredno dijaštro. (Nadaljevanje iz zadnjega »Dijaš-haga, vestnika«.) Naš delavni nacrt, katerega pri- občinio v teku razprave, je v mnogih toekah soroden s programom narodnih radikalcev. Kar so mu nstvarili dobroga, kar so prinosi i dobrih idej, vsega toga ne zavraeamo a limine. Mi sprejemamo v mnogih toekah oni prvotni radikalno-narodni in gospodarski program iz leta 1900, katere-ga so poznejei radikalci začeli prezirati že po tržaškem shodu leta 1905, in katerega danes niti približno ne razuraejo. Tišti prvotni radikalni program pa je popolnoma vzprojem-ljiv za nas z nokaterimi modifikaci-jami, katere diktuje rezultat zadnjega dosetlotja. Kljubu temu pa vidijo radikalci v nas najhujše sovražnike. Vsak hip so nam očitali vse mo- goče in npruma bojo vat i so na dve strani, proti klerikalcem in radikalcem. Pomanjkanje skupnoga delova-Jija je bila velika škoda za nas. Kor je to sedaj skoro žo definitivno od-pravljeno, se lahko brez skrbi smejo-mo drastičnomu opisu prejšnjih raz-nior v naših društvih po radikalnem poro čilu: > Liberaloi v svojih društvih »Savi« na Dunaju, »Triglavu'« v Gradcu in »Iliriji« v Pragi nimajo pravza-prav ničesar enotnega; saj je znači Ino, da sili toliko Triglavanov, če pri do..i o na Dunaj, v načo »Slovenijom. Obotajočega narasčaja vsa ta lota, odkar jo nastopila na rod no- radikalna struja, njihova društva nišo dala nobenega, zato smo prav radi toga tako neizprosni nasprotniki Btare snieri. Mi so vsedemo večkrat ne ravno z velikim protivenjem k eni in isti mizi ž njimi, kor vomo, da naše tož-nje ne morejo najti v njih nasprot-stva, vsaj trajnoga ne; ne moremo pa vseono nikdar do vol j odsvetovati vsakemu abiturijontu, da naj ne hodi v njihove organizacije.« Nalašč smo navedli nekaj kom-plimentov vaše zaljubljenoga fanti ča, ki je pisal »Ob III. shodu narod-no-rndikalnega dijaštva«. Iz vsega ko vidi, kako grozno vzvišeno se čuti radikalna gospoda, ki pa so »vendar se vsede k isti mizi z nami«. Kaka sreča! Kesnično! Ta slog, kakor voje iz citiranoga mosta, je lasten, je tipičon za radikalee. Sebe povzdignjejo do fcmešnosti, a mi, ki vidimo tuđi za kulise, se snujemo teinu židovstvu, Ki obesi svojih par čednih oblek pred bran j arijo, no tri pa ima ćelo zalogo aamih — eap. Samohvala ni po našem okom, xato jo preiiramo, mi »• plakatnjemo svojih dobrih lastnosti. Na narodno-neprednem dijaitvn skratka me najdejo narodni radikalei nobene dobre dlačice in vendar — da omenim samo eno stvar — 06 nišo po secesiji naprednega dijadtva 6e niko-1 i vršile tako impozantne manifestacije za slovensko uni verao, kot ta-krat, ko radikalcev še ni bilo. No, zelo brezplodno bi bilo tako prepiranje, ki bi nas samo odvraealo od pravega dela. Z navedenim pa smo hoteli pokazati, kako strastao radikalci delnjejo na to, da se naše organizacije osmesljo in poblatijo pred javnostjo, da bi potem na naših raz-valinah sami — parazitirali. 2alibog, je ča« zamujen, tište želje se nišo izpolnile in letos je iz »akadomičnega stranišča« (pravi radikalni žargon) ferijalne »Save« prišla med našim mlaj&im dija&tvom ne ravno nova ideja, otrebiti s sebe tište, ki žive na naž račun. »Organizacijeki odsek« akademič-nesra ferijalne^a društva »Sava« je namree poveril svojemu nse>lnika nalojro, vsled katere se je odsek tuđi ustanovit, namreč izdelati statut za organizacijo vseh narodno-naprednih akademićnih dru£U*v. Po mnofrem trudu se vse delo Lon-čano in pripravljalni odbor sa »Organizacijo filovenskegra narodno-na-protlnoica dijaštva« je i*\ deloin* pa bo v kratki4ii posla] vs^ni našim društvom vabi Ih na enketo, kjer se bodo predloženi nacrti iKiobrili, se izbrala eksekutiva narodno-naprt^nejca dijaštva in pripravilo vse za velik kongres narodno-naprednega dijaštva, (Dalje prihodnjič.) Akademično ferijalno društvo »Sava«« nainerava ustanoviti v Novom mestu in v Itiriji podružnici za l\>lenjsko, ozironia za Notranjsko. Za intensivno delo je naravna iH^tre-ba decentralizacija in lokalizacija. Razven te^ra se v nianjšem delokro^ru veliko lažje izpeljejo podrobne nalo-jre. kukor pa v centralneni društvu, ki daje le bolj direktivo in navode. Akudeuiično ferijalnu društvo »Sava« se zato obraća na akademike iz Dolenjske in Notranjske s pozivom, naj pristopijo k akademičnemu feri-jalnemu društvu »Sava«, da se tako izpopolni naša ferijalna organizacija. Prihoduje velike počitniee mora jo že oajti našo orgunizacijo popol-no, da bouio prosti čas v domovini lahko izrabili najplodonosnejše in pokazali slovenski javnosti, posebno po nuostih in trpih, kaj je in kaj pre more organizirano narodno-napred-no dij&štvo! V Ljubljani opazujemo, da se bo v okrilju »Splošnegra slovenske^ra žonskepa društva« s sodelovanjein akademikov poskrbelo za dosledno narodno-napreden in v vseh javnih vprašanjih, kakor strokovnih in sta-novskih zadevah, primerno poučen ženski naraščaj. Dopisi s strani inte-resovanih naj se naslavljajo na pred-sednika akademičnega ferijalnepra društva »Sava«, Milka X a g 1 i č a , Ljubljana, Ilirska ulica 25. Narodno-napredna mladina. Živahno pihanjo niod narodno-napred-nimi akadomiki jo našlo vesel r-dmev pri vs#»m narodno-naprednom dija-čtvu. Idejo O. ». n. n. d., ki jih »o gojilo na£e dijaštvo žo pet let sistematično, doživljajo s*Mlaj uspeh z<-i uspe-hom. \aše dijaško gibanje jo sedaj popolnoma enotno od začetka dija-ško dobe do Izstopa iz visokih šol. Gojiti je treba začeto tak?, do bo le-t«»šnja II. glavna skupščina, ki Be bo vršila v velikih pooitnicah, zop€»t pokazala lep napredek naših organi-zaoij. Dopisi akademičnemu ferijalnomu društvu »Sava« v Ljubljani naj so po^iljajo na naslov: MHko Naglič, Ljubljana, Ilirska ulica 25. , DuImU riu nova in stara, najbolj&ih vrst, bftltfs, ftrnofm, »pola (»ljer) in tMplaovM po jako povoljnih ceoah razpo&ilja v rseh količioah 3265 Anton M li koti n posestoik TinofradoT io ?elttrlcc z viitn Kaštel - Lukiić, Dalmaoija. smiii! okroglo 1000 kvadratnih seiojer9 poleg državne ceste neposredni bhiiai kolodvora na Jeseoicah (Gorcnisko se pod ugodnimi pogojt teto] pTOJ» _ Pojasnila daje: IvaB Fl«fc«tarf P d lavtl|ttea m BmrttLt, M*te August Repu / Uidtti rio B. II (i tami).'. titfehtje, p#araffja »■ pr^aja vtatamtac sode pa) f ^I^KHai ^^Tili Blaž Jesenko LJsblJaaa, Start trg 11 priporoča klobnue cilindre, čepiće itd. najnovej&e faion« --.—<- po najnilji ceni. Popravila In preobleke tocoo U ceno. I Popu ila in pretbleie točno in ceno. Najcenej&e solnčoike io imk domaćega izdelka priporoCa Jos. Viđtnar Ljubljana Pred ftkofijo 19, Start trg 4, Preiarnova ulica 4. i LjsUjal Jtotoiii! dte«. i priporoča svojo bogato zalogo razDOTrstnih ptik ii ambenf lowa>kih potrebMin, vs«h tlel hpimm (biciklo?) kakor tuđi po oajniijih ceoah. Popravila pn§k9 Mma. kresovp bicfklow to£no in solidno. VeBkn, svetla, aMUMMM mesečna soba popolnoma separirana, M *44m % !§• •malmi na C*|xt>Ti Mstf %% Lf ▼ralte •• 3633 StampiHje ▼teli Trtt sa wn^m% Anton Černe fjwa In liiali^itatt knv#Bfea>vlh ntanantlll Unilua.Sv.Kincl. ISaMlarl IraakA. Globin /^^>b^XN ^najboljse^ M ne pomogni inptai avlBieatl so l( oajlioljii II. RASBEROER Ljubljana ^7 Sodnijska ulica žt. 5. tfci/dlias Mejfcolj« lm zob* Velike prednosti vim nudi ^^ neposredni nakup === v Moji tkAlnldl Ea i«skas zadostaje, da ostaaete za veds« ■oj odjcmiJec. Od vsakdanjih 3—8 m dolgih, brezhibnih in garantirano pralnih ostankov nudim vam za polovično ceno, 1 zavoj 4O—45 m aa mmo K 16«— sortiranih v ^ft*i**M zm posteljne prevleke, •istort za mo&ke srajce zelo trpeien, fraacatU cffir za srajce in bluze, flaaete Valerito v lepih vzorcih. BMdretisi za kuhinjske prepasnike in domaće oblefce ter belof močno in trpefno alata« za pertlo in postelje. Nadalje vam nudim, kot posebno specijalitetu najbolje, kar se more nuditi in sicer 1 zavoj SO-tt m *• mmo K 17-SO najlepslh novosti v damskem suknu: fcarfceate, islaniska as4M flaael«, heraeUMf kataa za toalete, bluze, domaje halje, do-mače in otroike obleke, alkeje« aaratat In ■arient s trakovi, bel in barvan. Vse naj* elecantnejse kakov ost i Prodajna vrednost nad 30 IC RazpoSilja se po povzetju x jamstvom, da se vnte denar takoj. te bi vam posiljatev ne ugajala. — Snraniia mmš m ft li—■■ — Vzorci vseh mojia Udelkov s tvorniikimJ cenami gratis n franko (isvzcmfi ostani«), 3*37 PozorI Pristne kranjske klobase velike 1 kom. 39 vln« male 11 kom. mm 2*— K ra^poSilja 3b44 M. Modic, Šiška- Ljubljana. Pristen dober brinjevec se dobi pri 334 LSEBEHIKUvSpotflflfl. HaiDovejša trgovina Mm G. F. Jurasek, prrl In odlni ćoAfco-alovonalU maji«*«-ralac klavirfev la trgovac v Ljubljani, Sv. Petra cesta St 62 a. 1. aadstr. s L novembrom pa na Poljanski cesti st. 13, kjer poveCa svojo zalogo. ^a^mfl^B planini in harmoniji ne a^^^^^^Ff preselm po dobu kakovobii |Ty L glasa in solidni sestavi, edi-**Ci 1 nole alovanaki Izaelkl ^ od 450 K viie, tunnuniji pa od 150 K više. Vsa v to stroko spadaiočit poplavila kakor tuđi uglaševanje vseh siste mov klavirjev izvršuie po jaku nukih brez-konkurenfnih cenah. Imenovana tvrdka vzanie stare klavirje v račun za naiviSje cene, ak> se pri njej kupi nov klavir. Za v&kk pri njej kupljeni in^trurr.č.rt jamči imenovana trrdka 10 let fcCjiasbeni Matici« m drugim ^lovtt*-skirn navodom uglaŠUjt- Klavirje edino -• koncealonirana tvrtfka Jura sok. 1(1 IJUjii (ItarodBi Dom) v Voloskem tiiai mtiuM iltmft. fiotel»lečiliita Opatija, stoji ob državni cesti v blizini postaje električne železnice. Preskrbljen je i vodovodom in električno ra/-svetljavo. Sobe i majo krasen razgled na morje. V hotelu je restavracija z izvrsUo kuhinjo. Todjo se znamenita tstrska in dalmatinska vina. tene zmerne. iiH9 Priporoča se | Marija Medved, zaknpnica. Ceno posteljno perje! Kajbtljsi ff§ki iskipoi ?ir. ?Hl~> ^|^kv Kg 3ivega»dohrega, ^T^^^ puljcne|f» 2 K; boJj-^k^ teg* 2 40 K, pnraa ^fl^^ft^jSj^ bclrga 4 K. brlefa ^^^^j^^Vj puha«tega 5 Io K, ^^2|^^C^^I|B9P% ^H vele£nega idc &£^BnWan9^naViaobeic-ga, puljr-nega, 64o K & K, i.^ puha, aivega 6 K, 7 K, beicga, finega 10 K, cajnaejši prsni puh 12 K \art»tila v4 5 k^ aa»rej frank*. Ziotovliene poštede %rr drega, belega ali ruracnega aankinga, per nica 180 cm dolga, i20 cm iiroka, i ćrenm iglaToicama, 80 cm ćlg, 60 cm iu, polnjen* x do vim, sivim, prav stanovitom puhaktuit perjem 16 K, na pol puh 20 K; puh JU K, poaamezne pernice 10 K, 1> K, 14 K, 16 K, iffUrmce 3 K, S 50, 4 R. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K. 14 K 7u, 17 K 80. 21 K, iglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 2\)t 5 K 70, spodnja pernica u mo^nega, Crtaste ga gradla, 180 cm dolga, 116 cm sir. 12 K 80, 14 K 80 kaapoiilja ae po pOTietju, od 12 K naprej Iranko. Lahko ae franko zamenja sa neugajaioĆe »c ime denar. Natanćni cenovniki i^mtia in trmnko. I lotei. Detortct ft. 767, teti Svoji i svijtel jhrtlM tvrobt Hilko Krapei urar In trgo?ec tjtfcljau, J*8to trf «t». 3. ^— Ustanovljeno leta 1851. > Ccn|. oočinstvtt priporoćam svofo bogato smloco 19&4 nnnnnn^nBnnnnB^a^nH InH nVnnTnnnnnnnnM nn^nr a nn^^^n^nnnnnnniniHV nnnnj 4V^P^^Pnnn^nnv ^nnv y vBaMPVg pmmiv ib wnsnBi Osobito sedaj ob priliki božica in Noveja leta. munenU scm se^prodsjati Zm tmbo pfMnno mM no-narnnBO nro |MMni i nnv. VMM 3178 vinske sode nekaj skoro novih, ii trdega lesa od 56—100 I, od 400—650 I, in od 900 do 3000 i prate p+ Btikl eeal F. CASCIO Lingarjeva ulica štl. Zraven škofije. Islredoi banka * [Eskyiti sponteJen podružnica v Trstu, j Piazza del Ponterosso 3. ! obrcstujc ■ vloge na knjižice 41/« ■ ■ premijske vloge 4s«°0 ■ ■ vloge v tekočem računa ■ . ■ .*. .*. po dogovoru. .*. .-. ■ PoStne položnice se pošljejo na željo zastonj. i Bančni posli vsake vrste. > 2642 Vadija in kavcije. Kdor hoće kupiti zavitek za 6 vinarev, naj zahteva izključno T424 „^^TTOmdtl cigaretni papir. Sanssouci •rbaaat aajb. zaaatka, izielek pa flraac aetadL Carte o aa razpolago Centralni u rad: Dunaj, I., JHaximflianstrasse 9. šS:TALISMA N ^C: ^GASIMO EBESER^VE = .V-&.^:v-." •'-v % >->'-'tSšfeLc-.-7-* r2?:^ Žari ^Bjw^^B m Si t vV ■ ^l^jR^^H H^l *^B^B Kl 1 ^I^B^B^B^Bv^^^S^v ^^^^^^^ šlvalnt stroji i«Tse le mogot« ntaea«, ne samo industrijske stroke, nego za vsa šivalna dela v rodbini, se lahko dobivajo pri nts. Faslte na to, da kopni ete ▼ naJOi Naš« prodaj alnlce spoznate po sgor^ prodaj a In i c ah. n]am kasaln. SINGER Co. d. d. za šivalne strofe. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Zelo interesantno don zastonj razpošilja . movsake-J\ mu brez i \ obvezno-4] sti v nadi, PJ da izkaže ?m mo trpe-f čemu člo-veštvu s tem veliko uslugo. Vbak, ki se čuti boinega in siabega, naj bere to bro- Suro, ker mnogo bolni- kov Se ne ve da se more uporabiti galvanski trajni tok z najboljšim uspehom splošni živini otlab*!cst<, revmatizmu, n©vralg*|t, motenju prebav« vsU i n*r-vcznv»tl, ohrom#tc»t, poma jk nju spa nja, gi» otou, slabe tnostl v»eh vr t, Knjiga ki jo poSljemo vsakemu gratis in franko ni cenik marveč znanstvena razprava pisana v razumljivem poljudnem jeziku, tedaj pristopna vsakemu. Clek^ro - terapevtiika ordinacija DnnaL L, lchwang&M6 t. Mtuanin Aat a. a. 3687 5 X! 1910. Bvpoa ma »rosplaeBO ajillfo. ~ Na 9 El*ktro-t*rsp«vtiitro ordinacijo # na Ountju, I, ScHwa"faas«) J 1, M*xianln Aot • fi {prosim poaljtte mi knjigo: ■ MF° gratis in Uanko. *^aj Ime: ..----------------------. Haalov:___________________ EŠVGOSkO sin io nleie Angelovo 2038 Mili Priporoča tovarna IM Skini v Ljubljani. StEiiiute Mt Ubmi Đata krtajaa, aai|vUJ» prliaaal* , R. W0LF Devin-Bockan Podružnica: Dnaa| nit mm ■■■■■r*i it. Baj~ PreaiCne in lepremiCM polaoparae io pateitne ~^B] £: vročeparne lokomobile^j ^------* "—^^* wt IO 4o aOO konjskih •«. la|b«l| ■liMiMllBl, Ba|*tl| tof*tal tat ubmIIM « |ete B«|stmre|to l|abllanska mnilnilDiia siaumi ii sira! G. Flux Gosposka ulica itev. 6, prtporoca trn nmmmtt* lo bolfa« Mi Mm vsake vme kakor prHate« trfersto 1» gofihHiko oaeH« taMra rasUtetU elaie*, alaatl sa iaaaat Voatea I« a^atkor aiotmo hitre pmtr+t* Potnina tukaj. Prtil K u atlaačtt aittov. 36II Sukno ia aada« Mtft m lartl leciat tvorolta sukna v Sprejema zavarovanja ćloveškega življenja po najraznovrstnejSih kombina-cijah pod tako ufodnimi pogoji, ko noDcna druga zavarovalnica. Zlastl Jt ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z man|iajoCimi se 1942 vplačili. „SI^AVIJA" ••. - ••• vxajaaiae> iawai>ewalee baaka w PmmmK ••• • .-. fe ftlikestl draga najenaa lanvetaMca aaae tfrlan a facaked alenatta aaretea epom. ■ar lama meda i wm Sr£?L i fapai id m li -w ■■^■■■■^■■■■■■BaaaaaaaaaaaaaaaaaaBB^BBH^BHaM^BHVBVB^BBBBBBBBH^BB Zavarujc poslopja in premifnint proti Mtarnlm Ikodam po najnifjlh cenah Škode etnjuje takoj ki naikulantntj«. Uživa najbolja! tlovaa. kodtr poskijt. DoroljuM li tfsttga doMka laa«tn# pj||M^UJ| aa Ba\a%aftfkaiBB^Ba% AaVj a^BtaJksMJa^BSaVnVaa^aVaVMai BBBBBBBBABBB^Bi|MBaaaa-^Bm^Bm^Bm^Bm^Bm^BB]i||BkBBBBri|BBaHB__^^^^^^^^^_aa_MMaBaaBB fnStn Krupa lanenooljnati firnež Oijnate barvc fasadne. barvc a fcBc, po Tzordlu Slikarski vzorci h papir a vzarcc £aki prisM uglđld a vozan, a toh<*Wa ii a poie. StekUrski klej (kit) pHsBaao la strak#¥B« Karboiinej ^ Jrtavcc (gips) a polobarje ia a statk. COPICI :« lomaSega iz&elka a ddarjc ii a tsako obrt fthporoča yi3olj }(auptinann v rjabljanu Prva kraatska liiim altaattk barr, BnMtn, Imkam la Btekiarsluga kto{A> Zaktctajtc codkcl 1 s trpiii z meSanim blagom v zvezi z deželntmi pridelki je naprodaj ▼ ftatfaikn. JV.izvr se v g« etilni pn Plf ■ karfa sa D#lealftU eestt. 366* Mekaj 3659 pohištva in sic r toaletna mišica m 2 attai •aiarici, Ttili mlza, ngaiai stil t«r otr#iki voutek se ceno proda na MikloilteTl ceati 26, L nadat Utm fealjl« kuharico ki bi bila zmožna voditi samostojno gospodinjst*o, starost 30—40 let Nastop 25. BOTtmbra L L 3635 Pcnu Jbe pod „Defcn Slulfea" oa upravništvo »Slov. Naroda«. Nova hiša z vrtom in dvema stavb Sčcma (• ttftpr^tel v Ljubljani, Sopaliika vile« 12. Poizvc %c v isti ulici Št 4 ali pr lastniku T. Korbarja v Ctrknem, OoriiHO. 3520 ft 1 1 1 1 na dom v^Ljubljani: jlllld 11 u ti U V d 111 V u ^rr^rir^^i^-ik ^*» Trake, premog, oglje, briketi i. t. d. —- najceneje pn tvrdki 3436 ST. O. TAUZHLR, Dunajsk* cesta it. 47, — telefon itov. 15S. Izvleček iz voznega reda. ***** ta L|«fel|aad> f)«*. toL) Prlte4 v M«M|fts« U«ia« teitjtultfj), T4>4 zjutra). Osebm »tak * smeri: TrBfc, 7»14 zjutr.jt Osebai vlak is jQ*eal% * tesenice, Trbii, Bcijak, Gorica, Trst, j^j M brzovlak iz bertina, Dra*i%« C€Jt>vec ^raffc. Unca, Monakovegi, Solnograda /*90 ^)utra|. Osebni vlak * raeri: Grosupljc, Badgasteina, Beljaka, Gone«, fr»u, Trtici Št. Jani, Rodolfovo. Stnia-Toplice, Koćcrj«. 9-ea ijutrmj. O^boi v>k is iCoćev)«, Ra- e*l3 dv^oidno, O»cbni viak v imeri: |c^- dolfovega, (ir«iaplj*, St Jaaia, meč, 2 zvezo na brzovlak v Ce5eT«c, '0-12 dopoldnt: Oscbnt vlak \M Trbilt. Dunaj j. k.. Linč, Prago. Oraidanc, Berlin, Jescnic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, Bcljak, Badgastein, Solnograd, Monakoto, '£• K Cclovca, Viisingcna. DOsscidorfi, Koiin Kolina Wiesbadna, Frankobroda, Mana- 11-M AopoKln«. OiebBifttfneri: Triič, S^T'n.r0^*1* ^0™^«*. Badga- U^rucc. Trd* Bcijak, Celovec, Gorica, ^1^^^: o^boi ,!ak i, Gorict, lrsl> ^ . , ,_ __ Jcs^nic, CrLvca, Beljitka, Tifiča. 1-S3 p^poMfi«. Cebiu »lak j ameri: Gro- »^^ HH'dn«i Osetmi Tlak n Koćerii, •opije. Hudolfovo, St Jani, Straia-Topuce, strai«- - To^lic, Rodoifavegm, Grocuplim, KoćeTJe. St Jania J-3O p^poidn^Otebni Tlak r »eri: Triič, 4M7 MH|inc Ot^ml vlak ii Trblfa. O k»emce. Trbil, Beljak, Oonca, Trrt, ioTCaf Beijaa*, ^ionec, Tr«a, !r»«-uict T-fića, Celovot 6 58 zv•&•<*-. i>»ct>ni »tafc >s jese^ic. v zvezi •-S6 xv*6«r. Osebni vlak ▼ «m«ri: lr£>ć, na brzovlak iz Berlina, Draidan, t ra**e, lcMiuce, z zvezo na brzovlak v Bel)ak. Unca, ..Vj*ca. MonaKovega, Soiaograda, Celovec. Dunaj, z. k., Baagastein, Solno- Badgasteina, rt«i|a*a, Dunaja \. k. grad, Monakovo, lnomost, Frankobrod, S*t5 x«*6«r: O»et>oi via* i ^c.j*ta, Trbiii U'iesbaden, Kolin, Dusseldorl, Vli&singeo, Oio^ca, Trst^. Gorice. )e*rnjc, Triića. Trbii. f>O7 zv*6#>rt usebai vlaa is Koće?^, Str*'«- r4O iw6*r. Otebni vlak 7 imeri: Grocopljo Toplic Kadoifoveo, Gro*upl)a. bt Jania, St janž, RadolfOTO, Koćctjc H-aa omn*6i: Osebm tlak * Tro^ia, lcj«« lOlO f>*n*4l. O»ebcu vlak v smeri: Jeso- Bciiaka, Trsta, ^onre, !et«atc. uce, Beiiak. Gorica, Trst PH1M4 V LfotliftM (drtirM itUialc*). OM t. Ll^li^ (dM.^ taWf^ ^ r^;.MeSecSuKaKa«Ska. 7*28 zjutraj Osebn* v ak: v Kamui«. •HO iv*A«rr Me&anec * KAinmaa. a-O6 p>«poi4fi«: Meanec » Kamnik. IO SO po noći: Mešanec u Kamaika 19 oi 7*S5 xvd>6«r: Meia ec v Kanuu*. nedeljah .n pra^mkih v mesecu oktobru. IV— p«n«ćl: Mešanec v Kamnik le ob ne- Čau pnhod* w odhođa »o oatcdcoi # arodajt deljah in praznikih v mesecu oktobru. evropejake« ea««. C. kr. držaTno-želeiniški ravnateljstvo v Trstu Po sveto. * 2eaako maJćevaiije. V Barceloni so našli delavci blisu morja nago rnoško truplo brez glave, rok in nog in mnogimi ranami vsled bodljajev. Našli so nedaleč proč glavo in v neki hiŽi na Calle Rooer de Flor noge in roke. Sum je padel slednjič na ženo umorjenega mizarja Folcha, ki je ži-vela z možem v prepiru. Svoj grozen cin je izvršila 6 pomočjo treh pomoč-nikov evojega moža. * Kje se doajaja najveČ gamono-rov. Nck nem&ki list poroca, da se največ saraomorov dogaja v Sakson-ski, kjer prihaja na milijon prebival-pev 330 samomorov, v vsej Nemciji 220 samomorov. Nemeijo v tem pogledu nadkriljujo samo Francoska, kjer se dogaja 225 saniomorov na milijon prebivalcev in Švica z 221. V Avstriji znaša število 163, v Angle-ški 87, v Norveški 63, v Italiji 56, in v Rusiji 33, na Španskem šarao 18. * Prvi zakon za plovbo po iraku. Odposlanstvo franeoskega aerokluba je nekega dne izročilo ministru Mil-lerandu zakonski nacrt za plovbo po zraku. Nacrt je izdelal tajnik kluba « đvetnik Imbecq. Pred vsem se mora, kdor želi upravljati zrakoplovom ali letećim strojem, podvreoi stroge-mu iziptu pred strakovno komisijo in dokazati, da je popolnoma vešc upravljanju. Za tem prihaja vrsta paragraf ov, v ka tor ih je odrejeno, kako se imajo vladati zrakoplovci, ako se sestanejo v zraku. Nadalje ni >vobodno leteti preko mesta. ako ni-ma zrakoplov za to posebnoga dovo* ljenja. Vsaki aeroplan mora imeti vidljivo jasnim pismom označeno številko, a ponoći mora biti ta števil-ka razsvetljena. Ali tuđi prebivale! na 7PLiilji imajo neke obveze nasproti I potovalcem po zraku. Vsak, kdor ima i na svojem posestvu hibo, ki je višja ne^o 50 metrov, mora postaviti ponoći na hišo svetilko z moćno svetlo-bo. Istotako morajo biti razsvetljene tuđi strehe kolodvorov, a razun tega mora biti z belim črkami označeno ime mesta, kjer je kolodvor. * Koliko ljudi se lahko preživi na zemlji. Na eeli zemlji se nahaja >^daj približno 1 milijarda in 467 milijonov prebivalcev, tako da priđe na kvadratni kilometer približno komaj 15 ljudi. Ako se deli skupna celota površine 46,350.000 angrleških kvadratnih mil (po 259 kvadr. km) v tri dele: rodovitno zemljo, obdelano zemljo, stepe in pustinje, potezu bi bilo od teh 28 milijonov an^Ieških kvadratnih milj rodovitno zemlje, 14 inilijonov step in 4 milijon« pustinj in puščav. Najvišje število ljudi, ki iih mora prehraniti rodovitna zemlja, bi jili bilo po Raventainu 20 na kvadratno miljo. Na ta način bi bilo 5993 milijonov prebivalcev maksimum ljudi, ki bi jih mogla zemlja v sedanjein stanju prehraniti. Ako se Ijudje na enak način pomnožijo, kot v zadnjih deset letih, bi se to število doseglo že v leta 2072, torej po 162 letih. Gotovo, da se da se mnogo ne-rodovitne zemlje predelati v rodovit-□o, ali vendar se razvidi iz tega, da >o obijudenosti zemlje stavljene gro-tove meje. * Japonei in iaji jeziki. Menda ara ni na svetu naroda, ki bi se učil tujih jezikov tako pridno, kakor Ja-ponci. Tujih jezikov se sicer ne nauče temeljito, ali veodar se privadi-jo vsakemu toliko, da izražajo ž njim brez težave svoje misli. Zlasti pa se 'jčijo teh treh jezikov: a.nf?leškega, franeoskegra in nera&kefta. Ruski jezik so začeli Japonei vpoštevati še-lo po rusko - japonski vojni. Do te dobe je bilo pa tuđi učenje drugih tujih jezikov pravzaprav le slučajno. Po tej vojni pa so se postavili na racijonalno podlago in pričeli so Tistanavljati sole za tuje jezike. Na oelu teh sol stoji tokijska normalna bola za tuje jezike, kjer se predava: anirleski, franeoski, nemški, ruski, laški in španski jezik. Tečaj je dvele-ten. Pouk v tej eoli je urejen prav dobro, tako, da učenci že tekom dveh let obvladajo par iz med navedenih jezikov. Med orVnci se nabaja runo^o iastnikov, ki se bavijo posebno pridno z rusčino, Ko so dopoldne navad-uo v službi, obiskujejo večerne teća-je. Treba je omeniti, da Japonska strogo pazi, 6e in kako se uee Rusi japonskega jezika in posnema vsak njihov korak. Tako n. pr. ko je ustanovila Rusija vojaški vzhodni zavod, no Japonei takoj ustanovili solo rn-*k*ga jezika v Curicu in vojno miri i strstvo poSilja na tokijsko univerao vsako Ieto po pet mladih častnikov na svoje stroške. Ko dovrše univer-zo, morajo predavati priučene jezike v vojaškib krogih. Vidi se, da Japon-fi vodo, kolike važnosti je znanje je-*ikov, zato ne štedijo v nobenem ozi-ru, ne z denarjem in ne s trudom, da se jih nauče. Koliko jezikov znad, toliko mož veljaš! * Sponi in žaželk. Važne podatke ° spomin u žuželk je napiftal franoo-ski raziskovalee Feliks Plateau v no-vem zvezku »I/ annee psychologi-qrie ba v prvi 1 \Tsti spremeniti lovski zakon v Afri- | ki, ako se hoče, da se kolonisti stalno nastanijo v Afriki. V naselbinah kro-ži peticija, da se zaprosi od tozadev-nih vlad zaščito levov, a vsak lovec, i ki želi ustreliti leva, mora prej po- j kazati dvajset antilopnih repov. Nadalje pripoveduje omenjeni učenjak, da se je on pri Ugandi sostal z Roo-seveltom, ki je v petih dnoh ubli tri leve. Longworth eeni škodo, ki jo je j Roosevelt napravil g svojim lovom, na več milijonov, ako se sploh da preceniti izguba živali, ki so korist-ne za rastlinstvo in za napredek dežele. * Zgodovina besede »gas«. Belgijski kemik Ivan Baptist voni llel-mont (1577 do 1644) je prvi u vol be-sedo »gas« v znanost. Dolgo ^o se kemiki in filologi prepirali, < dkod je on to besedo vzel. V »Cheniiker-Zeitung« razpravlja Maks Spet**r podrobno o zgodo vini tega spora in o i etimologiji bes de »gas«. Po tej raz-pravi mislilo se je najprej, da je Hel- j mont napravil to brsedo iz grske besede »ehaos«. To mnenje so v začetku imeli za pravo, in pozneje so je po-vsem opustili, dokler je nišo v novej-šem času zopet vsprejeli. Drugi nišo smatrali besede »ehaos« kakor prvobitno besedo, iz katere da je nastal »gas«, marveč da je nastala iz sans-kritskf besede »akasha«, s katero be-sedo literatura »Veda« od najstarej-šega časa označuje svetleni eter. — Ramsov je niuenja, da se beseda »gasm1^ tuđi aaaBaaiupMaak^ BSa^B^F^avJa^vA^Pa^^'J^B^VA' %*a^a-' ^™^^*^^^^^^^^*^^*^^^P^'™*l^a>a^P^^F naia^AaMf slaVaSffL Ma ^LyAWsi sAL ■w*WW ■■■■aaaa p ^^^ ^^aaaajaB ■■■■■ Poprave in ufUlevanja se izvriujejo točas in raCunijo najcenejc. Gramofone najbolji« vrste po asjftifji ceni avtomatićae, posebno sa gostilni* tmrje priprava« priforoča llvo Bajželj Ljubljaaa , IdVi Tmziii ađi 11 cs*iis«n. RifS+Uf m M\t sajatrejic ttovefttkt sloUc a K J-SS. — ISM Ifel R 2-—. 2514 IJudevlt Borovnlk puškar v Berovliak (Fe>t»-lach) na Koreskeiti. se Drtporoc* « izdelovanje «rsasvvvratata paasa za »ovce in strelce po n-Jnovcjiih tistemih pod popoInim jamstvom Tuđi prt> a#la|« stare samokresnicef sprejema vsako-vrstna poaralla ter jih toćno ia dobro Izvrtale. Vsc puike so na c. kr. preskuie* ralnici in od mene preizkuiene. — iluatr«* 13 tmnl oonlfcl u«t«fij. ^■eciaiaeia gaaij« DO ttaAiBJCBl SttDjV ^ : tr.CSU dtk«Z£E< ^itcljiitLail i k Lvli\ii>< ft \stk A i lekirciiah ta JBk (Uc^snjas. Jkm OLLA je več nego 2000zdravni-kov označilo sa aafsaao- sUtsIss. Zaloga v Ljubljani: A. Rlafka, R. SaSaik, Oibriei Piccoli, Ickar-nar, A. Kane drogerija, Aot Krisper. Zahtevajte, da Vam Va5 dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajal'sč zastonj od tvornico sa gmaml OLLA aa Paaaja IL 3o0f Pratsrstr. 57. 1000 Lasee vpletke (kite) iolga prereza • . • E 5'— Cldolga preyexa . w ?• - atka prereza . . „ 9'— ff n fdia „12-- ■cžno svctle (tlonđ) io sive 20* w drafje priporoča S. Strmoli, brivae In 1«—itmr, tjubljana, pod Jrančo št. 1, (sravan ćevl|arskega saosta). Izdelnje fsa laftftlčarska Slela so- lidao in okusno. Ceaa za delo kite 3 K. Kupnje zaedeae \n rezaae leaske lasa po MjTiJjiU ceaaa. 1164 V Auaemsio in Kao ado artpravaa, soaoaa ta saasal Iva vatafa Cunard Line. • ■bYbb\^^^^A AfS* aa\aBaSBBSl^B^aB^BB^BBlaK aBkaa^aaBHa^^BiaBkAaB^B^MBk. S^R^b^hbak^k . ^Hs^b^^f^S) sisa vavvav^BBavapa^avvBav b^vj a^Br*jSa^B4as^ss^^B m sT^Braj'a w Pannoma, 15. novembra 1910. Ultonia, 29. novembra 1910. Carpathia, 20. decembra 1910. b Uvoraoala: 1515 NajveČji in najlepši pamiki sveta. Lusitanta 17. decembra 1910. Mauretania 19 novembra, 10. decembra 1910. Pojasnila la vuzne karte pri kasama*. 4f»oUI«»a»^Ss v Maaltaal, aissiiaivs allas šsav. SS, polef cerkve Srca JeansovcfS- Vozna cena Trst-New York III razred K 180 za odraslo osebo z dav kom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z dav kom vred. Musgraves erigiaalac Irske pc8 Najbolji« tm'nottrtlne s peči MdujosH. Vte vdikMti 9i fm *• 32M a* kariuc m» CH. GARMS tama na nsmiii mm. banovome i 2 sobama, predsobo in kuhinjo se sa MnttftiOV t*jraalma4sla mirni strakt. Već -r poizve pn AlakaaBslra ■Msta, Walf ara allaa ŠL L 367S ihlibSJ IMO gospodična kot prodolaikn v traUkl ali papiral trgOTinl v mestu ali n«t dezeli, gre pa tuđi drukam. Nasl< v p«ve upr. »SI. Nar.« 3C72 Ženitna ponudba! Mlad trgovec na d^žHi se želi po-ročiti z gospodično ali vdovo brex otrok, ki bi imela nckai prrmožrnja. Samo resne ponud^e •; shU^ naj se po^ljejo pod Šifro „A. Z- 10*1 oa upravništTO »Slov. Naru ja«. Tajnost zajamdena* 360© V hi$i ^tev. 2 V Spođnjl fi iU ae tafcol odda pekarija Peč je amerikanskfga si>iema in bi bilo prav potrebno, da se oglasi za to pravi, zpraAam mrj>ter. Even-tualio se pod ugodnimi plačiloimi pogoji proda hiša, ki d« naša ietno 6000 kroo. Ohcnem it» pa naprpđaj na Va* dovodili časti blizu prc.aza ^amniAke it tt zn ce zemljisce ze parcelirano, za atavbo 40 hii ali pa za kako veliko tovarno. VrĆ pove lastuiK Seiđl V Sp. ftlakL 3699 Nedosežno Majnovejia " auta iznaia ■Iglisasko gnmasto blage za motka. Porabno aa leta. K 4-SO. ttz 2 ailjoni kosov proiimh f feratkrm časa. ■Iflftasko gasmasto blago ia teasaa> A'arstvo žensk ) Priporočili najprvi zdrav-niški strokuvnjaki, porabno na leta K 2-S0. Kdor posije denar naprej (tudt pismene znamke) mu poštje diskretno in poštninc prosto, sicer 5o vin. več, edina prodaja H. AUER tvornica za gumasto blago. vaaai IX 2, Maasaorf srstraasa 3—0. POZOR! ■9* Najootejši in DsjfinejSi ^BS pletilni stroj aa lopioo, BOfavieo, ia dmsjo pjs> tonlao nudi v>akomur t rez railike trafoa ta dol>or aaalnioli. Glavno zastopstvo ia prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2578 Franc Kos ■sohaaitea iadsiatri|a plotoafa smodao koatokoilo illitljaoi. Sodsa olica ste?. 3L Praapofctl laj e*Mlkl br^s^la^no. Vinko jVtajdič valjEBi ilio»Kija —— |KrMtiali«>. ——— NajvcČj^ proizvijanja priznano naj boljih picničiiih mok in krmnih izdelkov, ki uvirajo iz najbolj izbranih pienićnih vrst Protivodi vzamc|o jako veliko vode v k in dacto kvantiUtivno nedoscgljiv pfidelek. kar Je zUsti ta gospode pe-kovske raojstre acpreccfiljive vrednosti. Zaaaopstva in aalofc: 28 *™^~™saaaii a^M^vviaaai *^^wa_^^wa% *^^^S**™Jb aaiaBBjBjBk aaaaaaa^^^^i ••^" Brsojavi: ftasjasal asJhsj tf—1» --------- "-™—— -^»^^BB»--^WBB^aBB^HBBBBjBB»j»zaBmaBBa»»»^B^a»aB»»»a»B*MH^M ■ 'PUH pivo i; ta deike pimu v Čeških Budejevloah. To je izborno, na plzenjski naAIn varjeno phr*. Zaloge: Izubijana: V.KI^mai. ltstt lefarttt * lHleol. Postojna: Emil pL 6ariarolli. PuIJs Laoko BrUL Tntffi atstolt 1875 Valenčič. Reka-Sniak: teto taMIck. i I rroaanioT« allce St f PjLjubttana* Julija Stor v Prešernovih ulioah itev. 5. . RUniCa nitgi nikli, daniti, li itnJBI ^ fofljn. tevlin za UwHeMh ii priđUl 3w mmm girstit Mlin. Klofsatsa tn lako akrtaa Izvriltov po ▼sok eonak. o271 Tovarna oljnaiih barv, laka in firneža Ljubljana 343 črkosHkarja, hkirarja, stavbna in pohištvcna pteskarja, Prodajalnicai JHJ Delavnicai Miklošičeva ulica št. 6. _ Igriška ulica štev. 6. nasproti hotela „Union". lEJ »*£S»*3asa*&S$®W»€?£9'«@t^ Ustanovljeno leta 1£42. UK iei izuMaiiia las! •* nič već prm]aj3! Las]2 in finža &i!!eio 0j&j¥3 i „Usni Petrolin" L^Si Vetaicmcga t&boratorij« Sfc'ebarg L. laseaiii-tr?a a on ti proti irjudaav !d»Br. JL«s3l Petrolin- sertđe-■ica 3 R tq I IM. Stao fnsturu ako je * stt'i'raico tn ovo^af kartao »risaj^d Mrwa P. SthuldiaacTi Ictfi. Venuti ipfroratanj S*Kkarg Dobiva se pristen: Postojna: Baccarcich, lekarna. BreŽe: H. Hau^er, drogerija. Gorica S Ant Maln?gT drogerija. Celovec! Birnbacherf lek, Pavel Hauser, lek., Eger nasl, lek »pri Angelu«, Ant. Kobcr, drogerija. Ljubljana: Jos. Mayr, !ek., Ant. Kane, drog., Gabriel Piccoli, lekarna, Sušnik, lekarna. Lipnica: LautnerS Zechner, lek. Trlii: Vine. Eggenberger, lek. Puij: A. Cureltch, drog., G. To-minz, drogerija, Aug. Zu-liani, drt gerija. Đeljak: Lud. Assmann, lek., Fr. Martinek, drogerija, Ernest Stumpf, drogerija. Itvan ]ax in sin v Ljubljani □unajska cesta 17 priporoća svojo bogato zalogo Šitralni si roj i za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v liiSi, Pisalni stroji „ADLER". Betonsko podjeije. Tvornica iittga kamenja in tnarmoria ZiLJES & HORN Izđelovanjs katnnoseških dol is „uraetnega kamenja" kakor: htopnjice, pustamente, baJustrade, crnamente in kipe, vrtne ograje po nacrtu, podbojc za hišoa vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mu Uje, 1714 cementne cevi itd. Prevzemaoje kanalizacif in fnndamentOT la atrofo ▼ isvriliov. Umetci marmor (Carralytb patent) za obhajilne miže, oltarje, pre vleko stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih htfah. Xylolith kamenolos je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in za« sebne stavbe. /elo pulagoden za pisarne, hodnike, sobe ; tiha hoja, tope), breai špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv, v poljubnih barvah od najpriprostej$e do najfinejie isvrftitve. Projektiranje in izvršite* žolomobotOMaUh atavb) stropov, mohtov, rezervarjev (sodov za vino) in ceiih tovara po inienirju-strokovnjaku, kateri daje na željo tuđi strokovna mnenja. Teiefoi 237. LJnblJaiMi Diuui[slui cesta 73» Telef#t m- A. KUMST i Velika zaloga oba val a« |LukA a^ v^^feaA aia\ Ihb^^ba. f Mfcftai aaraaia u bvrlajtj* Htm la f aisU ceat. V«c sere h tanajalcj« ia zanaaajt j#> — W laaaajia aaraMii aaj se ilaf«v«U »i«rc« pttUti. «10 Fr. P. Zajec ■pMtf *t Im trg«v«e a slataln« In •» »hralu«. StaH trg «6. reprarUa a« lmtw|i|» Slovenski optični zivoi v CjobljuL Jletmttjptl6d zaroa t IjiHjani Josip Stupica jersnenar In sedlar v Ljubljani, Slemškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogito jtlojo najrazličaejšib konjskih opi*av kakor tuđi krasno opr«a*l]«B« kočije, druge vozove in najraztičnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalog!, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb- •čine kakor tuđi že obrabljen« vozovo In konjske nprave« fini Krejči tjDbljana, Vcl/ova ni. i\. 5. prp rora svojo bogato zalOOJO naJmodomoJUh, najltaio|alli kožuhovin, klobukov in čepić. Prevzema tuđi vsa v to vrsto sptda- joCa popravila proti najnizji ceni. Kupuje tuđi vsakovrstne kolo aUv- laćine in jih najbolje pUčojc. Jlagocenoin solidno. Spedalna trgovina Itelk ročnih del TIHI JliER vLfAHMl, Židovska ulica Mav. 5. 1 Predtiskarija | 1 | Tamburiranje Montiranje :-: .[""" | Plisiranje :-:;.; lwmi 4«tv dekteta In Seaavtalia sta-rotti, ako rabijo maja najnevejl« am aVBaMaBmBBal aBaa% aaMBBBBal A I I aSaBBaaB>aBB ttaa\ W^NW 99 ^W 4111 VvOT •• ptvL Rabi se samo zunanje edmo zanesljtvoučinkujo^e sred-*tvo, zajamčeno neikodljtvo.— Ctna K 3—, K 5- in K «.-Zraven spadajoče milo 60 vin. Prodaja jih gospa 63 Utklnzei taj Hl ĐaimiBa ži, L HM?.. I. I ___ I Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev rooaatrlTaaaa s*4r«f a a •aa«la«io sav«ma s Jrttfm y qiM|ui. )bri)c lira Je cesta i\. 11 (Iillttj). Zaloga pohtttva lastnega lzdolka in tapotnttkoga blaga. 3zvršuje vsa mizarska stavbna dela. Lastna tovarna na Dlincafi pri Ljubljani; WV Pišite po vzorce. ~WBL 11. Batt in bat, kopali MWn (teši Isvouia trgovina modnoga in platnenoga blaga priporoća ▼ oajbotjAth kvaltctah: Modno blago - sukno. Jesen -1910/11 - zima. barhente - flanele. Oprave za neveste.^-^ Vzorci Iranko. — Dobite najboljše blago. 1 zav«j 4O m pralnlk •stanko«, okusno izbranih za a^4 MJL — Iraako po povzett*. 04 Uk aa ■• aoall|aio noret aamo pri aaa dobite prava. Št. 34173. 3o61 TJstanoTre. Pri mestnem magistratu Ijubljanskem podeliti je za tekoče leto sledečc ustanove: 1.) Jan Bernardinijevo v znesku...........K 230 2.) Jos. Jak. Schillingovo v znesku........, 25O 3.) Ju rij Thalmeinerjevo v znesku........• # 9 250 4.) Jan. Joot Weberjevo v znesku.........., 23^» do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, so uboge in lepega vedenja; 5.) Jan. Niki. Kraškovi^evo v znesku ........ N 163 do katere ima letos pravico ubogi kmetovalec iz Št. Peterske župnije v Ljubljani; 6.) Ant. Faneojevo v znesku..............12? do katere imajo pravico uboge poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu; 7.) Jos. Sr. Sinnovo v znesku............»96 katero je podeliti dvema najrevnejšima deklicama iz Ljubljane; 8.) Mika Pakicevo v znesku.............244 do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa i njih vdove; 9.) Jan. Krst. Kovačevo v znesku.........., 302 katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva nišo sami krivi; 10.) Marije Koamačete v znesku...........„ 204 do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ženske v Ljubljani, ki so tepega vedenja; 11.) Helena Valentinijeve v znesku..........»168 katero je razdeliti med teke v frančiškanski župniji v Ljubljani I rojene otroke, ki nimajo startev in še nišo prekoračili 15. leto; I 12.) Ustanovo za onemogle posle v znesku..........100 katero je razdeliti med itiri uboge posle, ki ne morejo vec delati in so I dobrega slovesa. I Prošnje za podelitev ene ali druge teh ustanov je vlagati opremljene I s potrebnimi dokazili do 30. t« m. pri magistratnem vložnem zapisniku. Mestni magistrat ljubljanski, dne 1. novembra 1910. Za tskrtoftaje oMiiskia oinril sesu LJillJaac uiUiio p^uvljcii c. kr, ielelae vlade »vetiil: Laschan I. r. Tivirv Hin J. l U* Ljubljana, Tarjaški trg štev. 7. ^ IbiiKjaaliKiapišlia Sa BaalfllBa) 1b fa4aaaBBaS SOkaV SaBBBBaBBa) aaV anKSaMaBaBal MaJaUl« nm BaBaBanVaMalaBaSal Sft^V ^■V^B»r^BaBaa»)B^^B'^VOH-MB^SB^ajB aj^^Br^^B BJ S UttaMvllMM iMT.