Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 32 Ustanovitelji: obC. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka h Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kran]. Glavni urednik Anton Mlklavčlč *" Odgovorni urednik Albin UCakar ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 24. 4. 1971 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Kranj vam nudi v trgovini KONFEKCIJA, Titov trg 7 • najnovejša spomladanska modna ženska in moška oblačila • trgovini VOLNA, Cankarjeva 6 m MAJA, Prešernova 11 • pa spomladanske modne pletenine v vseh kvalitetah. Vabimo vas na obisk v naše trgovine! Vinko Hanfer v Iskri in Savi tJL !do'21 •apri,a' & Predsednik izvršnega sveta *Rupščine Slovenije Vinko Ha- oiir^obiskal KranJ> kJer si & 8'edal Iskro in Savo. V Iskri Je v razgovoru z vodilnimi L sl°vnimi, samoupravnimi Političnimi delavci sezna-D , \ sedanjim gospodarskim l"IOs®Jem in proizvodnim Ogramom, zlasti na po- dročju elektronske telefonije. V Savi pa si je tovariš Hafner najprej ogledal tovarno, nato pa je s političnim aktivom kolektiva razpravljal o ustavnih spremembah. Zvečer se je podpredsednik Hafner udeležil tudi javne tribune o ustavnih spremembah v Stražišču. -jk Stane Boštjančič-kandidat za sekretarja ZMJ 17. maja bo v Beogradu Programska in volilna konfe-tenca Zveze mladine Jugosla-viJe, na kateri bodo izbrali tudi predsednika in sekretarja konferer.ee jugoslovanske mladinske organizacije. Predsedstvo ZMJ je na zadnji se-*l sklenilo, da bodo za pred-^dnika predlagali Vladlmirja ^»ksimovlća iz Novega Sada. Za sekretarja pa sta dva kandidata in sicer Boža Kljajić iz Bosne in Hercegovine in Stane Boštjančič iz Kranja, nekdanji predsednik občinske organizacije ZMS Kranj, sedaj pa je član predsedstva republiške konference ZMS. Za funkcijo sekretarja zvezne konference ga je predlagala slovenska mladinska organizacija. —jk 1 a številka bo izšla, v četrtek, 29. aprila, na 32 straneh V četrtek so v Kranju podelili priznanja OF. — Foto: F. Perdan IPriznanja ob 30 - letnici O F V teh dneh bodo na Gorenjskem podeljena priznanja, ki jih za aktivno družbeno in politično delo posameznika ali skupine podeljujejo ob prazniku osvobodilne fronte. V KRANJU so ta visoka priznanja slovenskega naroda podelili v četrtek na slavnostni seji občinske konference SZDL. Priznanja' so prejeli: Stane Bcrgant, Ljuba Fojkar, Lojzka Hvasti, krajevna organizacija Rdečega križa Kokra, Edo Ošabnik, Janez Por, Janez Sncdic, Janez šumi, Maks štromajer, Peter Tulipan, Anton Verbič in Alojz Vesel. Glede na to, da je število priznanj OF omejeno, se je občinska konferenca SZDL Kranj odločila, da podeli tudi »Priznanja občinske konference SZDL Kranj«. Za dolgoletno aktivno in uspešno delo pri utrjevanju in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov je ta priznanja prejelo šestnajst občanov. V KAMNIKU je prejelo priznanja OF sedem aktivnih družbenih in političnih delavcev. Nagrajenci so: Ferdinand Mihelič, Mavricij Kotnik, Ančka Kerk-Savica, Jože Bučan, Filip žibert, Jože Brleč in Mara Drčar. Podelili so tudi tri plakete mesta Kamnika, Prejeli so jih: Karel Vavpetič, Filip Zeleznik in Jože Gorjan. V ŠKOFJI LOKI so včeraj na slavnostni seji občinske konference podelili šest priznanj OF. Za aktivno družbeno in politično delo na terenu so jih prejeli: Janko Berčič, Janez Dolenc, Janez Pintar, Ivan Prezelj-Podgrivar, Peter Sitar in Ivanka Primožič. Tudi na JESENICAH so priznanja OF podelili včeraj. Slovesnost je bila ob 17. uri v dvorani Čufarjevega gledališča. Kolektivna priznanja so prejeli: občinski odbor ZZB NOV Jesenice, konferenca za družbeno aktivnost žensk na Jesenicah in delovna skupnost Železarne. Nagrajeni so bili tudi: Vika Ambrožič, Franc Bohinc, Janko Bcrnik, Franc Konobelj-SIovenko, Rezka Prešern, Janez Rozman in Srečko Šorli. V TRŽIČU bo slovesnost s podelitvijo priznanj OF danes ob 18. uri v tržiškem muzeju. Nagrajenci so: Peter Uzar, Janko Kalan, Marjan Bohinc, Marija Faganel, Franc Kopač, Draga Koren, Anton Meglic, Peter Praprotnik, Marija Rožič, Joža Sajovic, Gašper Štibelj, Jože Štular in Franc Zrim. Za 10-letno kulturno poslanstvo med občani Tržiča je med nagrajenci tudi Občinska ljudska knjižnica Tržič. V RADOVLJICI bodo priznanja OF podelili v ponedeljek. Nagrajenci so: Justin Ažman, Janez Beznik, Matevž Bizjak, Jakob Eržen, Anton Habjan, Milka Jerina, Franc Kralj, Ivan Langus, Miha Mihelič, Klemen Babic, Franc Sodja, Franc Urbane, Ivan Vidic, Slavka Zalokar, Jošt Rolc in pevski zbor A. T. Linhart Radovljica. L. B. Pomlad v Kokri V vseh prodajalnah Kokra Kranj od 1. do 31. maja tradicionalna reklamna prodaja Pomlad v Kokri z nagradnim žrebanjem. 600 lepih dobitkov iLSENiCE £ V soboto, 24. aprila, bo v amaterskem gledališču Tone Cufar na Jesenicah svečana premiera Cankarjeve farse Pohujšanje v dolini šcntflorjanski. S to premiero bo gledališče Tone Cufar počastilo 25-letnico svojega dela in 30-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Pokrovitelj sobotne premiere je podjetje Kovinotehna — poslovna enota Jesenice. D. S. 9 V četrtek, 22. aprila, je bila na Jesenicah seja predsedstva občinske konference ZMS Jesenice, na kateri so se menili o delu članov predsedstva, pregledali finančne izdatke v prvem tromesečju 1971 in proračunska sredstva občinske konference za leto 1971. Po seji je.bil razgovor članov delovne skupine, ki pripravlja program prireditev ob letošnjem praznovanju meseca mladosti. D. S. # V četrtek, 22. aprila, je bila na Jesenicah seja občinske konference ZMS Jesenice. Na seji so ustanovili komisijo za splošni ljudski odpor pri občinskem komiteju ZM Jesenice in se pogovorili o njenem programu dela. D. S. KRANJ Q V kranjski občini so bile ta teden javne razprave o ustavnih spremembah na terenu. V ponedeljek je bila razprava v Šenčurju, v torek v Preddvoru in na Kokrici, v sredo v Cerkljah in v Stražišču, v četrtek v skupnosti Vodovodni stolp in v Kranju center, včeraj pa na Zlatem polju in v Naklem. O ustavnih spremembah bodo razpravljali tudi v delovnih organizacijah. Javno razpravo v občini pa bo končal splošni zbor občine v drugi polovici maja. A. 2. Q Včeraj je bila v sejni dvorani skupščine občine Kranj 3. redna seja občinske konference ZMS. Člani konference so razpravljali o uveljavljanju mladih v delovnih organizacijah. Na osnovi razprave so sprejeli sklepe in smernice za bodoče delo. -Ib RADOVLJICA Q Bohinj, 23. aprila — V Mladinskem domu je bil danes celodnevni seminar za občinski sindikalni politični aktiv. Razpravljali so o pripravah na sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in o spremembah družbenopolitičnega in ekonomskega sistema. Seminar je pripravil občinski sindikalni svet. A. 2. TRŽIČ # Na plenumu občinskega sindikalnega sveta, ki je bil v ponedeljek, so udeleženci razpravljali o rezultatih in oceni gospodarjenja v občini za preteklo leto, o samoupravnem sporazumevanju in družbenih merilih za usmerjanje dohodka in delitve osebnih dohdkov ter potrdili zaključni račun občin-tke sindikalne organizacije in sprejeli proračun za letos. V razpravi so spregovorili o težavah, v katere so zašle ali pa so že dalj časa nekatere gospodarske delovne organizacije v občini, in o verižni reakciji, ki jo je prav v teh podjetjih oziroma tovarnah najbolj čutiti: pomanjkanju delovne sile, in to kvalificiranih kadrov, zlasti zaradi nizkih osebnih dohodkov, o nenehnem nihanju delovne sile (BPT) in o kadrovsko deficitarnih poklicih, za katere ni moč dobiti vajencev (mesarji, peki). Zaman že več let ugotavljajo, da struktura kadra v tr/iških delovnih organizacijah ni najboljša niti nimajo ustreznih profilov kadrov. (Resno se sprašujemo, kdo in kdaj bo to premaknil, ker taka ugotavljanja se lahko nadaljujejo toliko časa, da bo spet kje gospodarski polom, če ne zadostuje že dejstvo, da se tržiška industrija in obrt počasneje razvijata kot drugje na Gorenjskem). Ob koncu so na plenumu spregovorili še o mednarodnih Stikih s sindikati iz Borovelj ter Sainte Marie aux Mincs. -ok ŠKOFJAr LOKA £ V sredo, 21. aprila, je bilo v škof ji Loki posvetovanje političnega aktiva občine. Udeležil se ga je tudi član republiškega sveta sindikatov Franci Polak. Na posvetovan ju so razpravljali o diskusiji, ki jo za II. kongres samoupravljavcev pripravlja delegat Polde Kejžar in ima naslov: Samoupravljanje v družbenih službah posebnega družbenega pomena in uveljavljanje splošnega družbenega interesa. Predstavniki LTH pa so sodelujoče seznanili z gradivom, ki so ga pripravili za kongres samoupravljavcev. Skupina strokovnjakov je pripravila razpravo na temo: Politika osebnih dohodkov kot dejavnik učinkovitosti poslovanja in ugotavljanja bodočega razvoja. Udeleženci posvetovanja so menili, da sta temi zanimivi in je prav, da jih posredujejo delegatom na II. kongresu samoupravljavcev. -Ib KURIRCKOVA POŠTA V RADOVLJICI — Kurirčkovo pošto, ki je od 16. do 21. aprila letos s pozdravi tovarišu Titu za 79. roj s tuli dan potovala po skritih partizanskih poteh v jeseniški občini, so v sredo ob 12. url pozdravili na platoju pred poslovno stavbo v Radovljici. Kurirje — učence osnovnih šol iz radovljiške občine sta pozdravila narodni heroj Tonček Dežman in predsednik občinske konference zveze mladine Radovljica Drago Rozman. Na prireditvi so učenci posa- meznih šol 8z občine prebrali najboljše spise s pozdravl tovarišu Titu. V program11 pa je sodeloval tudi narm0, nikarski zbor iz Radovljlf pod vodstvom tovariša mana. — (A. ž.) — ¥ot°'' F. Perdan Janez Vari-predsednik občinske konference SZDL V četrtek popoldne se je v Radovljici na peti rodni seji sestala občinska konferenca socialistične zveze. Ob 30-let-nici osvobodilne fronte je o pomenu OF in o vlogi ter delu socialistične zveze v zadnjem obdobju govoril dosedanji predsednik občinske konference in predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Jošt Rolc. Po govoru so bdle na dnevnem redu organizacijske spremembe v občinski konferenci socialistične zveze. Na konferenci so potrdili izvolitev 17 novih članov v občinsko konferenco. Nove člane so izvo- lili v desetih delovnih organizacijah v občini in v sedanjih samou pravn i h skupnost ih, občinskih zvezah in združenjih. Hkrati pa se po razrešitvi tovariša Jošta Rolca izvolili za novega predsednika občinske konference SZDL dosedanjega sekretarja izvršnega odbora tovariša Janeza Varla. Člani konference so v nadaljevanju potrdili tudi predlog žirijo za letošnjo podelitev občinskih priznanj OF. Priznanja bo letos dobilo 16 posameznikov, ki so jih P^j, lagale krajevne organi*1^? SZDL v občini ter družbe«^ politične in druge organ^" cije. Pevski zbor Anton ^ rnaž Linhart pa bo ^oP skupinsko priznanje O F. iT1 znanja bodo podelili v P . deljok, 26. aprila, ob 13. °ru na slovesnosti v Garni hote na Bledu. Na četrtkovi seji občins^ konference socialistične Z*r so razen tega sprejeti tu delovni, program za letos. A. Narodi in manjšine Pod tem naslovom bo jutri v hotelu Jelovica na Bledu končan mednarodni študentski seminar. Pripravil ga je mednarodni odbor skupnosti ljubljanskih študentov, trajal pa je en teden. Blizu 50 študentov iz dvajsetih evropskih in drugih držav je v svojih referatih obravnavalo današnji položaj narodov ^ narodnostnih manjšin ^ opozorilo na vrsto problp1 in krivic, ki se dogajajo prepočasi rešujejo (a 1*, «jj sploh ne) v različnih «e sveta. Na seminarju so P davali tudi profesorji i" ?i kovnjaki ljubljanske univ zc in od drugod. A. *• Srečanje partizanskih kurirje^ 8. maja se bodo v LJubljani zbrali partizanski kurirji s Štajerske, z Dolenjske, Gorenjske, s Koroške in Primorske, Tomšičeva ln Ljubljanska brigada, II. grupa odredov in VOS. Iz Ljubljane se bodo z avtobusi in v spremstvu godbe odpeljali v Jev-nico pri Litiji, kjer bo odkritje spominskega obeležja. V Jevnici je bila namreč med vojno glavna kurirska zveza . si tel čez Savo. Tod so kurirJlfl 0 Savo pripeljali prek *0, $ borcev ln funkcionarje^, štajerske na Dolenjsko & ratno. Po programu bo » . riško srečanje hi partiza0^, miting. Naj povem še 1° ^ nlmivost, da bodo nlost,Pi4i«, Save straiili »nemški voJa .tf kurirji pa bodo v "^o-skupno s teritorialnimi tami prekoračili Savo. ^ ^ Je hotel v Trebi ji brez bodočnosti ? Hotel Dom pod Planino v Trebiji je edini hotel v Poljanski dolini. Že veliko besed je bilo izrečenih zaradi njega. Hotel D-kategorije je namreč vse premalo zaseden. Verjetno je nerentabilnost tudi eden od vzrokov, da je v letih svojega obstoja zamenjal že vrsto lastnikov. Zdaj je v rokah Transturista. Organizirana komercialna služba pri Transturistu si je res na vso moč prizadevala, da bi privabili v Trebijo čimveč gostov. Komercialisti so razprodali veliko hotelskih zmogljivosti v Bohinju in Piranu ter Izoli, le za Trebijo ni bilo povpraševanja. Kje je vzrok? Po mnenju večine naj bi imel hotel v Trebiji izredno slabo lokacijo. Je pa ta trditev nekoliko čudna, saj bi oddaljenost komaj 22 kilometrov od Škofje Loke motoriziranemu turistu ne smela delati preglavic. Povedali pa so mi, da gost, ki ne dobi prenočišča v škof-ji Loki, odide raje drugam. Stalni gostje so v Trebiji v glavnem starejši ljudje, ki potrebujejo miru. Mlajših ni, ker pač ni zabave. Pred leti so imeli urejeno kopališče, a ga je ob povodnji odnesla voda. Zdaj kopališča ni. Tudi nič ne kaže, da bi ga še uredili. Pravijo, da je voda premrzla. Nekaj je bilo tudi govora o zimski sezoni. Po vzpetinah nad Trebijo so kar primerna smučišča, a le za manjše število smučarjev. Zato gradnja raznih vlečnic in žičnic ne pride v poštev. Brez takih stvari pa gostov spet ne bo. Kar poglejmo, kako slabo so bile lani izkoriščene hotel- Iskrine štipendije Poslovni odbor Iskre Elektromehanike Kranj je na zadnji seji sklenil, da bodo odobrili 144 štipendij na poklicni šoli. Učencem na tej šoli so že do zdaj denarno pomagali, vendar je bilo število le-tch veliko manjše od letos predvidenih. Za študij na visokih šolah bodo tudi letos razpisali okrog 40 štipendij, razen tega pa bodo razpisali 11 štipendij tudi za srednje šole. Štipendije bodo letos tudi nekoliko povišali. Zato upajo, da bodo v prihodnje laže dobili oziroma zainteresirali učence za študij na elektrotehnični in kovinski smeri. Precejšnjo skrb pa v Iskri posvečajo tudi izrednemu šolanju zaposlenih. Trenutno izredno študira 265 članov kolektiva. Letos nameravajo odobriti šolnine za izredni študij 66 delavcem. ske zmogljivosti. Bilo je 3144 prenočitev domačih in 501 prenočitev tujih gostov. Gostov s penzionom pa je bilo: 1485 domačih in 142 tujih. Po končanih izračunih je bila izkoriščenost v lanskem letu komaj 34,84%. Tudi letos nič ne kaže, da bi bilo bolje. Letos hotel rešujejo seminarji, ki jih je bilo doslej kar lepo število. Za letošnje poletje je hotel še skoraj povsem nezaseden. Najavljeni sta le dve skupini gostov iz Nizozemske — v vsaki po 36. Nekaj pa bo tudi stalnih gostov, ki pridejo v Trebijo vsako leto. Poskušali bodo poskrbeti za zabavo s sobotnimi plesi in privabiti čimveč mlajših obiskovalcev. Še en problem je, ki ga bo le težko rešiti. Kadri. Pravijo, da je še za ostale hotele v turističnih središčih težko dohiti gostinske kadre, kaj šele za oddaljeno Trebijo. Zato bo verjetno tudi s to stvarjo v prihodnje še več težav. J. Govekar Teden hladilnikov Gorenje IJ7 Mercator od 26. aprila do 10. maja v novi blagovnici v Tržiču Velika Szbira vseh vrst hladilnikov Gorenje. Obiščite nas in izkoristite popust pri nakupu! Loška zasebna obrt Leta 1955 je občinska statistika zabeležila na območju škofje Loke 251 zasebnih obrtnih delavnic. Slednjih je bilo leta 1963 samo še 120. Od tedaj naprej število zasebnih obrtnikov zopet narašča. V preteklem letu je bilo v škofjeloški občini 167 obrtnih delavnic, od tega 27 v Selški, 40 v Poljanski dolini ter 100 v škof j i Loki in njeni okolici. V zadnjem času je mnogo obrtnikov opustilo delo in se upokojilo. Samo v letu 1969 in 1970 jih je bilo upokojenih 39. Srečanje prosvetnih delavcev Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti in temeljna (izobraževalna skupnost Radovljica bosta v ponedeljek pripravila v Mladinskem domu v Bohinju srečanje prosvetnih delavcev. Srečanje se bo začelo ob 9. uri dopoldne s kratkim kulturnim programom, ki ga bodo pripravili učenci osnov- ne šole v Bohinjski Bistrici. Po programu bo Albert Ja-kopič-Kajtimir govoril prosvetnim delavcem radovljiške občine o samoupravni družbi v splošnem ljudskem odporu, član centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije dr. Ivan Kristan pa o vsebini in pomenu ustavnih sprememb. A. 2. Poročilo, ki ga je pripravil oddelek za gospodarstvo, ugotavlja, da se mlajši obrtniki raje usmerjajo v izdelovanje različnih predmetov iz plastičnih mas in drobnih kovinskih predmetov kot pa v storitvene dejavnosti. Tako manjka zlasti kleparjev, kro-jačev, čevljarjev, elektroinšta-laterjev in drugih poklicev, ki bi pomagali občanom pri drobnih vsakdanjih popravilih. Precejšnje težave povzročajo občini tako imenovani Suš* marji. Zaradi šibke inšpekcijske službe lahko marsikdo opravlja obrtno dejavnost v popoldanskih in večernih urah, ne da bi to prijavil na občini. Za takšne kršilce zakona se v prihodnje obetajo precej višje kazni. Strokovno usposobljenost lastnikov zasebnih obrtnih delavnic sploh ni zadovoljiva. Samo polovica jih ima in-obrazbo mojstra, ostali pa so kvalificirani in pol kvalificira nl delavci. A. Igličar V petek, 23. aprila, so se sestali v tovarni Iskra v Kranju predstavniki Združenega podjetja Iskra s predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz tistih slovenskih občin, kjer ima Iskra svoje obrate hi tovarne. Na posvetovanju so sekretarji občinskih konferenc ZK ln predstavniki občinskih sindikalnih svetov ter predstavniki Združenega podjetja govorili o delu in problemih v preteklem obdobju ter orisali možnosti nadaljnjega razvoja podjetja. Po posvetovanju so si udeleženci sestanka ogledali Iakrlns ob.iite v Kranju. D. G. — Foto: F. Pcrdan Prireditve ob 30. obletnici ustanovitve O F ŠKOFJA LOKA Osrednja proslava v počastitev 30. obletnice ustanovitve OF in 1. maja bo 30. aprila v Žirch. Slavnostni govor bo imel republiški poslanec in delegat na II. kongresu samoupravljavcev Tone Polajnar. Sodelovali bodo tudi: mešani pevski zbor in godba na pihala iz Alpine Žiri, mladinski pevski in komorni zbor osnovne šole Žiri, združeni pevski zbor vseh delovnih kolektivov iz Žirov in učenci čevljarske šole Žiri, ki bodo recitirali borbene in delavske pesmi. Zveza kulturno prosvetnih organizacij škofjeloške občine pa pripravlja slavnostni koncert, ki bo 25. aprila ob 16. uri v kulturnem domu pri Sv. Duhu, ob 20. uri pa v dvorani Loškega gledališča. Sodelovali bodo: moški pevski zbor Ivan Cankar iz Sv. Duha pod vodstvom prof. Franca Demšarja, mešani pevski zbor Alpina Žiri pod vodstvom Antona Jobsta in pihalni orkester Alpine iz Žirov pod vodstvom Draga Kundiča. V praznovanja in prireditve ob 30. obletnici OF in 1. maju se bodo vključili tudi prebivalci Selške doline. S prireditvami ob 25-letnici kovinarstva v Železnikih se bodo spomnili tudi obeh praznikov. 24. 4. ob 10. uri: slavnostna seja delavskih svetov v kino dvorani Obzorje ob 20. uri: drama Mateja Bora: Kolesa teme v kino dvorani Obzorje 25. 4. ob 11. uri: koncert godbe na pihala na trgu v Že- leznikih ob 16. uri: mladinska prireditev Moj domači kraj v kino dvorani Obzorje ob 20. uri: drama Mateja Bora: Kolesa teme v kino dvorani Obzorje 26. 4. ob 20. uri: večer ob plavžu z baklado izpred tovar- ne Iskra 27. 4. ob 10. uri: slavnostna otvoritev novih proizvodnih prostorov tovarne Iskra ob 13. uri: piknik pred plavžem Proslave v počastitev 30. obletnice OF bodo tudi v krajevnih skupnostih in šolah škofjeloške občine. KRANJ Osredn ja prireditev bo v nedeljo, 25. aprila, ob 15. uri pri spomeniku žrtvam na Okroglem. Svečanost bo ob 29. obletnici herojske borbe v Okrogelski jami. Sodelovali bodo učenci osnovne šole iz Naklega in pihalni orkester iz Kranja. Proslave ob 30. obletnici OF bodo pripravile tudi krajevne organizacije SZDL in ZZB NOV ter šole. TRŽIČ 24.4. ob 18. uri: podelitev priznanj OF. Slovesnost bo v prostorih tr/iškega muzeja 25.4. ob 9. uri: pričetek akcije tržiških tabornikov »Ilegalec« Osrednja svečanost v počastitev 30. obletnice OF in 1. maja bo 29. 4. v avli Grajzerjeve šole. Učenci osnovnih šol in drugi kulturni delavci bodo pripravili svečano akademijo. Zelo razgibano je tudi športno življenje v teh dneh. Občinski sindikalni svet je razpisal v prazničnih dneh tekmovanja v streljanju, kegljanju, šahu, nogometu, košarki, rokometu in namiznem tenisu. RADOVLJICA Osrednja prireditev bo 26. aprila ob 18. uri v Garni hotelu na Bledu. Podelili bodo priznanja OF. V programu bodo sodelovali recitator j i in pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice. Proslave bodo pripravile tudi krajevne organizacije SZDL in šole. JESENICE Proslave ob 30. obletnici ustanovitve OF bodo pripravile krajevne organizacije SZDL in ZZB NOV ter šole. 0 Tudi mladinci iz Škofje Loke se bodo udeležili štafet-nega teka po ulicah Idrije. Na tekmovanje bodo poslali pet ekip. Pripravljajo ga mladinci Idrije v počastitev 30. obletnice OF in v počastitev praznika dela. -Ib SEMINAR ZA VODSTVA SINDIKALNIH ORGANIZA CIJ IZ KRANJSKE OBČINE — V hotelu Jelovica na Bledu je občinski sindikalni svet Kranj ta teden pripravil dvodnevne seminarje za predsednike sindikalnih organizacij in tajnike večjih sindikalnih organizacij kranjske občine. Na seminarjih so novoizvoljenim predsednikom in tajni- kom sindikalnih organizacij, pojasnili letošnjo ekonomsko politiko v občini in širšem okviru, položaj posameznih industrijskih panog, ustavne spremembe, samoupravne dogovore in druga organizacijska vprašanja sindikalnih organizacij. Udeleženci seminarja so se zanimali predvsem za zakon o usmerjanju o delitvi dohodka in osebnih do- hodkov in za ustavne spre« membe. Ugotovili so tudi, da je glede zakona o usmerjanju o delitvi dohodka u* osebnih dohodkov še toU'c/! nejasnosti, da bo občinski sindikalni svet pripravil V prihodnje več razgovorov *■ vodstva sindikalnih organizacij iz posameznih panog ozr roma dejavnosti. — (A. — Foto: F. Perdan SZDL mesto medsebojnega dogovarjanja Po izvolitvi novih članov občinske konference socialistične zveze v krajevnih organizacijah SZDL v občini, v samoupravnih organih delovnih organizacij, samoupravnih skupnostih in v društvih se je v četrtek popoldne v Kranju sestala na prvi seji občinska konferenca socialistične zveze. Poleg člana zvezne konference socialistične zveze Toneta Fajfarja In člana republiške konference Franca Kimovca so se je udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine. O vlogi bi nalogah socialistične zveze v nadaljnjem razvijanju samoupravnih družbenih odnosov v občini Je spregovoril predsednik občinske konference Tone Volčič ta poudaril-, da je socialistična zveza z ustavo določeno mesto medsebojnega dogovarjanja. To sicer ne po-nieni, da postaja v družbi pokrovitelj nad ostalimi političnimi subjekti, marveč mora odločati, da na podlagi medsebojnega dogovarjanja ln različnih mnenj pridemo do skupnih in usklajenih akcij kjer koli je to mogoče. Čeprav se na tem področju v občini že kažejo precejSnje spremembe in je bilo tudi že marsikaj narejenega, čaka novo vodstvo v prihodnje Se veliko nalog. V razpravi je potem tovariS Malgaj govoril o vlogi socialistične zveze pri Izobraževanju in učnovzgojnem procesu, tovariš Tone Fajfar pa je podrobneje orisal položaj kmetov in vernikov v samoupravni družbi. Anton Miklavčič je poudaril, da bi socialistična zveza kot ustanovitelj lokalnih sredstev obveščanja občanov morala biti pobudnik za ureditev odprtih vprašanj in velikokrat tudi različnih stališč do informativno političnega tiska. Jože Kavčič je menil, da je treba še naprej razvijati sodelovanje med občinskimi organizacijami socialistične zveze na Gorenjskem ta tudi sodelovanje z drugimi mesti v Sloveniji ta Jugo- slaviji. Zvone Filipovič pa ie govoril o sodelovanju me*1 socialistično zvezo in zvezo mladine. . ■ Na konferenci so za Pređ" sednika občinske konference ponovno izvolili Toneta vO čiča, za podpredsednika " vleta Lužana in za sekreta ja Petra Ogrizka. Konferenc« je izvolila tudi nov izvrsni odbor in nadzorni odbor. Izvolitvi pa je sledil s!°^ ni del, v katerem so 12 C anja nom podeJUi priznanj-16 pa so podelili prizn občinske konference SZD*f' A. Ž- »Ob mejnikih revolucije« Pri občinski konferenci ZMS Jesenice so se odločili, da se bodo vključili v akcijo, ki jo organizira republiška konferenca ZMS v počastitev 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Akcija »Ob mejnikih revolucije« bo zajela vse občine v Sloveniji, njeni organizatorji pa so občinske konference ZM. Namen akcije, v kateri bodo sodelovali aktivi ZM, člani ZB in člani vseh srec'.al-ziranih mladinskih organizacij, je v tem, da učenci osnovnih šol obiskujejo vsa spominska obeležja v občini, jih okrasijo in pripravijo krajše slovesnosti. Vsi, ki bi sodelovali v tej akciji, bi mo- rali zbrati materiale o te vini NOB v svoji občim, £ materiale pa bi pozneje ! * ^ bami, slikami in spomini bo^ cev objavili v posebni bros> ri, šole pa v šolskih g'3* lih. Akcija naj bi Potek^ v prvih dneh maja, njen ključek bi bil v jeseniški o čini v nedeljo, 23. maja. ^ bodo organizirali pohod redov na Pristavo nad Ja ,g niškim Rovtom. Tam bo^ sprejeli pionirje v Zvezo i dine. Vsak udeleženec Plfbi\. na Pristavo bo dobil tudi ten, v katerem bo vrisana ca poti vsakega odreda skica Pristave t oz zbornimi mesti za vsak red posebej. o* novih mehaničnih delavnicah Transturista bo vse za hitro in solidno popravilo motornega V02Ua. (lb) - Foto: F. Perdan Vse za hitro in solidno popravilo vozila ^unstično in prevozniško j^Jetje Transturist iz Skof-Loke gradi v industrijskem ske 7-'na Trati blizu bcncin" q *%alke nove delavnice. tem smo sc pogovarjali z dcn'° ^ansk°-razvo j nega od->n„ »pri Transturistu Jane-2o* Korošcem. »Zakaj ste se odločili za 6 JU»J3 novih delavnic?« ?V za smo voz dvojjjj pr^k ico mion ta jih desetih letih park več kot po-o da imamo sedaj avtobusov in 146 kater i°V do 10 lon nosilnosti 0m„ Prikoličarjev. To nam "mogoča met obseg smo sc v večji v potniški pro-m obenem stalno širili v°zif Pfevozov s tovornimi Pa • ' V£S ta vozni park Ho !, ,arno na voljo mehanič- Uiaj ifInico s 4 b£>ksi i" k°-Da-,U 00 kvadratnimi metri mo. Upam, da bomo v tem uspeli, saj na Gorenjskem ni večje mehanične delavnice za popravilo tovornjakov. Sep* tembra lani smo začeli graditi.« »In opremljenost?« »V delavnicah na Trati bo servisni in remontni oddelek ter oddelek pomožnih delavnic s centralnimi garderobami. Poleg tega bomo zgradili tudi tunelske pralnice, imeli pa bomo tudi vse naprave za preizkus zavor, luči, motorja, skratka vse, kar je potrebno za hitro in solidno popravilo in servis. avtobusa, osebnega ali tovornega avtomobila.« i »Kdaj bodo delavnice dograjene in koliko vas bo gradnja veljala?« »Letos bo dograjen servisni oddelek in del prostorov, v katerih bodo pomožne delavnice z garderobami. Uredili bomo tudi vire toplotne in električne energije. Ta dela bodo veljala kolektiv okrog 6,500.000 din. Celotna gradnja in opremljenost mehaničnih delavnic pa je delno odvisna od možnosti za kreditiranje oziroma financiranje. Projektanti so namreč izračunali, da bo celotna investicija presegla 13,000.000 din. Kljub temu upamo, da bomo drugo leto z deli končali.« L. Bogataj Odločnost Škofje Loke Ob Liveljavljanju smernic za stabilizacijo našega gospodarstva Seja občinske skupščine Škofja Loka, ki je bila v sredo, 21. aprila, z obsežno vsebino 8 točk dnevnega reda, se je skorajda ves čas zadržala zgolj na enem samem vprašanju, in sicer o vidikih stabilizacije našega gospodarstva nasploh, čeprav to niti ni bilo na dnevnem redu. Povod za to so bila poročila njihovih republiških poslancev, ki so prvič organizirano poročali o svojem delu v republiških organih pred odborniki kot predstavniki volivcev. Tako oblika seznanjenja širše javnosti v občini o dejavnosti in odgovornosti izvoljenih poslancev še ni bila v navadi in so jo odborniki pozdravili kot novo stopnjo aktivnosti poslancev. Sprejeli so sklep, da se vsi poslanci sestanejo na poseben pogovor z družbenopolitičnimi predstavniki občine, da bi aktivnost poslancev še bolj organizirano vključili v dinamiko razvoja te skupnosti in skladnejšega razreševanja težav in problemov. Prav tako je bil predlog za ustanovitev kluba gospodarstvenikov te občine, prek katerega bi poslanci lažje prišli v stik z delovnimi organizacijami. Poročila poslancev, zlasti Janeza štera, Ivana Franka in Toneta Polajnarja pa so sprožila ostre razprave okrog današnje odgovornosti republiške in zvezne skupščine in še posebno njihovih izvršilnih organov pri uresničevanju smernic stabilizacije našega gospodarstva. Družbeni dogovori kot demokratična obli- ?°vrš i en Transport Radovljica pod prisilno upravo ljer.*:ol.ni:- Prostori so razde- sodonifk?' da ne dovoljujejo stop° Js,h tehnoloških pogosto?" Zel° ma'hen Je tLldi skUr>aj za Parkiranje. Vse stann Pa 'c stisnjeno med sc odSrke hiše- Zato smo Trati k Za nov°gradnjo na »Kdaj Vami?« Ste začeh s pripraven ,i Smo n" avema letoma. Tedaj Ji invSt°^n°Vi potreb izdcla-,fem Bi» Jski načrt, v katere,!"0 Predvideli nove me-J>bSo*. delavnice v takem r0bscan ,rWdvn'ce v tak t Potrrf?a Dodo ^dovoljevale na;!?6 po Popravilih vozil Vsako ?anj 10 let, če bomo bovcčai- t0 za 20 odstotkov ■Ja p^11 Vo^ni park. Prva le-(?m0li dograditvi pa bomo V°?il r0znt>st za popravilo *ek*teriS-nk P°dJetiJ- Z "ni s c že dogovarja- Oba zbora radovljiške občinske skupščine sta na sredini popoldanski seji potrdila predlog oddelka za gospodarstvo in finance občinske skupščine, da se nad podjetjem Transport Radovljica uvede prisilna uprava. Za prisilnega upravitelja sta zbora imenovala za eno leto usluž-bonca podjetja Ljubljana Transport Staneta Žagarja. Podjetje Transport Radovljica je bilo ustanovljeno februarja 1969. O/ravljalo je različne vrste prevozov in s težkimi kamioni in prekucniki sodelovalo pri gradnjah velikih objektov (ceste, mostovi in podobno) doma in v tujini. Podjetje se je iz koope-racijskega podjetja s tujim voznim parkom hitro razvilo v prevozniško podjetje s svojim prevoznim parkom. Pove- čevanje osnovnih in obratnih sredstev so mu omogočali različni komercialni krediti (z neugodnim rokom vračanja: 2 leti in 8-odstotnc obresti). Prav to, težave pri delu v tujini, dokaj velika amortizacija in ne nazadnje tudi pomanjkanje ustreznega finančnega kadra je podjetje 17. julija lani pripeljalo do bloka-cije žiro računa. Od takrat naprej je imelo podjetje neprekinjeno blokiran žiro račun. Zato je služba družbenega knjigovodstva obvestila upravni organ občine, da bo 17. januarja letos potekel z zakonom določen 6-mesečni rok, po katerem sc nad podjetjem lahko uvede prisilna uprava, če je bilo le-to ves čas nelikvidno. Težave v podjetju so se kopičile. Tako sta oddelek za gospodarstvo in finance radovljiške občinske skupščine na podlagi opozoril pri pregledu poslovanja ugotovila, da podjetju Transport manjka prek 7,7 milijona novih dinarjev za pokritje osnovnih sredstev. Ob tem pa ni upoštevano kritje obratnih sredstev in nekatere druge obveznosti. Za kolikšen znesek gre, bosta namreč ugotovili šele komisiji za primopredajo in za pregled zaključnega računa, ki so ju na seji imenovali. V obrazložitvi je tudi poudarjeno, da podjetje v takšnem položaju ne more izvesti sanacije, prav tako ne more izpolnjevati družbenih in poslovnih obveznosti, in je zato odločba o uvedbi prisilne uprave upravičena in utemeljena- A. žalar ka za usklajevanje stališč in razreševanje problemov preveč zavlačuje obstoječe stanje kot se je to pokazalo pri elektro gospodarstvu in drugod. Zato je med odborniki, ki so se kar vrstili na govorilnici, prevladovalo stališče, da morajo odgovorni republiški in zvezni organi v določenih primerih poseči po hitrih ukrepih kot jim določena pooblastila že dovoljujejo. Da je to nujno, so omenjali neskladen porast investicij, pasive zunanje trgovinske bilance in druge podatke v našem gospodarstvu. Ob tem pa niso kazali samo navzgor, temveč po pregovoru »vsak pred svojim pragom« omenjali tudi vsa letošnja gibanja v občini, ki prav tako težijo k poviševanju cen, ekspanzivnosti in zahtev brez ustrezne pripravljenosti na težave, ki bi jih morala ob stabilizaciji prenesti vsaka organizacija. Ob zaključku so sprejeM sklep, da pošljejo republiški in zvezni skupščini zahtevo po energičnejših ukrepih, ki se jih bodo tudi sami držali. V tem smislu bodo, kot so se dogovorili, predlagali tudi vsem občinam Slovenije, naj odgovorne organe pooblastijo za učinkovitejše ukrepe. Ker se je razprava o gornjem vprašanju zavlekla prek dve uri, so po »hitrem postopku« dali soglasje k imenovanju Mirka Brezovca za direktorja komunalnega podjetja Remont, odobrili predlog programa razvoja srednjega šolstva v občini z ustanovitvijo ustreznega Centra za te šole, zglasovali so program dela kulturne skupnosti z družbenim dogovorom in finančnim načrtom, ki predvideva za letos 1,084.000 dinarjev iz občinskih ter republiških virov, ter sprejeli poročilo službe družbenega knjigovodstva za lansko leto, ki med drugim ugotavlja, da se je plačana realizacija škofjeloškega gospodarstva lani v primerjavi s predlanskim povečala za polnih 35 odstotkov, pri čemer zavzema industrija kar 52 odstotkov tega uspeha. Po seji je predsednik komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS in član zvezne koordinacijske komisije za pripravo ustavnih amandmajev razpravljal z odborniki in poslanci o nekaterih najznačilnejših gospodarskih vidikih ob sedanjih ustavnih spremembah. K. Makuc 6 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra p* VA ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Ta pomirjevalni poizkus, ki naj bi po mnenju zahodne diplomacije odstranil napetost v Evropi, si je Hitler tolmačil kot znak slabosti zah. držav, Runcimanov kasnejši predlog, da bi na Češkem po vzgledu švicarskih kantonov uvedel sudetsko-nemško samoupravo, Hitlerju pri njegovih osva-jalnih načrtih ni šel v račun. Na češki strani pa je upal Beneš, da bo prišlo do sporazuma in da bo s svoje strani storil vse, da bi se pogajanja ne razdrla, kakor je izjavil nemškemu poslaniku Eisenlohru. Medtem ko je Runcimanova misija vzbujala pri slepi zahodni diplomaciji poslednje upanje na pomiritev in očuvanje miru, je Gobelsov propagandni aparat dal nemškemu tisku direktivo, naj še bolj zaostri pisanje proti Češkoslovaški. Na tiskovni konferenci, ki so zanjo smeli vedeti samo uredniki nemških listov, je Gobelsovo propagandno ministrstvo odredilo naslednje: »Prelet treh čeških vojnih letal nad mestom Glatz pri belem dnevu mora tisk objaviti kot težko provokacijo v najostrejši obliki. Vlada Rei-cha je zahtevala kaznovanje krivcev. — Dodatek: Po najvišjem navodilu mora tisk to zadevo obravnavati dva dni na prvih straneh vseh listov z močnim štirivrstičnim in večstolpnim naslovom in prav tako morajo to zadevo najostreje obravnavati vsi uvodni članki,« kakor navaja Hage-mann v svoji knjigi »Publizistik im Dritlen Reich«, izšli v Hamburgu leta 1948. Prav tako je nemški tisk napihnil vsak pretep, ki so ga izzvali na zahtevo svoje stranke sudet-ski Nemci, in ga zvalUi na Cehe prav v času Runcinanovega »posredovanja« v Pragi. O tem »posredovanju« je veliko pisal tudi meščanski tisk pri nas in »upal, da bo njegovo posredovanje uspelo in ohranilo mir«, Slovenski poročevalec, katera druga in poslednja predvojna številka je ilegalno izšla oktobra 1938, pa si od tega posredovanja ni obetal nič dobrega, kajti: »Pretek-lost lorda Runcimana (iz bogataške družine, zveze z najbolj nazadnjaškimi konservativnimi krogi, delovanje v korist Nemčije med svetovno vonjo /prvo — op. p./ itd.) in njegovo »delo« na Češkem (obiski pri starih plemiških družinah, ki SO z denarjem zalagale nacionalistično gibanje) sta dala že v naprej slutiti, da se i/, njegovega posredovanja ne bo izcimilo ničesar dobrega . . . Slovenski poročevalec, ilegalni Ijudskofrontov-ski list komunistične partije Slovenije, je imel zopet prav. Iluzija v Runcimanovo »posredovanje« se je razblinila. Bilo je že v začetku zgrešeno in škodljivo, saj je pomenilo začetek popuščanja Hitlerju in podkrepilo njegovo agresivno odločnost proti Češkoslovaški. Da se je Hitler odločil za napad na Češkoslovaško, ni bilo treba čakati po drugi svetovni vojni odkritih dokumentov, marveč bi moralo biti to jasno že v tistem času zahodni diplomaciji, ki se je »bala vojne zaradi sovjetske nevarnosti«, in je bila zato pripravljena popuščati Hitlerju. Prav zaradi »sovjetske nevarnosti« se je zahodna diplomacija delala pred svetovno javnostjo »slepa« v času, ko je Hitler že iskal svoje zaveznike za nameravani napad na Češkoslovaško. O tem govori več dejstev, ki jih je lahko spoznal vsak povprečno politično razgledan-človek, ne da bi bil poklicni politik ah diplomat. ?.e sredi junija 1938 je namreč nemški general Keitl obiskal Uudimpcšto z namenom, da pridobi oziroma da se pogovori o nameravani skupni akciji proti Češkoslovaški. Konec avgusta 1938 sta prišla v Nemčijo madžarski regent in fašistični vodja admiral Horthv in zunanji minister von Kanya pod krinko prisostvovanja manevrom nemške mornarice v Kielu. Ob teh manevrih so se na neki ladji na odprtem morju z njima sestali in razgovarjali nemški funkcionarji o udeležbi Madžarske v vojaški akciji proti Češkoslovaški. Ker madžarska delegacija ni takoj sprejela nemškega predloga in si je želela samo revizijo meja s Češkoslovaško, je Ribbentrop poudaril: »Kdor si želi revizije, mora izrabiti dobro konjunkturo in se udeležiti.« Ta dobra »konjunktura« pa je bilo zahodno popuščanje Hitlerju. Kljub temu, da se Madžari na prvem sestanku še niso odločili za udeležbo v akciji proti Češkoslovaški, je Horthv še za trajanja manevrov na neki drugi ladji obljubil Hitlerju udeležbo pri nameravani agresiji. Popoldan istega dne se je Hitler razgovarjal z Imredvjem in mu rekel v svojem značilnem žargonu: »Kdor hoče z nami obedovati, mora tudi z nami kuhati. Ce želite razgovore z našim generalnim štabom, nimam nič proti.« V tem času je imel nemški generalni štab napadalni načrt proti Češkoslovaški »Unternehmen Griin« že izgotovljen. V njem je med drugim tudi rečeno: »Akcijo Griin bo sprožil (inscenirani in organizirani) spopad na Češkem, ki bo Nemčiji dopuščal, da lahko vojaško poseže v (tamkajšnje) dogodke. Določitev tega spopada na (določeni) dan in uro je nad vse pomembna. Določitev dneva in ure (organiziranega) spopada mora (predvsem) upoštevati ugodne vremenske razmere za uspešni boj našega nadmočnega letalstva. Ura spopada naj se določi takoj, da nam bo znana na XI (X prvega) dneva opoldan popolnoma avtentično . .. Potemtakem ne smemo pred XI dnevom podvzeti nobenih predukrepov, ki bi se ne dali (pred svetovno javnostjo) opravičiti, kajti drugače bi lahko (svetovna javnost) sklepala, da jc bil spopad (na Češkem) pripravljen z naše strani . . . Tudi (predhodno) svarilo (našega) diplomatskega zaslopstva v Pragi je nemogoč*1 pred (našim) prvini letalskim napadom, četudi bi posledice tega napada mog-te povzročiti tudi žrtve (med člani našega diplomatskega zastopstva).« Nemški tisk je še bolj poostril hujskanje proti Češkoslovaški z napihnjenimi in zlagan i mi članki. Dne 26. avgusta 1938 je sudelskonemški nacistični vodja Konrad Henlein proklamiral takozvani »Notvvehrrecht« (pravico samoobrambe) sudetskih Nemcev. Inscenirani spopadi in provokacije proti Češkoslovaški republiki so zavzele še večji razmah. Dne 1. septembra 1938 pa je Henlein ponovno odpotoval v Nemčijo po nove instrukcije. Po njegovi vrnitvi so se še bolj stopnjevale demonstracije sudetskih nacistov. Dne 4. septembra 1938 je Hitler skupaj z Brau-chitschem in Keitlom odločil in določil 28. september kot datum vkorakanja nemških čet na Češkoslovaško. Pred tem Hitlerjevim datumom, določenim za napad na Češkoslovaško, pa so se zvrstili naslednji dogodki. Dne 7. septembra 1938 je češka vlada predlagala take predloge za rešitev tako imenovanega sudetskega vprašanja, ki bi jih ne mogel zavrniti niti Henlein, Toda Henleinova izsiljevanja niso imela namen sporazuma s Prago, marveč Hitlerjevo zasedbo. Zato je izrabil aretacijo triinosemdesetih sudetskih Nemcev, aretiranih zaradi špijonaže in tihotapljenja orožja iz Nemčije v Moravski Ostravi. Poslanci sudetskonemške stranke so se hoteli o teh aretacijah in krivdi aretiranih »prepričati« na licu mesta z namenom, da bi v Moravski Ostravi provocirali izgrede in pod pretvezo le-teh odbili Bencševe predloge. Ta provokacija je izzvala v naslednjih dneh demonstracije sudetskih Nemcev in Hitlerjeve pete kolone tudi po drugih krajih, tako da je prišlo 14. septembra 1938 do prvega poizkusa upora hitlerjevcev na Češkoslovaškem, ki pa ni zajci nevarnega obsega in jc bil zlahka likvidiran. Uprli so se le Henleinovi pristaši, in še ti ne vsi, kar je pričalo, kako neupravičene so bile Hitlerjeve zahteve po sudetskem ozemlju, kjer je imela Češka največ industrije in kjer je zgradila po letu 1935 tudi najpomembnejše utrdbe za obrambo v primeru nemškega napada. Kljub temu pa je Beneš še vedno \ plival in deloval pomirjevalno, kar je bilo čutiti tudi iz njegovega govora in ki je bil pravo nasprotje nacističnemu tuljenju na nurnberškem »rajhs-partajtagu Velike Nemčije«, v katerem sta se »odlikovala« zlasti Goring in Hitler. Goring P divje rohnel in nacistično nesramno žalil Cehe". »Neznosno je, kako ta neznatni, kulturno revni »Volkssplitter« (ljudski odpilek) tam '-odaj, ° katerem noben človek ne ve, od ko J se je vzel, da si upa ta »Volkssplitter« trajno tlačiti in stiskati nemški kulturni narod, nemški K.:, i volk«-* Se bolj divjaško nekulturen pa je bil Hitlerjev govor, ki se je divje zaletaval v demokratih države: »Ich kann aber den Vertrclern diesef Demokratien nur sagen . . . Kreaturen ..« ki s* še drznejo obsojati in presojati njegovo delo tO grozil vsemu svetu z orožjem, če ne bo »pravilno« rešil sudetskega vprašanja. Ce n mškuB »mučenikom« na Češkem noče svet pomagat* tedaj bodo oboje »pravico« in »pomoč« prejeli od njega, kajti »Nemci na Češkoslovaškem n>s0 niti brez orožja niti niso zapuščeni«, tO »nl0ta vzeti ves svet na znanje«, drugače bo skupaj * Mussolinijem »utopil ves svet v krvi«. Po tem Hitlerjevem govoru je prišlo do P**j omenjene: »vstaje« 14. septembra 1938. Dan poprej je namreč zaradi nemških izzivanj v obmejnem področju češka vlada proglasila posebno stanJc; Henlein pa ji je predal ultimat in zahteval, IiaJ češka vlada prekliče obsedno stanje v šestih VktV* in odpokliče vse policijske in vojaške okrepit** z nemirnega področja. Praška vlada tega ultimat3 ni upoštevala, marveč je poklicala Henleina j Prago na pogajanja. To jc izrabil Hitler in zaP*j v Nemčiji sto petdeset Cehov / grožnjo, da jW bo dal postreliti kot talce, če bodo u:.ia sodišča obsodila enega samega Nemca na ozemlju, katerem je češkoslovaška vlada proglasila i/je>n' no stanje. Dne 14. septembra pa so sudet:#d ne* miri prerasli v upor, ki je bil zaradi neznatnost1 kmalu zadušen, a ga Hitlerjev tisk napihnil v splošno vstajo sudetskega nemštva. V vodstvi* sudetsko nemške stranke je zaradi prezgodaj °r ganiziranega »spopada«, ki bi moral po Hitlerjevem načrtu biti šele štirinajst dni kasneje, zav» dala nervoza, ki pa jo je pomiril prihod ang'0" škega premiera Chamberlaina, ki je bil Hitler** sporočil, da je »pripravljen z letalom takoj Prl leteti v Nemčijo in razpravljati neposredno s Hitlerjem o možnosti mirne rešitve sudetskega vprašanja.« Hitler je takoj uvide!, da bo njeg°v načrt likvidiranja Češkoslovaške zdaj uspel b^** uporabe vojnih sredstev in brez odpora česk vojske, ki je štela takrat za eno najbolj moderno in najbolje opremljenih armad. Zato je prfsff na Chamberlainovo ponudbo in sporočil, tla ?3 bo sprejel že naslednji dan, t. j. 15. s> >(eiiibra 1938, v Obersalzbergu. Tako je Chambei lain tel z letalom in jnispel 15. septembra 1938 Miinchen in se nato s posebnim vlakom odpeljal v Berchtesgaden, kjer ga je sprejel Uit'ef-Tako se je začel za svobodoljubno človesfv sramotni Miinchen. Hitler je v doku govora'1, razlagal angleškemu premieru, ki se ga je n1 Je dala vrsto zelo dožive-m neposrednih stvaritev Prav v tehniki slikanja na »teklo. Slikarstvo Antona Plemlja , Po tehniki slikanja, dc-|°»na pa tudi po motiviki i»ri-"Uzuje hlebinskl šoli, razll-Kulf Pa se od nje po vsebini. Tako Imenovana naivna "'»etnost privlači sodobnega Joveka zaradi svoje enostav- * ln neposredne izraznosti, Pomaga človeku loviti rav- ote*]e v mrzli klimi clvltiza- je, z vse bolj obvladujočo »«hniko. ki. člQveku nasilno jemlje njegovo čustveno vsebino. Izrazno neposrednost čutimo tudi v Plemljevlh delih. Njegova tihožitja niso namenjena samo k rasen j u stene; vse preveč nam hoče slikar z njimi povedati. Fantastične oblike cvetlic, ki jih pogosto obdaja trnje, ali rasto iz njega, cvetovi, iz katerih sikajo plameni, kot povečani realistični detajli delov telesa ali predmetov, in že sami naslo-vti tihožitij, nam nazorno dokazujejo, da slikar z njimi izraža svoj odnos do sveta in dogajanj v njem in šele na drugem mestu rešuje čisto slikarske probleme. Izrazito plastične oblike, intenzivne barve, močni barvni kontrasti, kakor tudi slikarjev motivni svet nam dokazujejo, da imamo pred seboj slikarja-naivca v posebnem pomenu besede, ki je v dobro desetletje trajajočem slikanju našel svoj osebni, izrazito ekspresivno in fantastično pobarvan slog in ga izoblikoval do visoke stopnje oblikovne rafiniranosti. Zdi se, kot da je umetnik v nekaterih svojih slikah ustvaril tisti domišljeni svet miru, tišine in varnosti, ki naj bi mu bil nekoč odvzet, ki pa ga nujno potrebuje za svoj obstoj, v drugih pa se zdi, da z upodabljanjem grozljivega skuša premagati strah v sebi, s tem da ga simbolično ubija, kot so npr. pred-zgodovtnskl jamski slikarji najprej simbolično, z upodobitvijo na steni premagali žival, s katero so se nujno morali spopadati v borbi za svoj obstoj. Anton Plemelj se je rodil I. 1923 na Selu pri Bledu. Kot otrok številne kmečke družine se je izučil za čevljarja. Od 1. 1943 do 1945 Je sodeloval v NOB, nato je bil do 1. 1966 aktivni oficir. Študiral je kot Izreden slušatelj na pravni fakulteti v Beogradu do 1. 1961, ko je pričel intenzivno slikati. Od 1. 1956 Je član likovne skupine pri Domu JI.A v Beogradu. Doslej je razstavljal samostojno ali skupinsko po Sloveniji, Jugoslaviji in Zahodni Nemčiji. Udeležil se Je I., II. in III. Tabora slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem in prejel za svoje delo naslednje nagrade: 1. 1964 III. nagrado na vsejugoslovanski amaterski likovni razstavi v Beogradu; 1. 1970 pa III. nagrado »Ex tempore« v Piranu in nagrado Republiškega odbora zveze borcev Slovenije za likovno delo na temo NOB. Razstavo je organizirala Delavska univerza Radovljica in otvoritev povezala s koncertom ansambla Schola La-bacensis iz Ljubljane. M. Avguštin Marija Kajzar V Kranju v galeriji mestne hiše od 21. aprila do 4. maja Marija Kajzar je študirala slikarstvo na slikarskem oddelku šole za oblikovanje in na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Takoj po končanem šolanju se je zaposlila ln je danes likovni pedagog na osnovni šoli Trata — Skorja Loka. Poleg pouka na šoli je vodila tudi likovni krožek za pionirje v škof ji Loki. V letih 1968 in 1969 se je udeležila Groharjeve slikarske kolonije in kot član kolonije tudi razstavljala. V prostorih Ljudske knjižnice v Skofji Loki je priredila dve razstavi v letih 1965 In 1968. Za razstavo smo izbrali iz dokaj razgibanega opusa enotno motivno uglašen izbor otroških portretov v akvarelni tehniki. Tema, enotno ubrana in razpostavljena v razstavnem prostoru, je takšna, kot bi jo iztrgali iz silikarkinega vsakodnevnega delovnega ambienta, ki ga doživlja, ko vstopa v razred poln otrok. Prav ta izbor ka že slikarkin odnos do dela, službe na eni strani in do slikarskih teženj na drugi strani. Slednje ji ne pomenijo dosledne izolacije od tistega vsakdanjega zunanjega okolja, ki si jo lahko privoščijo samo svobodni umetniki, pač pa Kajzarjeva združuje silnice vsakodnevnega opravila s težnjami slikarke: zakaj naj bi iskala motive izven tega okolja, če so pred njo njeni učenci, motivno tako raznovrsten material, da ga je prav vredno obdelati. Seveda pa je skopo odmerjen čas tisti imperativ, ki sooblikuje rezultat likovnega ustvarjanja: portreti niso odsevi vseh slikarskih zmožnosti, ker so bežne skicozno naslikane kreacije, ki predstavljajo spopad slikarke z vsakokratno slikarsko nalogo. Osnovna risba zadene podobnost z modelom, barvna obdelava v akvarelni tehniki pa na živ način razporeja notranje tkivo slike — barvne ploskve, ki se združujejo v celoto. Včasih se zadovolji z obdelavo samo polovice obraza, zidaj spet poudari to aLi ono posebnost portretiranca. če je barvna kombinacija obraza in obleke mikavna, zabeleži tudi to. Ker ji gre za resničnost lin poleg te še za slikarsko pomembnost naslikanega, smo priče zanimivega oklevanja med čisto portretnim hotenjem, ki mora vsebovati poleg podobnosti tudi pripoved o portreti-rančevem značaju, in med povsem slikarskimi likovnimi problemi, kakršni so plastična gradnja telesa, osenčeva-nje in končno barvna intenzivnost posameznih partij. Slikarkino delo, ki je pred nami, priča o prizadevnem delu v včasih ne preveč lahkih razmerah. In če je res, da je človek produkt svoje okolice, potem je Kajzarjeva pokazala, da je tudi vsakdanje okolje, četudi nI ustvarjalnemu delu najbolj naklonjeno, mogoče prenesti v likovno delo na vreden način. A. Pavlovec Gorenjska predilnica škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto pripravnika Pogoji: tekstilna fakulteta Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 8 dni po razpisu. Akademski slikar Kamilo Legat se s to razstavo drugič predstavlja kranjskemu občinstvu. To pot z akvareli, ki pomenijo na eni sirani uspel poskus uporabe nove slikarske tehnike v njegovem dosedanjem umetniškem prizadevanju, po drugi strani pa nadaljnje odmikanje od realizma, kar je bilo mogoče ugotoviti že pri njegovi lanskoletni razstavi. Likovno najzanimivejša so dela, ki predstavljajo v določenem smislu poenostavljeno krajino z izrazito individualno rabo barv, od katerih prevladujeta lila in modra v kombinaciji z rumeno in kjer nam krajina zaradi čustveno močno poudarjenega izraza barv ostane le še kot spomin na nekdanjo krajino. Kamilo Legat se ne odpo-veduje krajinskemu slikarstvu široko odprtega vedut-nega značaja, vendar se do določene mere odpoveduje njegovim nekdanjim zakonitostim in vnaša vanj svoja osebna razpoloženja, ki rušijo stari realistični red in nam v zameno zanj nudijo sodobno emocionalno in intelektualno razgibanost. Formalno spominjajo nekatera njegova dela na fovLCiično slikarstvo, kjer je barva prav tako kot pri našem slikarju predvsem izraz umetnikovega notranjega doživljanja. Kamilo Legat se je rodil leta 1935 v Kropi, študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1966 diplomiral na oddelku za slikarstvo pri prof. Gabrijelu Stupici. Zlivi ln dela V Tržiču. Samostojno je razstavljal leta 1968 v Tržiču in leta 1970 v Kranju, Tržiču, Kropi in v Radovljici; sodeloval je na skuollnskih razstavah v Tržiču, Kranju, škofji Loki, Bledu, Kamniku, na Jesenicah, v Ljubljani, Piranu, Subotici, Ste-Marie-aux Mincsu, v Zagorju, Idi; ji, v Ravnah in črni na Koroškem. Sodeloval je tudi v slikarskih kolonijah v Izlakah, Idriji in v Ravnah na Koroškem. M. Avguštin Kamilo Le V Kranju v galeriji mestne hiše od 21. aprila do 4. maja 650 let Tržiča Odd. VIII, 116. Gospod Franc Napret, nogavičar iz Tržiča v ljnj£ Med 45 razstavljavci v prvem oddelku razstave smo torej srečali kar 9 Tržičanov, kar pomeni petino vseh razstavljavcev železarske stroke. V četrtem oddelku, v katerem jc razstavljalo 11 usnjarjev, čevljarjev, sedlarjev in jermenarjev, pa so Tržičani celo prevladovali; še več: tržiški usnjarji so bili sploh edini usnjarji iz notran jcavstrijskih dežel in razen dveh tržiških čevljarjev jc razstavljal samo še en čevljar od drugod, vsi drugi razstavljavci so bili sedlarji in jermenarji. Oglejmo si razstavo tržiških usnjarjev in čevljarjev podrobneje! Odd. IV, 67. Gospod Valentin Mali v, usnjar v Tržiču, je poslal 51 kož vseh barv, ki so bile zaradi izredne čistosti pohvale vredne in so po vsej pravici zaslužile častno diplomo v priznanje. 68. Gospod Jožef Megušar iz Tržiča, izdelovalec čevijev za trg, je razstavil 15 parov čevljev različnih vrst, kakršnih izdela na leto 25.000 parov. Večino svojih izdelkov, posebno ker so izredno poceni, proda v tuje dežele. Zaradi teh okoliščin je komisija sklenila, da da gospodu razstavljavcu za njegovo marljivost in veliko delavnost diplomo v priznanje. 69. Gospod Matevž Klopčaver, čevljar iz Tržiča, je poslal 16 parov čevljev dobre izdelave in po posebno nizki ceni. Tako stane par srednje dobrih ženskih usnjenih čevljev največ 27 kr., par otroških čevljev pa 14 kr. Tudi gospodu Klopčaverju je bilo izrečeno priznanje z d i p 1 o m o, ko obsežnost njegove proizvodnje ne zaostaja za proizvodnjo prejšnjega. 70. Gospod Jožef D e v, usnjar v Tržiču na Kranjskem, je razstavil 125 ovčjih kož rdeče, zelene, rumene in črne barve, vse strojene s čreslovino, ne z rujem, če upoštevamo, da je s čreslovino strojene kože veliko teže obarvati tako svetlo in čisto kot z rujem strojene kože, potem sta marljivost in vztrajnost gospoda Deva hvale vredna in ker je z uporabo domačega čresla zelo znižal ceno izdelkov, mu je bila že na prvi nofranjeavstrijski razstavi v Celovcu podeljena častna diploma priznanja zdaj povsem utemcl jeno znova potrjena, 71. Gospod Leopold Mali iz Tržiča, izdelovalec s čreslovino strnjenega usnja, jc razstavil kordovansko usnje, ovčje in telečje kože ter usnje za podplate. Gospod Leopold Mali je znan kot odličen strojar. Razstavljene barvane ovčje in telečje kože ter kravina v belem in črnem, vse strojene s čreslovino in odlične tako po lepoti kot čistosti izdelave, so priborile gospodu razstavljavcu diplomo v priznanje, za katero se jc ocenjevalna komisija izrekla soglasno. 73. Gospod Vincenc Pola k, usnjar v Tržiču, jc poslal 20 kož, med katerimi je zlasti usnje za jermenarje in tapetnike, povrhnje usnje s črnim leskom za sedlarje kot tudi barvano usnje zaradi njihove lepote in odlične obdelave vzbujalo pozornost. Glede na izredno kakovost in pomembne celoletne množine izdelkov je morala ocenjevalna komisija prisoditi gospodu Vinccn-cu Polaku bronasto medaljo. In še razstavljavci v štirih drugih panogajv ljanskem okrožju, jc razstavil razne vrste nogavic, rokavic in mornars čepic iz ovčje volne, ki gredo dobro v promet. Zaradi dobre izdelave, zlasti Pa zaradi prikupnih barv jih v veliki množini razpečava po Koroškem, Staj*?' skem, Ogrskem in Hrvaškem. Razstavljavcu so podelili za nagrado brona* sto medaljo. 119. Gospod Franc šarabon, nogavičarški mojster iz Tržiča p3 Kranjskem, je razstavil svoje izdelke, tako raznobarvne dolge nogavice, kratke nogavice ln mornarska pokrivala iz čiste ovčje volne, ki jim jc bilo trct>a priznati, da sc odlikujejo tako po kakovosti kot po lepih barvah, in ki s0 pomembno trgovsko blago. Zato jim je ocenjevalna komisija podelila zasl* ženo diplomo v priznanje. 129. Gospod Gašper P o 1 a k, barvarski mojster in lastnik tovarne z* tiskanje bombažnih tkanin iz Tržiča na Kranjskem, je razstavil 31 koso modre bombaževinc, perkala in robcev. Izdelki gospoda razstavljavca nenehno utrjujejo svoj veliki sloves, ki S* že dolgo uživajo; poslej jih zelo mnogo prodajajo na Kranjskem, KoroSkew Gornjeavstrijskem in so sc izkazali vredne bronaste medalje, ki so J bili prejeli na prvi notranjcavstrijski industrijski razstavi, kar jim jc 0,1 potrjeno sčastnodiplomo. 139. Gospod Jožef Pehare, lastnik ročne in valjčne tiskarne bombaževinc iz Tržiča v ljubljanskem okrožju na Kranjskem, je razstavil 25 k0550^ svojih izdelkov, ki jih je ocenjevalna komisija posebej pohvalila zaradi ^'st°lfi tiska, živih pristno modrih barv, odlične apreturc in zaradi zelo nizke ceno v primerjavi z drugimi tovarnami v monarhiji. % Te prednosti so tudi tiste, zaradi katerih ne more nobena druga donia^ bombažna tovarna tekmovati z gospodom Peharcem in so ostali vsi P0***"^ drugih avstrijskih tovarn, da bi ga prekosile v te vrste barvanju in tiskanj t brez uspeha. Gospod razstavljavec, ki si nenehno prizadeva, da bi šel v korak z nnif?£| vejšimi tehničnimi iznajdbami, napravi letno zelo velik promet, ko števi izdelkov presega 15.000 kosov, ki jih razpošlje v veliki meri po deželi sa^' razen tega pa mnogo na Koroško, štajersko, v Gornjo Avstrijo in v zadnje času celo v Trst. Ocenjevalna komisija se je glede na vse to odločila, da poiic gospodu Peharcu za nagrado srebrno medaljo. . Odd. XI, 180. Gospod Andrej Tekster, mojster umetelnega kij**** ničarstva iz Tržiča, je razstavil majhno decimalno tehtnico za 1 lot uo 100 lu tov. . Vzorec je bil izdelan s posebno prizadevnostjo. Gospod Teksler se sta » razlicn ukvarja z izdelovanjem takih tehtnic vseh velikosti, ki jih kupujejo V krajih. Zaradi precejšnje množine in dobre kakovosti izdelkov mu je bila' Pc ljena diploma r priznanje. Odd. XII, 194. Gospod Fortunat K u r n i k, kolar iz Tržiča, vil vzorec monge, katere izvedba v tej sestavi bi bila ustrezna. Odd. XIII, 214. Gospod Anton U r b a n c, strugarski mojster je razstavil krogle iz zelenikovine za glajenje usnja do leska. Te zelo čisto izdelane krogle za glajenje so zelo smotrna iznajdba za lovanje usnja z leskom in jih prodaja po vsej Notranji Avstriji; i razstavljavčeva iznajdba. ■>od^ e razst* Tržiča izd*' 217. Gospod Mihael Primožič, lastnik žage za furnirje od Sv. tarine pri Tržiču, je razstavil več furnirjev iz javorovine, jesenovinc in 0 vine- , i • • ker >c To zelo sodobno podjetje ima živahno kupčijo s Trstom in Italijo, a gp je dober les za mizarje v teh krajih silno podražil, so njegovi Izdelki .J^jj način dvakrat bolj cenjeni, kar je proizvajalcu samo v prid. Furnirji *° ^ odličen videz, so imeli enakomerno debelino, ki se lahko stanjša tja do Gospodu Primožiču jc bila potemtakem podeljena častna diploma v znanje. Primorski pevci v Preddvoru Verjetno ni Gorenjca, ki ne bi vedel, da Preddvor praznuje letos 900-letnico. Za jubilej pa vedo tudi drugi, kar dokazuje tudi ponudba iz Izole, ki J*o je prejelo turistično društvo Preddvor. V Izoli deluje mešani Pevski zbor Svoboda. Za požrtvovalno delo m za uvrstitev med najboljše tovrstne zbore na Primorskem je bil nagrajen z izletom na Gorenjsko. Pev-"1 so se odloči! li, da bi Priredili v Preddvoru celovečerni koncert v okviru praznovanju 900 - letnice. Turistično društvo je ponudbo z vesvJjem sprejelo in se dogovorilo za eno hi pol urni koncert umetnih in narodnih pasmi. Koncert bo v soboto, 24. aprila, ob 20. uri v dvorani prosvetnega doma v Preddvoru. Podobni koncert! so t Preddvoru redki, zato imamo tokrat izredno priložnost spoznati vedno lepe umetne in narodne pesmi v izvedbi kvalitetnega zbora iz Izole. A. Krč. Plastične lepljenke aksima Sedeja ml. Plastične lepljenke Maksima Sedeja (ml.) so v bistvu svojca varianta in sinteza avantgardnih tokov s prvinami popari, novega konstruktivizma *n novega verizma. Svet plastičnih mas in nerazumljivih Naprav, cevi in šablon, ki sestavljajo in dopolnjujejo človeški obris, je obenem predstavljen kot estetska tvorba, kjer govore predvsem odnosi *n skladja med gladkimi plastičnimi barvnimi površinami *n obenem kot grozljivo sporočilo o svetu prihodnosti in našl sedanjosti. V tem sporomu, ki je v bistvu navidezno, Pa so skriva prava resnica — avtor grozo pred stehnizira-n° prihodnostjo pravzaprav Ironizira, se iz nje norčuje. Tako nas postavlja pred zlobno zastavljeno dilemo — na katero dokončnega odgovora ni ali pa sta možna vsaj dva , in to oba pravilna. Tehnična izvedba Sedejevih Podob varira med pravimi Plastičnimi kolaži in podoba-ttu» kjer je polivinilska folija Prav °arvo Površi 7-aprav le nadomestilo za "Vleč, Namesto, da bi gladke ne slikal, jih avtor pre- tako t»čink e s plastično maso —- dobiva Izredne barvne e in kontraste, ki so se- stavni del njegove izpovedi. Poleg čistih podob v nekaj osnovnih barvah s stilizirani-mi figurami nastopajo povsem enakovredno in obenem tudi logično dopolnjujoče lepljenke, kjer površino pokrivajo nalepljene cevi, deli urnih mehanizmov, šablone itd. Kot izrazito lirična sekvenca pa med temi deli zazvene čiste bele kompozicije, katerih poglavitna draž je najdrobnejša igra sence in svetlobe, ki nastane zaradi lepljenja tankih listov folije drugo nad drugo. V teh beiih kompozicijah je Sedej tudi dosegel najvišjo stopnjo dognanosti — saj so »bele slike« nasploh najtežji slikarski problem. Tako kot je v vsaki sliki zajet spopad med dvema različnima interpretacijama istega filozofskega vprašanja in kjer je poglavitna draž t zlobni nedorečenosti, tako zasledimo isti konflikt tudi med posameznimi elementi, predvsem barvo, na istih kompozicijah. V celotnem kontekstu razstave pa je Sedej to kon-fliktnost prenašal še v širino — kot skladje konfliktov med živobarvnimi kompozicijami in podobami v belem. dr. Ivan Sedej »Dekle Visoko v poljanskih hribih, na Malenskem vrhu, smo obiskali pesnico Pavlo Bene-dik. Verjetno ste že slišali zanjo, čeprav svojih pesmi ne objavlja prav veliko. Ce ne drugače, jo verjetno marsikdo pozna zaradi partizanske pesmi Ko v ranem jutru ..., za katero je napisala besedilo. »Kako je ta pesem nastala? Bilo jc leta 1943. Tu okrog Malenskcga vrha so se stalno zadrževale partizanske enote. V tem času sem na partizanskom mitingu spoznala izvrstnega pevca Zorka Kopač-Ziv- Žirovci bodo ostali doma leJuZ°slovcmske osnovne šo-kinf ,Ve^ let tekmujejo za fcjo lriria kovice. Podelju-tPro,s<} za uspešno delo ka- * (' T p h t njjycjriu učil/ #vm- d fKoh šolske in izvenšolske cev T$H "čirel/ev in učen-kuri •lrovska Sota je kipec la Jovice prejela med vq tv*.v Sloveniji celo pr- "špeh * gU ;c za velike društv Solskega športnega vUDSako !efo ena od šol, pra-jeij"?.tista- ki ie zadnja pre-v$«ft klPec, pripravi srečanje '* s°lt ki so prejela to pri- znanje. Na srečanjih so sodelovali tudi iirovski šolarji in učitelji, enkrat so bili tudi gostitelji. Lani je bilo srečanje na Ohridu, letos pa bo konec maja v Subotici. Vendar se srečanja iirovski šolarji, tako kot lani, tudi letos ne bodo udeležili. Nimajo zagotovljenega denarja. V Subotici se bodo srečali ravnatelji šol, na nekajdnevnih seminarjih se bodo sestali tudi glasbeni in športni pedagogi in športniki ter sekretarji mladinskih aktivov. Se- veda se bodo srečanja udeležili tudi najboljši učenci. Če bi Žirovci hoteli poslati v Subotico tako ekipo, bi jih to veljalo najmanj 8000 din. Tega denarja pa šola nima. Zato so zaprosili TIS v Skof-ji Loki za pomoč. Dobili so odgovor, da TIS s tem denarjem lahko financira več izvenšolskih dejavnosti. Tako bodo iirovski šolarji in učitelji ostali doma, čeprav so med ustanovitelji tekmovanja za kipec kurirja Jovice. —Ib ka. Kmalu smo postali va-ščani z njim iskreni tovariši. Toda usoda, da bi živ dočakal konec vojne, mu ni bila naklonjena. Poleti istega leta je padel v Selški dolini. V spomin na tovariša Živka sem sklenila napisati pesmico na melodijo, ki jo je 2iv-ko vedno prepeval. Pesem mi je privrela iz srca in tudi melodiji jc ustrezala. Odnesli so jo na okrajno skojevsko konferenco in jo kmalu natisnili v prvi partizanski pesmarici. Pod pesmijo sem bila podpisana kot »Dekle z grička.« Po vojni Pavla dolgo ni vedela, kakšna je usoda njene pesmi. Nekoč je poslušala radio in slišala pesem, katere besedilo se ji je zdelo znano. Sporočila je na RTV, da je ona avtor pesmi, ki jo je uglasbil Radovan Gobec. Tako je bila razvozlana uganka še za enega avtorja besedila partizanskih pesmi. Sicer pa Pavla pravi, da je pisala pesmi že kot otrok. Nikomur pa o tej stvari ni zinila niti besedice. Pisanje pesmi ji je prešlo v kri. »Pesmi sem pisala tudi med vojno in po vojni. Po vojni i :ka« sem bila nekaj časa v dolini, slabe družinske razmere pa so me prisilile, da sem šla nazaj v ,griče'. Takrat je dolgo vse spalo in nisem mogia pisati. Po praštanih vojnih strahotah tudi nisem imela volje. Tu na Malenskem vrhu, v miru in naravi, sem kmalu spet dobila voljo do pisanja. Začela sem spcH zlagati verze. Pesem nastane zelo hitro, posebno zaradi kake krivice. Zdaj pišem predvsem priložnostne pesmi, vse tisto, kar mi življenje prinese. Na pesniško zbirko ali na objavljanje v časopisih pa nisem še nikdar pomislila. Ne vem, zakaj ?« Sicer pa pravi Pavla, da se tu, kjer je zdaj, izvrstno počuti. »Navezana sem na te kraje. Tu sem končala »visoko hribovsko šolo', se je pošalila, »in nasploh sc z ljudmi dobro razumem. Ob mojem godu me vsako leto obiščejo mladi iz vasi. Še posebno veliko mi pomeni, da me imajo mladi ljudje radi. Zaposlena sem kot snažilka na šoli n3 Malenskem vrhu, da bom na starost dobila še kak dinar.« Prijetno je bilo poslušati zgovorno sogovornico. Kar prehitro je minil čas, odmerjen pogovoru. In kaj naj rečem za konec? Se veliko prijetnih pesmic, Pavla. j. Govekar Škofjeloško kopališče urejajo V škof j i Loki so pred dne* vi začeli ob poljanski Sori urejati kopališče. V glavnem bodo uredili okolico — parkirni prostor in sanitarije. Zaradi novega kegljišča bodo letos prostori za kopalec precej manjši in bo treba povsem na novo urediti slačilni-ce in garderobe. Gostinski delavci pravijo, da bi moralo za ureditev kopališča poskrbeti komunalno podjetje, pa je spet vse padlo na ramena gostincev. -jg r* 'S * 10. STRAN Srce borca in diplomata nI v/držalo. Po osmih dneh boja za življenje je v Stockhol-iiiu umrl naš veleposlanik na Švedskem Vladimir Rolović. Streli ustaških morilcev so premagali sodobno medicinsko znanost. Pogreb v Beogradu se je spremenil v dostojanstveno obsodbo nasilja ln terorja, hkrati pa je bil to zadnji opomin tistim, ki so dolžni zagotoviti varstvo naših ljudi na švedskem, naj vendar ukrepajo tako, da Življenja nedolžnih ne bodo več v nevarnosti. Medtem so na švedskem izvedli preliminarno sojenje petim ustašem, obdolženim za sodelovanje pri napadu in umoru našega veleposlanika. Sodnik je od- Visoka cena ločil, da morajo ostati v priporu do konca meseca — medtem pa bo policija Imela možnost, da zbere dokazno gradivo in vloži obtožnico. Hkrati se je v delu švedskega tiska razvila polemika o tem, ali bodo napadalce izroči S jugoslovanskim oblastem ali ne, čeprav naša država doslej tega niti ni zahtevala, čeprav se je umor zgodil na (vsaj teoretično vzeto) »jugoslovanskih tleh«, namreč v poslopju naše amabasade, Id uživa ozemeljsko nedotakljivost po mednarodnem pravu, je malo verjetno, da bodo, oziroma da bi Švedi pristali na izročitev — ne glede na to, da s to državo nimamo podpisane konvencije o izročanju zločincev. Toda to so bolj proceduralna vprašanja, ki le neposredno zadevajo bistvo problema, ta pa je: kako odločno ln brezkompromisno narediti konec usta-škemu terorju na Švedskem. Oblasti v Stockholmu so znova obljubile, da bodo storile vse, kar Je v njihovih močeh in to pot lahko upamo, da ne bodo tudi ostali samo pri besedah — švedski premier Olaf Pahne Je namreč med svojim obiskom v Avstriji izjavil, da so ustaši tudi nJemu zagrozili s smrtjo! Hkrati so »obljubili«, da bodo ubili tudi švedskega veleposlanika v Beogradu. Pričakujemo lahko, da bodo te grožnje naposled le streznile švedske organe in jim dokončno razbile iluzije o tem, da imajo opravka zgolj s »političnimi dejavniki«, tako kot so doslej že nekajkrat izjavili različni uradni predstavniki v Stockholmu. Cena za to spoznanje Je bila visoka! Uslužbenka ambasade Mira štempihar, ki je za svoje junaško in pogumno obnašanje med napadom na Roloviča dobila odlikovanje, pa na srečo sedaj okreva v stockholm-skl bolnišnici, kjer jo je med drugim obiskal tudi Antun Vratuša, namestnik sekretarja za zunanje zadeve. Poročilo o zahrbtnem napadu na našega veleposlanika in njegovem zadnjem boju za živ- ljenje lahko sklenemo še z informacijo o številnih sožal-nih in protestnih zborovanjih ter brzojavkah, ki so vse po vrsti izražale najgloblje so-žalje družini umorjenega Roloviča ter hkrati najostreje obsodili ustaški terorizem. Med drugim je ob smrti našega veleposlanika prejel so-žalno brzojavko predsednik Tito tudi od ameriškega predsednika R. Nixona. Na Cejlonu se še niso polegli nemiri. Vladna armada si prizadeva, da bi iztrebila upornike, ki jih Je po nekaterih poročilih še okoli 5000 In so razmeroma dobro oboroženi. Vlada v Colombu je zahtevala, naj vse osebje severnokorejske ambasade takoj zapusti deželo. Obtožili so jih, da so bili vmešani v zaroto, ki je imela za cilj strmoglavljenje sedanjega režima, ki ga vodi Sirimavo H.mil.n an like in pomoč pri organiziranju upora. • • • Tudi v bližnjem — vsaj za Cejlon — Pakistanu še vedno divja državljanska vojna. V vzhodnem Pakistanu so proglasili neodvisno republiko In ustanovili vlado, ki pa se mora nenehno umikati pred naskoki federalnih čet. Uporniki so odprli tudi prvo diplomatsko predstavništvo In sicer na ozemlju sosednje Indije, ki po vseh znakih sodeč zelo pozorno spremlj» dogajanja na tem koncu sveta. Nekateri menijo, da določeni indijski krogi vsa i na tihem podpirajo odcepljeni del Pakistana. • • • Med Libijo, ZAR in Sirijo so proglasili federacijo, ki sicer po mnenju mnogih opazovalcev ne bo bistveno spremenila ravnovesja na jezičku arabsko-izraelske vojne tehtnice, je pa vsaj na zunaj dokaz enotnosti dela arabskih držav, ki so v sporu z Iz<*a" elom. Nova federacija (ki se ji utegne pridružiti še Sudan) ne pomeni krnitve suverenosti posameznih držav-članic in Je bolj namenjena — vsaj po mnenju nekaterih zahodi nlh opazovalcev — mobil'*"-8' ciji sil in dvigu duha mn« žic v boju z Izraelom. ljudje in dogodki Cilj: 9000 kilometrov in 1500 skokov Pretekli teden je bila na letališču v Lescah novinarska konferenca, na kateri so predstavniki letališča seznanili novinarje z načrti za letošnjo letalsko sezono. 2e lanska je bila uspešna, saj so motorni piloti, jadralci in padalci iz Lesc s skromno opremo dosegli največ, kar so mogli. Krona vsega pa je bilo deseto jubilejno svetovno prvenstvo v padalstvu, ki je vplivalo na razmah padalskega in letalskega športa pri nas. Za letošnjo letalsko sezono, ki se je že začela, pa pravijo, da bo najuspešnejša od vseh, saj naj bi jadralni letalci ob poprečnem vremenu preleteli W00 kilometrov, motorni piloti naj bi bili v zraku 600 ur, padalci pa naj bi sc kar LSOO-krat pognali v globino. Prav tako ne bodo mirovali motorni piloti-akrobati, ki so najboljši v državi in je ta panoga edina športna panoga pri motornem letenju. Poudarek letošnje letalske sezone v Lescah bo vseeno na jadralnem letalstvu, ki je razen padalstva najbolj »čist« letalski šport in terja od pilota največ znanja in telesne pripravljenosti. Motorni piloti bodo predvsem pomagali jadralcem in le takem, da bodo svoje m/oge lahko kar najbolje opravljali. V Alpskem letalskem centru v Lescah bodo letos šo- lali vrsto motornih pilotov, jadralcev in letalcev, nekaterim pa bodo omogočili, da bodo izpolnili pogoje za bronaste, srebrne in zlate značke in diplome ter ostala priznanja. Nekaj izkušenih letalcev in padalcev pa bo letos opravljalo izpite za inštruktorje. Uprava ALC se je prav tako odločila, da sc bodo na letališču tudi letos ukvarjali s komercialno dejavnostjo, predvsem z aero taksi službo. Ce bo le mogoče, se bodo udeležili vseh večjih športnib letalskih tekmovanj in se glede na pretekle uspehe borili za najvišja mesta. Vendar imajo tekmovalci težave z dopustom, saj bi ga nekateri vrhunski piloti in padalci potrebovali tri ali štiri mesece, delovne organizacije pa prošnje za tako dolge dopuste težko rešujejo. Tak program bi bil pred leti neurcsničljiv, saj letalski center v Lescah ni imel primerne opreme. Letala so bila slaba, nekatera še predvojna, padalci pa niso imeli dobrih padal. Letos je drugače. V le-škem hangerju so nova jadralna letala, posebno ponosni pa so na novo vlečno motorno letalo, ki bo še posebno dobrodošlo jadralcem in padalcem. Tudi padalci niso prikrajšani. Po dolgih letih so opremljeni tako kot jc treba. I. Košnjek Delo prometne milice po novem Na pobudo republiškega sekretariata za notranje zadeve je od aprila letos poskusno uveden nov način dela prometi r milice na upravah javne varnosti v Kranju, Mariboru in Celju. O teh novostih smo govorili s šefom službe milice pri UJV Kranj Vinkom Krevhom. s) V čem je bistvo novega načina dela prometne milice? »Novost je v tem, da prometni miličniki svojo primarno nalogo — nadzor prometa — opravljajo po načinu timskega dela in ne več sektorsko. Področje prometne milice je bilo prej razdeljeno na tri sektorje, na katerih je moral biti vedno prisoten vsaj en miličnik. Gorenjska magistrala je imela dva sektorja: od Jeprcc do Ljubelja in od Podtabora do Rateč. Tretji sektor pa so bile ceste nižjega reda. Prometna milica je morala biti vedno ob vsakem času prisotna na vseh treh sektorjih, če je to prometna situacija zahtevala ali ne.« • Ali po novem ne bomo več srečevali belo-modrih vozil na običajnih mestih na gorenjski magistrali? »Vozniki, ki se vsak dan vozijo po tej cesti, so res že dobro vedeli, kje lahko pričakujejo prometno kontrolo in so zato vozili previdnejc in v skladu s cestno prometnimi predpisi, da pač ne bi plačali mandatne kazni. Naša naloga pa ni kaznovanje voznikov, ki kršijo prometne predpise, pač pa predvsem, tak nadzor nad prometom, da le-ta varno poteka. Po novem naj bi se prometna milica ukvarjala samo s tem, prometne nesreče pa naj bi prevzela postaja milice s splošnim delovnim področjem. Prometni miličniki bodo kot doslej pomagali vsem udeležencem v prometu. Pojavljali pa se bodo povsod tam, kjer bo to najbolj potrebno. Glede na novi način razporejanja miličnikov, bo seveda treba poglobljeno študirati promet na naših cestah. Posebno zahtevno delo bo imel vodja skupine miličnikov, ki bo samostojno razporejal miličnike. Naj povem še to, da bo prometna milica razširila področje svojega dela tudi na ceste nižjega reda in bo tako v pomoč postajam milice s splošnim delovnim področjem.« # Po enem mesecu izkušenj je še prezgodaj dajati oceno dela po novem sistemu; vendar pa, kaj lahko rečete? »Rezultatov še ni. Šele P° juniju, potem ko bodo na republiškem sekretariatu z? notranje zadeve anali/ir3" naše izkušnje, se bo odločilo« ali bomo še naprej delali P° novem ali ne. Verjetno pa b0 treba poleg ostalih sprememb že v prihodnjem letu za ob-močje občine Kranj organizirati posebno prometno službo. Na območju te občine se pripeti 40 odstotkov vseh nesreč na Gorenjskem, sem P3 štejemo še mandatna kaznovanja in predloge sodniku z3 prekrške. Spremembe vsekakor DOtl°.' Prometna milica pač m«1*3 prilagoditi svoje delo promcf' nim razmeram na Gorenr skem. Prometni miličnik 15 v službi tedaj, ko bo to P0" trebno. S poudarjenim naclz0 rom nad prometom skušali dati svoj prispevek urejanju vse bolj naraščaj prometa pri nas.« oil sem prvi sekretar odbora 0 F za jeseniško okrožje V Litiji sem obiskal Načeta Strlekarja, prvega sekretarja okrožnega odbora OF za jeseniško okrožje. Zaprosil sem ga, naj ob 30-lctnici ustanovitve OF obudi spomine na tiste slavne dni naše zgodovine. Znano je, da je bila 27. aprila 1941 v Ljubljani ustanovljena Proti imperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo Preimenovala v Osvobodilno fronto. Okrog 1. maja je Bo-Kidrič poklical Venclja j^orka v Ljubljano. V Tivo-ttfu sta se pogovorila o organiziranju Osvobodilne fronte Bi na jesenskem področju, te Prvi mesec po okupaciji so *j Predstavniki različnih poetičnih skupin začeli dogo-y*rjaii o delu med okupaoijo. J*Vt tak sestanek je bil Pn finelu Zupanu na Jesenicah, ■* Pa sc ga komunisti niso ^eležili. Takrat še ni bilo iz Mubljane natančnih navodil, ^katere člane partije so arc-JJ*. i^fte Gregorčič pa jc 25 Pogosto na raznih posve-lln širom po Gorenjski. »Tovariš Strlekar, kje in ^aj so vas izvolili za sekre-laria okrožnega odbora OF?« »prve dni avgusta 1941. leta ^ te Jože Gregorčič poklical na sestanek v gozdiček •Jaf vasjo Poteki. Na sesta-me je pripeljal Marjan ^valar zJavornika, član je-^i'š-kega okrožnega komiteji &o Potokov sva šla peš. 'I sem presenečen, ko sem Vlktorja Kejžaria, Albina gledal poleg Gregorčiča še jonclja Perka, Karla Prcžlja. ^mvo, Poldeta Straiišarja, ,e T>a me spomin ne vara, je Ji navzoč tudi nekdo iz PK ny> za Gorenjsko. Perko je j?~ai dni prej s Francem ^*°2^em in Francem Besne-> «čem pobegnil iz zapora v Jjjgja' na Koroškem. Gre-oič jc na sestanku približ-takole dejal: tnđSŽ^ 'toli'ko ^asa ^ že po-br °* v Podmežakli si do-nam dclal- na davkariji si Poir|agal, zato te prod-jJJjOo, da prevzameš doiž-od-k sckr^taria okrožnega 22? OF- K»t komunist S aš Prevzeli naloge, ki ti Jc Za.una.l~---- Skoraj mi je bilo nerodno, ker sem menil, da so drugi boilj sposobni. Po kratkem posvetu sva šla z Gregorčičem nekaj metrov stran, kjer sva sama govorila o moji nalogi. ,Kako pa naj organiziram odbor OF?' sem vprašal Gregorčiča. .Koalicija', je odvrnil Gregorčič. Kaj pa je koalicija, sem pomislil. Gregorčič, ki je opazil, da sem presenečen, je nadaljeval: ,Vse sestanke bo treba povezati tako kot pri stavkah, kadar je več strank sodelovalo. Ker bomo ustanovili ljudsko oblast, je potrebno povezati vse napredne sokole, krščanske socialiste an druge napredne ljudi. Vidiš, to je koalicija.« £ »Kakšna je bila 1941. leta organizacijska struktura OF na Jesenicah?« »Jesenice so bile razdeljene po sektorjih, v železarni pa so bili obratni odbori OF. Odbor OF na Ja\-orniku je vodil Leon Okrožnik. V zgornjem delu Podmcžaklje je bil sekretar krajevnega odbora OF Franc Jerala, ki je bil obenem tudi sekretar partijske celice; v spodnjem delu pa je bil sekretar odbora OF in partijske celice Lovro Ažman (brat znanega revolucionarja Jožeta Ažmana iz Nomnja). Na Plavžu je O F vodU Filip Brajc, za trgovec je odgovarjal Tone Viilman, za gostilni carje Tancarjcva Micka in tako dalje. V železarni 1941. lota skoraj ni bilo delavca, 'ki ne bi prispeval za OF. Podpirali so jo tudi slovenski uslužbenci na občini; le-ti so nam pri-skrbeili živilske karte, razne legitimacije in podatke, ki so zanimali partizanske enote in OF. Posebno skrb smo posvetili povezavi z zdravstvenimi delavci. Jeseniški in radovljiški aktivisti se še danes spominjajo zdravstvene pomoči zdravnikov dr. Marčiča, doktor Hafnerja, dr. Ceha, dok-tor Keržana, dr. Šarca in dr. Debevca.« £ »Opišite nam kakšno akcijo, v kateri ste tudi sami sodelovali.« »Glode na to, da sem šest let delal na davkariji v Radovljici, so me vsi trgovci, gostilničarji in obrtniki dobro poznali, jaz pa sem zelo dobro poznal njihov gmotni položaj. Sel sem k vsem jeseniškim trgovcem in samo v eni taki akciji zbral 30.000 mark. V nekaterih trgovinah sem zahtevali moko, sladkor, kavo, salamo, obleko in dru-go. Aktivisti so zbrano blago vozili na določen kraj, kjer smo ga razdelili. Včasih je moja sestra Lojzka Celesnik z otroškim vozičkom peljala hrano borcem na Potoke ali na Poljane. Posebno delavni sta bili Malči Lazar in Mirni Talar, poročena Zupan. Omeniti moram tudi brata Filipa in Albina Stcgnarja. Albin je bil šofer pri tovarniški bolnišnici na Jesenicah in je vozil sanitetni avto. Avto smo uporabili za prevoz blaga in aktivistov. Pokojni Saksida, ki je biil v službi v bolnišnici jeseniške železarne, je s Ste-gnarjevkn sanitetnim avtomobilom pošiljal v partizanske enote sanitetni material. Zahteval sem, naj pri zbiranju hrane in denarja ne delajo spiskov, kdo in koliko je prispeval za OF. Toda ljudje so bili navajeni delali po starem in so demarju prilagali tudi spiske. V okrožnem odboru OF se je posebno Leon Okirožnik zavzemal, naj se zaradi poštenosti delajo spiski oseb, ki prispevajo denar aflii blago za OF. Spiske in denar, ki je bil pri okrožnem odboru, Nemci niso nikoli dobili v roike. So pa dobili več spiskov v tovarni in sledile so množične aretacije.« Q »Decembra 1941. leta so Nemci na Jesenicah aretirali prek 150 sodelavcev OF. Kako ste se vi izognili aretacij i?« »Z Jesenic sem se umaknil za božič 1941. leta. Nekaj dni prej so zaprli mojo ožje sodelavce Balanča, Laha, Di niča in še druge. Prva dva so čez mesec dni ustrelili v Dragi. Iz zapora mi je Stane Balanč poslal sporočilo, da mu ponujajo življenje in svobodo, če me pokaže. Zame je bila sreča, da me jeseniški gestapovci in ovaduhi niso poznali, ker sem le malo časa živel na Jesenicah. Tistega večera sem sc vrnil s sestanka na Javcrniku. Stanoval sem pri sestri v hiši Lovra Ažmana Podmežakljo. Spominjam se, da je deževalo. Bila je temna noč. Ko grem tako po stopnicah iz prvega nadstropja v pritličje, zaslišim hojo. Lajanje domačega psa mi je dalo vedeli, da so okrog hiše neznanci. Previdno sem zapustil hišo, kajti pred hišo na cesti je stalo šest policistov, čez ograjo sem se zmuznil v sosednje stanovanje, kjer je stanovala družina Jožeta CcJesraka. Cez nekaj časa sem opazil, da je k Ažmanu odšlo več ljudi. Nekam dolgo so se mudili v hiši. Ko so odšli, so mi prišli povedat, da so me iskali gestapovci. Ker me niso dobili, so aretirali svaka Rudolfa čelesnika, ki je 1943. leta umrl v Dachau. Drugi dan sem odpoitoval v Kranj, kjer sem dobil zvezo s pokrajinskim komitejem komunistične partije za Gorenjsko. Obrazložil sem položaj po množičnih aretacijah na Jesenicah. Vodstvo vstaje me je poslalo za inštruktorja na komite za kamniško okrožje. Nemci so verjeli, da bodo zatrli OF. Ne bičanja, izselil ve, zapori, streljanja m močna propaganda niso mogla pogasili iskro upora, ki jo je zanetila Osvobodilna fronta.« j. Vidic Partizanska družina Bercetovih Bercotovi Na Mlaki v Radovljici (domačija jc blizu Save) so bili prava partizanska družina. V partizanskih enotah so bili bratje in sestre: Lojze, Francka, Fran-celj, Vinko in Majica, štirje so vojno preživeli, Lojze pa je kot borec Prešernove brigade 1945. leta padel na Primorskem. Prvi odbor mesta Radovljice je 1941. leta ustanovil na pobudo jeseniških komunistov Slavko Trele, ki sedaj živi kot upokojenec v Radovljici. Lani smo v našem časopisu obširno pisali o njegovem delu za OF. Z aretacijo Slavka Tredca in prvih aktivistov OF v Radovljici pa gestapovci niso mogli zatretl aktivnosti O F. Brž ko jc bila Trelčcva hiša poleg Grajskega dvora (hišo bodo predvidoma letos porušili) na seznamu »sumljivih«, so mestni odbor OF preselili na Mlako. Trelca, ki so ga odpeljali v Dachau, je zamenjal Vinko Bercc. Odbor OF mesta Radovljice je v Bercotovi hiši deloval vse do odhoda Vinka Bcrccla v partizane, to je do februarja 1943. Tu so bili med vojno 1942. lota množični sestanki OF, zato je čudno, da jih gestapo ni odkril. Dvakrat so bili na sestanku tudi borci jelovške čote. Na sestanke je prihajal tudi Jože Štrukelj, terenski politični delavec, ki je 1943. lota padel pri Savi pri Radovljici. Od starega odbora je aktivno delal le šo Franc Prešercn-Julek. Za zvezo med odborom OF in vaščani vasi Lancovo ja skrbel Gabrijel Pesjak, obrtnik z Lancovega, njegov brat Tine Pesjak pa je odpošiljal zbrani material in pošto za partizane. Bercetove so med vojno izselili, bratje in sestre pa so zaradi nemškega nasilja zapustili dom in odšli v partizane. Tako so tudi pri Bercetovih zatrli nadaljnjo dejavnost odbora OF. Osvobodilna fronta pa je medtem že dosegla tak razmah, da je ni bilo mogoče več zatreti. Številni spomeniki nas spominjajo na vojna leta, na neumorne aktiviste Osvobodilna fronte. j. VidSc SREDA - 21. APRILA 1971 ---rf is© b o nb oni gsa^^obaosssft^» visoliVI v o dijo m nagrajujejo Visoki C bonbon! z dodatkom vitamina C utrjujejo vase zdravje. Njihova posebnost je tudi sodobna in higienska embalaža. Zbiralce značk .tudi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C jjn sestavi iz sedmi h kuponov, ki bodo objavljeni v GLASU besedo VISOKI C ter vse skupa] pošlje v propagandno službo žito Ljubljana, dobi brez žrebanja kolekcijo petih značk. nagrada-visoki c Kombinat 2ito, Ljubljana, šmartinska 154 (nagradil — • Visoki C) ^®®®®®®®@®®®®®®®®®®®@w@m Gorenjska oblačila Kranj razglašajo naslednja prosta delovna mesta 1. 6 KROJACEV ALI ŠIVILJ 2. PRODAJALEC 3. TAINICA Z ZNANJEM NEMŠČINE 4. ČISTILKA Kandidati bodo sprejeti na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejma kadrovski odbor do 5. 5. 1971. Veliko znižanje cen pri Klavnici — mesariji v Boh. Bistrici Znižanje cen za prvomajske praznike od 24. aprfla dalje v vseh naših mesnicah. Cenjenim ktipcem je na voljo: 1. vrat brez kosti 2. vrat s kostmi 3. suha rebra 4. topljena svinjska mast kg od 5.—10. 5. bohinjska zaseka Izkoristite ugoden nakup. kg 36,00 din kg 26,00 din kg 20,00 din kg 5,50 din kg 8,00 din In kako sem se vživela v cigansko življenje. Dobro, saj sem sc morala. Rada bi delala, pa jc v družini preveč majhnih otrok. Mož je delal na žagi pri LIP Bled, pa je zaradi bolezni zapustil službo. Še vedno brusi rezila. Za otroke dobiva 20.000 S din mesečno občinske podpore in to je vse, kar dobiva na mesec. Na Bledu poznam več dobrih družin, ki dajejo hrano za mojo družino. Moram prositi, saj drugače ne morem živeti.«« Darinko sem vprašal, v katerem jeziku govorita z možem. »Cigansko,« je odgovorila in skorajda s ponosom pripomnila, da se je hi-, tro naučila jezika. Tudi otroci govorijo cigansko. Darinka, Ljubljančanka, se je res vživela v cigansko življenje. Ne samo, da z lahkoto potrka na ta ali ona vrata ter prosi miloščine, temveč se je naučila tudi prerokovati kot vse ciganke. O tej veščini je dejala, da je treba znati lagati. Od časopisov občasno kupuje Tovariša, Anteno in Stop. Tudi Zlatko Dijanič se je naučil cigansko. »Ko bova kupila otroka, ga bova najprej naučila jezika,« jc dejal. In še nekaj besed o jeseniških Ciganih. V jeseniški občini živijo tri ciganske skupnosti, in to Podmežakljo, kjer bivajo že prek 40 let, Podkočno in v baraki med Mostami pri Žirovnici in Potoki. Sedem Ciganov dobiva občinsko podporo (2 osebno, 2 družinsko, 2 mladinsko in 1 rejnino), dva Cigana pa dobivata pokojnino. Za dva otroka, ki sta v reji pri drugih družinah, občina plačuje rejnino. Od jeseniških Ciganov sta le dva zaposlena; eden dela pri Izolirki, drugi pa pri Vatrostalni. V občini so trije zdravi in mladi Cigani, ki pa se otepajo dela. Lani je občina za stroške zdravljenja Ciganov plačala 126.000 POZNAM VSE LJUDI Zapisal sem že, da je po vaseh od Jesenic do Radovljice najbolj znana 73-letna Albina Rajhard. Albina je bila rojena v Lescah. " družini je bilo deset otrok. Njen oče Anton je imel dva konja in vrtiljak, s katerim Je služil denar. Potovali so s konji in vagoni P° Sloveniji, Hrvatski in Bosni. Oče je bil tudi muzikant in je z vrtiljakom in glasbo razveseljeval ljudi po vaseh. Albino sem obiskal na njenem stanovanju v Mostah pri Žirovnici. Dlje sva sc pogovarja'3 o ciganskem življenju. Zanimalo me je, kako so gorenjski Cigani preživeli vojno. »Maja 1941. leta so Nemci vse Cigane zaprli v begunjske zapore. Sploh nas niso zasliševali, rekli so le, da ne spadamo med arijce. Izselili so nas v Srbijo. Živeli smo P° vaseh okoli Kruševca. Vsaka ciganska družina je tam dobila hišo za stanovanje. 12 teh hiš so se ljudje izselili, pa so bile praz' ne. Ne vem, zakaj in kam. Predsednik tamkajšnje občine je ukazal, da so nam okoli' ški kmetje nosili hrano. Ljudje so nas zelo lepo sprejeli. Nihče nas ni preganjal; "e Nemci, ne partizani, ne četniki. Nikoli n'SI?._ bili lačni ali žejni. Sploh nismo hodili po n1" šah, ker so nam ljudje prinesli dovolj hran6; Še nikoli nismo tako lepo živeli kot me vojno v Srbiji.« »Zakaj potem niste ostali tam?« »Domotožje. Mi smo Gorenjci. Težko sm0 čakali konec vojne in vrnitve v SlovenU ' Zakaj pa sploh to sprašujete? Saj smo ve dar tu doma.« ■ »Albina, koliko ljudi poznate v tej okolic1, »Vse do Begunj. Od vrat do vrat.« § Jože Vidic (10) Cigani nekoč in danes starih dinarjev (v primerjavi z radovljiško občino je to zelo malo), za rejnine in razne podpore pa občina mesečno plača 230.000 starih dinarjev. 6 ciganskih otrok obiskuje redno, 5 pa posebno šolo. Na občini pravijo, da večjih problemov s Cigani ni. Šibke delovne navade Ciganov so tako kot drugod tudi v jeseniški občini problem. Iz tega pa izvirajo vse druge nevšečnosti: Cigani večinoma niso zdravstveno zavarovani stroške zdravljenja pa plačujejo občine. Pri odnosu Ciganov do dela in učenja se začnejo vsi probemi z vsemi posledicami tako za Cigane kot skupnost. Tovariš Jcmc, ravnatelj osnove šole v Žirovnici, mi je pred kratkim dejal: »Zakaj v reportaži o Ciganih nisi zapisal, da ciganski otroci nočejo obiskovaci šolo? In to z odobravanjem staršev.« Prav tisti dan sta ravnatelj šole in učiteljica Petričeva imela na šoli razgovor z Miroslavo Rajhard in njenim sinom, ker že več kot mesce dni ni bil v šoli. dO" »Ali dobro veste, v kateri hiši boste bili hrano ali kaj drugega?« »Poznam vsako družino. Dobro vem, W nisem zaželena, še bolj dobro pa vem, so dobri ljudje. Veste, mene imajo ljudje ze radi. Z občinsko podporo vendar ne moi živeti.« »Po katerih vaseh pa najrajši hodite?« »Po vaseh od Zabreznice do Begunj-« NAJSTAREJŠA CIGANKA Albina ni najstarejša Ciganka na Gorenj skem. Najstarejša je Elizabeta Rajna.1'Q Rečice pri Bledu. Kot sama pravi, se jc dila pred 83 leti pod neko smreko blizu stoj ne. »Rodila sem sedem otrok,« je dejala, »j sinovi in hčerka še živijo. Tudi Gustl Je sin. . rj. Nekoč smo bili vsi gorenjski ci2anlti£n3 javljeni v Kropi. Tam je bila naša mat občina- MO Kako živim? Dobivam 14.000 S din tnese^ občinske podpore. Stara sem in ne moreni od hiše do hiše. Precej denarja dam za.\,ii3 vila. Stanujem pa v baraki, ki je P0*1 kurniku. Le poglejte jo. . ^ V moji mladosti smo s konji in vo*°^riji» nehno potovali po Sloveniji, Italiji, Av- ^ Dalmaciji, Hrvatski in kaj vem, kje še-žen sk & kirvehi? — Kaj kuhaš? Mas — nieso; Jj^ — kruh; Pirni džaha manca ti kelel? bica, ali greš na ples? ^wCila Poslušajte vsak dan g 5u 6., 7., 10., 12., 13., 15., dr iT"' in uri ter ra' Jski dnevnik ob 19.30. Ob "e«eljah pa ob 6.05., 7. in 24. 12 ^r radiiski dnevnik ob 9., **•' 15., 17., 22., 23. in 19.30. 24. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z orkestrom Bamberških Simfonikov — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igor Stravinski: Žar ptica — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje sopranist-ka Vilma Bukovec — 13.30 Priporočajo vam - 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli — 14.55 Pet minut za EP — 15.30 Glasbeni interme-Zzo — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo se ob isti uri _ 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu ~- 18.15 Simfonični plesi — J8.4" S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute 7 ansamblom Fantje treh delili _ jej 25 Pet minut *a EP _ 20.CO Zabavna ra-cl|jska igra — 21.15 Glasba ne Pozna meja — 22.20 Oddaja ?a naše izseljence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi te- fcrng} program W_ nt'? zabavnih zvo-bcniK J Iz filmov in glas-var;i. rcvi> ~ 14.25 Glasb eni II. Sir sl0 So be mu - 19.00 Pet mi- SXE5U - ,605 Popevke "i Sobo\ pop lestvice — 16.40 ■ 7 n- mozaik - 17.35 Glasnim' r^!aik .T" 13-40 Z majh izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Može Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava Usta, ma-looglasna ln naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 '"m, cena za enn številko *0 para. Mali oglasi: be-»cda 1 din, naročniki imajo lo°/o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. nut humorja — 19.05 Večer ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.45 Večer s pianistom Solomo-nom — 22.15 Okno v svet — 22.30 Skozi stoletja po slovenski glasbeni galeriji — 23.55 Iz slovenske poezije 25. APRILA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 1025 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Na današnji dan — 13.30 Maležič: 30. obletnica ustanovitve OF slovenskega naroda — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 16.C0 Deset minut za EP — 16.10 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Radijska igra — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 2220 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturna — 23.15 lazz za vse Drugi p|Ogram 13.05 Paieta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 1435 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški krtžipot — 15.15 Glasbeni variete — 1635 Popevke iz studia 14 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z orkestrom Cedric Domunt — 20.05 športni dogodki dneva 19.40 Popevke se vrstijo — — 20.15 Verdi: Trubadur - odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.45 Dunajski glasbeni dogodki — 23.15 Tri sonate Cloda De-bussvja — 2335 Iz slovenske poezije 26. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Marjano Deržaj in Bracom Korenom — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz slovenske simfonične literature — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 1430 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Pet minu! z* EP — 1530 Glasbeni in'crmczzo — 15.40 Ženski zbor učiteljišča v Ljubljani — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Operetna glasba — 17.10 Budnica v desetletjih mraka — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Bur-kata — 1925 Pet minut za EP — 20.00 Simoniti: Partizanka Ana - opera v enem dejanju — 21.05 Iz slovenske lahke in zabavne glasbe — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Pionirski tednik — 14.25 Glasbeni variete — 1535 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Raphaele — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z ansamblom Mladi levi in Korni grupo — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 [gramo za vas — 20.05 Buso-iv: Fantasta contrappuntistica za dva klavirja — 20.30 Pota naŠ3ga gospodarstva — 20.40 Cuje sc odmev korakov — 21.45 Skladbe francoskih skladateljev — 22.15 Literarni večer — 22.55 Mojstri nove dunajske šole — 23.55 Iz slovenske poezije 27. APRILA 430 Jutranji glasbeni spored — 8.05 V prazničnem jutru — 9.05 Poje partizanski invalidski pevski zbor — 9.30 Kržišnik: OF — temelj slovenske državnosti — 10.05 Vedri zvoki in praznično razpoloženje — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 11.50 Z veselo pesmijo po naši deželi — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Za prijetno razvedrilo — 1330 S pihalnim orkestrom p. v. Francija Puharja — 14.05 Začnimo s koračnico — 15.05 Na poti s kitaro — 1530 Pol ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.00 Melodije in ritmi — 16.30 Boj malih narodov za svobodo — 16.45 Črnske duhovne pesmi v raznih izvedbah — 17.05 Veselo popoldne za staro in mlado — 18.00 Zgodba za praznično popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Prodajalna melodij — 2030 Umetniška pripoved — 2120 Slovenska lahka glasba — 22.15 Za ples in razvedrilo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za dobro razpoloženje Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Z zagrebškimi pevci zabavne glasbe — 14.35 Glasbeni variete — 1535 Jazz na II. programu — 16.05 Z orkestrom Percy Faith — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z orkestrom Michel Legrand — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Spomini na partizanska leta — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 2225 Večeri pri slovenskih skladateljih — 2335 Iz slovenske poezije 28. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za našo goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sličice iz jugoslovanske glasbene zakladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Majhen koncert lahke glasbe — 1430 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Pet minut za EP — 1530 Glasbeni intermezzo — 15.40 Casclla: Italija — simfonična rapsodija op. II — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz orkestralne zakladnice A. Dvoržaka — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana V sterco studiju — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevke s slovenskih festivalov — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Vesela godala — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križ-potjih — 20.40 Večerni con-certino — 21.45 Bili so naši ljubljenci — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije Športni park v Škofji Loki Na zadnji seji turističnega društva škofja Loka so imenovali pripravljalni odbor, ki naj bi pregledal možnosti za ureditev športnega parka v škofji Loki. Park naj bi bil urejen po zgledu švicarskih Vita parkov. Zgradili naj bi ga v okolici Škofje Loke, kjer je več primernih mest za ureditev tega objekta. -Ib Tokrat v Zalogu pn Cerkljah Jutri ob treh popoldne bo v Zalogu pri Cerkljah drugi koncert pevskih zborov, ki jih v okviru vsakoletne pevske revije organizira Zveza kulturnoprosvelnih organizacij občine Kranj. V Zalogu bo jutri nastopilo deset zborov s skupno 235 pevci, in sicer: enoglasni zbor osnovno šole Zalog, učiteljski pevski zbor Stane Žagar Kranj, moški zbor Primskovo, moški zbor Storžič iz Kokrice, moški zbor iz Britofa, moški zbor društva upokojencev, mladinski oktet Podbrezje, mešani zbor France Prešern Kranj, moški zbor Davorin Jenko Cerklje in akademski komorni zbor. Zbori bodo peli pod taktirkami Ančke štebe, Petra Liparja, Julke Mandeljc, Vinka Strniša, Franca Strmčnika, Antona Maroita, Marjana Eržena, Gabrijela Selana in Matevža Fabijana. jk Miklova Zala v Hofavljah Po velikem uspehu na domačem odru se bodo igralci KUD Boštjan Jezeršek iz So-vodnja odpravili na prvo gostovanje. V nedeljo popoldne ob 15. uri bodo z igro v treh dejanjih Miklova Zala gostovali v Hotavljah. Ker je že navadno med Hotaveljci za razne prireditve veliko zanimanje, pričakujejo, da bo tudi nedeljski obisk predstav« dober. -Ji Novo kegljišče v Sori Prejšnji petek je v novem domu družbenih organizacij v Sori predsednik občinske skupščine Ljubljana-Siška prof. Danilo Sbrizaj v prisotnosti številnih domačinov in gostov predal namenu novo dvostezno avtomatsko k 1 j išče. Kegljišče je moderno, opremljeno z avtomati švicarske firme RHIM ter je ve •jato več kot 170.000 dinai v. Kegljišče je pomembna pridobitev za rekreacijo občanov Sore in okolice. -fr 26. APRILA 24. APRILA 9.35 TV v šoli, 16.45 Zvezna rokometna liga — Partizan : Crvenka (RTV Zagreb), 18.00 Obzornik, 18.15 Tuja folklora, 18.45 Holandski dragulji — serijski film, 19.15 Mozaik, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Glasbena križanka, 21.35 Rezervirano za smeh, 22.05 Nepremagljivi — serijski film, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Otroški spored (RTV Beograd), 19.15 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 25. APRILA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.25 Pet minut po domače, 9.30 Kmetij-*ki razgledi (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.45 Mestece Pevton, 12.35 TV kažipot. Športno popoldne, 18.00 Kako vozimo?, 18.15 Destrv znova v sedlu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Humoristična oddaja (RTV Sarajevo), 21.35 Vidcofon (RTV Zagreb), 21.50 Športni pregled (JRT), 2220 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10JO Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Trije rokomavhi — lutke (JRT), 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Skupnost enakopravnih narodov, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.45 Gad je med seboj — film iz serije VOS, 21.40 Matej Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek, 22.10 Partizanski komandant Genove — srečanje z A. Uk-marjem, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.15 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italjan-ske TV 27. APRILA 10.40 Praznik OF — prenos (RTV Ljubljana), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Velika doktorska pravljica, 17.30 Obzornik, 17.45 Srečanje v studiu 14, 18.15 Mozaik, 18.20 Svet brez sovraštva — TV drama, 19.25 Sprehod skozi čas, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Balada o trobenti in oblaku — slovenski film, 21.50 Likovni nokturno, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Sodobniki (RTV Sarajevo), 19.00 Narodna glasba, 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske T V 28. APRILA TV STABILIZATOR EL.RA iiuiiii Hfiliiih.il IIUIIII MMtUl __LLLLLilL. litim 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb), 14.00 Tenis Jugoslavija : Velika Britanija (RTV Zagreb, Ljubljana), 17.05 Madžarski TV pregled (RTV (Beograd), 17.45 Pika nogavička — švedski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 1830 Zabavna glasba (RTV Skopje), 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Jutrišnji dan Gornjega Posočja, 21.30 Gilbert Becaud, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila, 1730 Risanka, 17.45 Poljudno znanstveni film, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Zabavna glasba (RTV Skopje), 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Kultura danes (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 24. aprila amer. barv. risani filmi ob 10. uri, amer. barv. film CRNI ŠERIF ob 16. in 20. uri, zabav, glasbena pri red. SAVA V 50 LETIH ob 18. uri, premiera amer. barv. filma POLNOČNI KAVBOJ ob 22. uri 25. aprila amer. film TAR-ZANOVO TAJNO BLAGO ob ob 10. uri, amer. barv. film BANDITI-DESPERADOSI ob 15. uri, amer. barv. film CRNI ŠERIF bb 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma NEZNOSNA LETA ob 21. uri 26. aprila amer. barv. film BANDITI-DESPERADOSI ob 16. uri, amer. barv. film CRNI ŠERIF ob 18. uri, amer. barv. film KRAKATOA — VZHODNO OD JAVE ob 20. uri, premiera amer. barv. filma ŽIVI ALI šE BOLJŠE MRTVI ob 22. uri 27. aprila slov. barv. film NEVIDNI BATALJON ob 10. uri, amer. barv. film PUŠKE ZA APAČE ob 14. in 16. urd, amer. barv. film ORLOVO GNEZDO ob 18. uri, premiera franc. barv. filma ZLATA VDOVA ob 21. uri 28. aprila amer. barv. film PUŠKE ZA APAČE ob 16., 18. ki 20. uri Kranj STORŽIČ 24. aprila amer. barv. film BANDITI-DESPERADOSI ob 16. uri, franc. barv. film ASTRAGAL ob 18. uri, premiera amer. barv. filma PUŠKE ZA APAČE ob 20. uri 25. aprila amer. film TAR-Z A NOVO TAJNO BLAGO ob 14. uri, franc. barv. film ASTRAGAL ob 16. uri, amer. barv. film BANDITI-DESPERADOSI ob 18. in 20. uri 26. aprila jugoslov. barvni film MOST ob 16. uri, amer. barv. film BANDITI-DESPERADOSI ob 18. uri, amer. barv. film CRNI ŠERIF ob 20. uri 27. aprila slov. barv. film NEVIDNI BATALJON ob 14. uri, franc. barv. CS film SHALAKO ob 16. in 18. uri, amer. barv. film PUŠKE ZA APAČE ob 20. uri 28. aprila amer. barv. CS film POINT BLANK — ČISTINA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 24. aprila angleški barv. film MAYERLING ob 17. in 19.30 uri 25. aprila amer. barvne risanke ob 10. uri, amer. barv. film ČLOVEK IZ ARIZONE ob 14.30 uri, angl. barv. film MAYERLING ob 16.30 uri, premiera amer. barv. filma PUŠKE ZA APAČE ob 21. uri 26. aprila premiera zah. nem. barv. CS filma WINE-TOU v DOLINI SMRTI ob 18. in 20. uri 27. aprila zah. nemški barv. CS film VVINETOU v DOLINI SMRTI ob 15. in 19. uri, amer. barv. CS film NEPOMIRLJIVI ob 17. uri 28. aprila amer. barv. CS film NEPOMIRLJIVI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 24. aprila jugoslov. CS film KOZARA ob 17.30 uri, amer. barv. film SODOMA IN GOMORA ob 19.30 uri 25. aprila zah. nemški barv. CS film BELI VOLKOVI ob 14. uri, amer. barv. film SODOMA IN GOMORA 16. in 18.30 uri 26. aprila premiera amer. barv. filma ČLOVEK IZ ARIZONE ob 18. in 20. uri 27. aprila amer. barv. film ČLOVEK IZ ARIZONE ob 15. in 19. uri, jugoslov. barv. film MOST ob 17. uri 28. aprila premiera i tali j. barv. CS filma SOKOLOV PLEN ob 18. in 20. urd Kamnik DUPLICA 24. aprila amer. barv. fiilm DAN FARMARJEV ob 20. uri 25. aprila amer. barv. film DAN FARMARJEV ob 15., 17. in 19. uri 28. aprila amer. barv. film POLET NA MARS ob 20. uri Krvavec 25. aprila zah. nemški barv. CS film VVINETOU V DOLINI SMRTI ob 16. in 19.30 uri Jesenice RADIO 24. aprila amer. barv. CS fiflim INCIDENT PRI PHANTOM HILLU 25. aprila amer. barv. CS fiim INCIDENT PRI PHAN-TOM HILLU 26. aprila amer. barv. film JEZDEC BREZ MILOSTI 27. aprila špan. barv. film USODA NEKE ŽENE 28. aprila špan. barv. film USODA NEKE ŽENE Jesenice PLAVŽ 24. aprila špan. barv. film USODA NEKE ŽENE 25. aprila šoan. barv. film USODA NEKE ŽENE 26. aprila amer. barv. CS film INCIDENT PRI PHAN-TOM HILLU 27. aprila amer. barv. CS fi'lm INCIDENT PRI P H ANTOM HILLU 28. aprila špan. barv. film NJENA ZADNJA PESEM Kranjska gora 24. aprila nem.-italij. barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU 25. aprila amer. barv. film CAS VOLKOV 27. aprila amer. barv. film JEZDEC BREZ MILOSTI Javornik DELAVSKI DOM 24. aprila slov. barv. film NA KLANCU ob 19. uri 25. aprila nem.-italij. barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 19. uri, amer. barv. film JEZDEC BREZ MILOSTI ob 17. uri 28. aprila amer. barv. film CAS VOLKOV ob 19. uri Radovljica 24. aprila amer. barv. film Dl PLOMIRANEC ob 18. uri, amer. barv. film OSVOBODITEV BYRONA JONESA ob 20. uri 25. aprila amer. barv. film VELIKI ROP BANKE ob 16. uri, amer. barv. film DEKLE NA MOTORJU ob 18. uri, amer. barv. film DIPLOM IRANEC ob 20. uri 26. aprila angl. barv. film BAGDADSKI TATIC ob 18. uri franc.-italij. barv. film KAL« JUG, BOGINJA MAŠČEVANJA ob 20. uri 27. april.i angl. barv. film BAGDADSKI TATIC ob l6-uri, franc. barv. film SIRENA MISSISSIPPIJA ob 18. uni, zah. nemški barv. film PEPEK, STRAH ZA PROFESORJE ob 20. uri 28. aprila franc.-italij. barv. film KALI JUG, BOGINJA MAŠČEVANJA ob 1730 urfj ameriški barv. film MRTVI NE PLAČUJEJO DOLGOV ob 20. uri škofja Loka SORA 24. aprila amer. barv. f''rn DOBER VEČER, GA. CAMPBELL ob 18. in 20. uri 25. aprila amer. barv. f''11.1 BODALO ob 15. in 17. amer. barv. fil!m DOBER VEČER, GA. CAMPBELL ob 20. uri 26. aprila amer. barv. f''"1 BODALO ob 19. uri 27. aprila franc. barv. f"'m MEŠČAN — GANGSTER <>b 18. in 20. uri 28. aprila franc. barv. film MEŠČAN — GANGSTER °b 18. uri, franc. barv. film *lV LJENJE PONOČI ob 20. urt Železniki OBZORJE 27. aprila šved. barv. filin BAMSE ob 17. in 20. uri 28. aprila amer. barv. oO» RIO BRAVO ob 20. uri GT AS * 1C STRAN SOBOTA — 24. APRILA 107! REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE L KSAVER, 7. UNITAS, 13. OPREDELJENOST, 15. KOKS, * MEN, 17. ASIR, 18. KANDIDAT, 21. ONA, 22. IO, 23. AO, f* LO, 26. DN, 27. TRK, 29. KLESANJE, 34. ANAS, 36. IGO, 7* IATE, 39. KINOPROJEKTOR, 42. AKTIVA, 43. ARSENE. IZŽREBANI REŠEVALCI ba^e5itev nam Je P°slal° 109 reševalcev. Od teh so bili izžre-d*nj naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Majda Trilar, Ra-Joi n ^^an^arjeva — vila blok V; 2. nagrado (20 din) prejme prel rnovšek» škof ja Loka, Reteče 87; 3. nagrado (10 din) pa u_^me Milena Mileševič, Duplje, Podbrezje 56. Nagrade vam 00010 Poslali po pošti. Nagradna križanka *ahocM JlAVNO: pomota, nepravilnost, 7. država v severo-tneni i Afriki z Kavnim mestom Rabatom, 12. kirurg; filmski ha a,ec» !4. »električna« morska riba, 15. kazalni zaimek, 16. >janih°n r' AvSU8t» 18- b°8 podzemlja, spodnji svet pri Rim-Enii! (orcus)> 19- galebu podobna ptica arktičnih krajev, 21. Podl-mitSki k,UD °si^ek' 22- peska, apna in vode, 24. Pevko03, uzitna morska riba, 26. ime slovenske pevke po-«arn aberšček. 27- zgagasti ljudje, 28. Doranec, pripadnik "rin Cga p,emena. 29. jaz v latinščini, 31. desni pritok W$e'jd°mač izraz za k,eJ; 32, kdor hrani» vzdržuje, redi, 35. tu S1 SVet' 36' Homerjev junak (Aias), 38. otekli deli na tele-' divji stepni konj, 41. zamorski boben. KAMNIK Lani je na svet prijokalo 355 mladih občanov kamniške občine, od tega 177 fantkov in 178 deklic. Največ otrok je bilo rojenih januarja, ko je luč sveta zagledalo 31 fantkov in 26 deklic, sledita september (43 novorojenčkov) in junij (41). Več fantkov kot deklic se je rodilo januarja, februarja, marca, maja, septembra, novembra in decembra, v drugih mesecih pa se je rodilo več deklic. Lani je ugasnilo življenje 217 Kamničanom. Umrlo je 110 moških in 107 žensk. Največ ljudi je umrlo decembra (30), junija (26) in januarja (23). Matičarji so lani zabeležili 128 porok, od tega je bilo 45 porok v drugih občinah. Kamničani se najrajši ženijo oktobra (18 porok) avgusta (15) in novembra (15). Najmanj otrok se je rodilo decembra, ko je bilo rojenih 13 otrok. Najmanj ljudi je umrlo septembra, in sicer sedem. Najmanj porok pa je bilo marca, ko se je poročil samo en par. J. Vidic loterija 1. glasbeno znamenje, diplomatsko pismo, 2. °*nak ohramben spis ali govor, zagovor, 3. avtomobilska ^°lsk3 Za *>CC^ latmsk' Izraz za umetnost, spretnost, 5. ftaeu , miza ali oder z učno, predavateljsko mizo, 6. napad, feniča J* redek nebesni Pojav, 8. Risto Savin, 9. okoliš, 10. H}lni,nsko mesto na severni obali Afrike, ki so ga razdejali tuču i i ' ,1- del Pluga, 13. vzhodno finski kraj, blizu SSSR, kranie en v sestavljenkah, 17. iglasto drevo, 20. prodajalec krgem Alfred Nobel, 25. znak za kemično prvino srebro »noček m)' 26' ,irska Pesniška oblika, 27. zlatnik, 28. pripo-neskonxa zatiranje mrčesa, diditi, 30. glavni števnik, 33. doba, klijlce , °st» večnost, 34. nizozemska letalska družba (Korrin-l\an TavčahtVaart MaatschaPpl^' 37> slovenski pravopis, 39. G Rešit« • TrB Pošljite do četrtka, 29. aprila na naslov: Glas, • Nai»rr^VO,UclJe !> Kranl, z oznako Nagradna križanka. Ogicd RENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na Urnetno f arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska, OclPrta stnozKodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je ta i2 TržičataVa kra^in v akvarclu akad. slikarja Kamila Lega- orfr>rtabaro^m stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju ftadstron^PUb,iSka zbirka Slovenska žena v revoluciji. V II. ^orenjsken113 °8lCd etnografska zbirka Planšarska kultura ^ Pr š valc'iji ^rcrn?vi riiši je odprt Prešernov spominski muzej, v aJZar !■» si . stavbi Pa razstava portretov slikarke Marije 1£ Škofje Loke. ^*t»t«TnSe,Ln muz.ejskc zbirke so odprte vsak dan od 10. do e ,n od 17. do 19. ure. Srečke končnicami 10 420 49300 070520 144960 639100 1 05851 83701 577171 611531 2 69102 96102 503852 23 70493 83693 234513 286533 54 104 52704 469224 558584 25 68565 92375 050565 236965 76 4756 28126 106956 251566 37 47 47137 74507 749497 48 8898 17288 81548 569558 9 39089 50169 170799 302729 umrli so V KRANJU Rogelj Ferdinand, roj. 1906, šebenik Franc, roj. 1901, Kalan Marija, roj. 1902,'Nogra-šek Alojzij, roj. 1940, Ovsenk Ciril, roj. 1909, Šuštaršič Frančiška, roj. 1909, Pajer Marija, roj. 1900, šinel Zofija, roj. 1888. V TRŽIČU Anton Loštrek, roj. 1919 in Marija-Ljudmila Kopač, roj. 1933 V ŠKOFJI LOKI Ravnikar Peter, roj. 1903. poročiti so se so zadele din 10 50 500 10.000 50.000 10.000 6 1.006 506 10.006 10.006 6 506 506 10.006 10 500 500 10.000 10.000 10 100 1.000 10.000 150.000 20 500 500 10.000 10.000 30 200 1.000 10.000 10.000 20 10 520 2.000 10.000 10 200 1.000 2.010 10.000 6 506 1.006 10.006 10.006 V KRANJU Markič Lovrenc in Debeljak Marija, Teropšič Janez in Zgajnar Antonija, Prestor Janez in Gorenc Marija V TRŽIČU Stjepan Colarič in Magda-lena-Ana Ribnikar, Anton Meglic in Marija Meglic, Marijan Papler in Marija Primožič. V ŠKOFJI LOKI Žitnik Jurij in Pintar Stanislava, Demšar Ignacij in Golja Danijela, Trčak Marjan in Cigale Nevenka, Benedičič Bogdan in Oblak Marija, Ber-tonce^lj Stanislav in Dobrave Nataša, štimac Mato in Iva-nušič Slavka Tržni SOBOTA ŠKOF J A LOKA — Ob 18.30 v Puštalu II. kolo SKL — ženske Kroj : Konus. Ob 20. uri tekma moške SKL Kroj : Lesonit. JESENICE — Ob 18.30 tek ma ženske SKL Jesenice : Maribor. Ob 20. uri: tekma moške SKL Jesenice : Maribor. NEDELJA TRŽIČ — Ob 10. uri: na rokometnem igrišču OŠ heroja Grajzerja tekma SKL Tržič : Piran (Kren-Zevnik). Ob 16. uri: na nogometnem igrišču tekma ZCNL Tržič : LTH. JESENICE — Ob 10. uri: na odbojkarskem igrišču tekma druge ZOL Jesenice : Partizan. DUPLJE — Ob 10. uri: na rokometnem igrišču tekma moške LCRL Duplje : Kamnik. SELCA — Ob 19. uri: na rokometnem igrišču tekma ženske LCRL Alples B : Sava (Lah). Ob 10. uri: tekma ženske SRL Alples : Polet (Bartolj). ŠKOFJA LOKA — Ob 10. uri: v Puštalu tekma ženske LCRL Šešir : Kamnik (Hu-mer). KRANJSKA GORA — Ob 10. uri: na rokometnem igrišču v Martuljku tekma ženske SRL Kranjska gora : Brežice (Plahuta). KAMNIK — Ob 10. uri: na odbojkarskem igrišču tekma moške SOL Kamnik : Kanal. Pari I. gorenjske rokometne lige: Tržič B : Križe B (Jcruc), Jesenice : Žabnica (sobota — Humor), Alples : Radovljica (Bartolj), Kranj B < Šešir (sobota — E. Hu-mar). II. gorenjska liga: Storžič : Krvavec (Kuželj), Preddvor : Besnica (Bernard), Alples B : Radovljica B, Duplje : Dijaški dom, Kranj C : šešir B (Kavčič). Pari gorenj ::ke nogometne Hge — člani: Jesenice : Naklo, Prcdoslje : Kropa, Lesce : Kranj, Trboje : Šenčur, Bela : Podbrezje. pregled NA JESENICAH Solata 5,50 do 8,50 din, špi-nača 5 din, korenček 2 do 2,50 din, slive 5,40 din, jabolka ' 4,80 din, pomaranče 5,10 din, limone 5,70 din, česen 9,30 din, čebula 3,50 din, pesa 3,40 din, kaša 3,70 din, čebuleek 15 din, ajdova moka 6,15 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,60 do 0,65 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, klobase 4,20 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 2,90 din, kislo zelje 2,80 din, kisla repa 2,20 din, cvetača 5,50 din, krompir 1,40 din V KRANJU Solata 6 do 8 din, špinača 6 din, korenček 3 do 4 din, slive 3,50 do 4 din, jabolka 3 do 4 din, pomaranče 6 din, limone 6 din, česen 8 do 10 din , čebula 2,80 do 3 din, fižol 6 do 7 din, pesa 3 din, kaša 3 do 4 din, čebulček 10 do 12 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 din, jajčka 0,60 din, surovo maslo 15 do 16 din, smetana 12 do 14 din, orehi 22 do 24 din, klobase 5 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, cvetača 4 do 5 din, krompir 1 din, radič 10 din, regrat 10 din. V TRŽIČU Solata 10 din, špinača 8 din, korenček 8 din, slive 4 din, jabolka 2 din, pomaranče 5,60 din, limone 6 din, česen 10 din, čebula 3 din, fižol 8 din, pesa 5 din, kaša 5 din, čebulček 12 din, banane 7 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 4,80 din, jajčka 0,55 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 26 din, skuta 7 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3,50 din, krompir 1 din, med 12 din. VSE V BELEM. — FOTO: F. PERDAN Včasih je bilo drugače Ko sva s fotoreporter jem lazila po bregovih okrog Fužin so nama domačini povedali, da živi v hišici nad cesto zanimiv možak Franc Malavašič. Zakaj bi bil zanimiv? Povedali so nama, da je odigral številne vloge v dramskih delih na amaterskih odrih okoliških kultur-noumetniških društev. Seveda sva se takoj povzpela do hiše. Ob najinem prihodu ga ni bilo doma, pa sva je kar kmalu vrnil z bližnjega travnika. Ze prvi vtis mi jc dal vedeti, da ima možakar kar precej daru za igranje. Stopili smo v hišo, in še preden smo začeli pogovor, se je na mizi znašla steklenica »kačje sline«, da bi pogovor bolje stekel. »73- ali 74-krat sem ie igral,* je povedal. »Natančno sem si zabeležil vsak nastop. Igrati sem začel, ko je bilo ustanovljeno gasilsko društvo. Takrat je bilo seveda še vse drugače. Igrali smo po kozolcih in ni bilo malo dela, da smo pripravili prizorišče predstave. Igralci so se lahko dobili, mladih je bilo kolikor si hotel, će bi danes delali v takih razmerah, ne bi dobili nobenega igralca. Včasih smo imeli več volje. Še prav dobro se spominjam uprizoritve našega KUD — igre Dometi, Treba je bilo veliko potrpljenja, da smo jo naš t udi ral i.* Precej bolje je bilo, ko so imeli dvorano v gasilskem domu v Trebiji. Vsako leto so izvedli vsaj dve deli. »Igral sem različne vloge. Največkrat sem bil grof, sodnik ali pa 'fajmošter'. Silili so me, da bi tudi režiral, pa se tega nisem nikdar lotil. Če hi danes igral? Vprašanje je. Verjetno bi se težko naučil vlogo. Izključeno pa tudi ni. Veliko vlog sem odigral, vedno pa sem hotel imeti red. Včasih sem moral kar vzrojiti, pa mi nihče zameril.* Kakšne igre ste največ igrali? »Največ smo naštudirali narodnih iger in pa veseloiger. Zlasti veliko smo igrali Fin-žgarjeva dela. Veliko težav je bilo pred uprizoritvijo dela. Podnevi smo delali doma, zvečer hodili na vaje, zjutraj pa smo spet morali vstati zelo zgodaj. Krona neprespanih noči je bilo spoznanje, da so ljudje. Bil sem tako navdušen igralec, da sem nastopal tudi v KUD Gorenja vas. Povsod so me pohvalili, da imam dober glas in da sem eden od boljših igralce^. Zdelo se mi je, da igranje proti fizičnemu delu ni nič težkega.* Danes Franc ne igra več. KUD Trebija je razpadlo. Se vedno pa dela na svoji mali kmetifL Imel pa sem občutek, da Franca igranje še vedno privlači. j. Gcvekar Z Lolo na prvo mesto Franc Malavašič iz Fužin je odigral lepo Število vlog na amaterskih odrih. — Foto: F. Perdan Franci Rebernik 24-lt'tni Jeseničan Franc: Rebernik je strojni tehnik v LTH v Škofji Loki, v prostem času pa sc najraje ukvarja s petjem. Pred nedavnim jc na tekmovanja /a prvi glas Gorenjske a nicah dosegel svoj ne. j .ceji in najlepši uspeli. S po;; ;vkQ Lola je zmagal z veliko vrednostjo pred ostalimi, ki so nastopili na tej prireditvi« Prvo mesto pa mu ni prisodilo le občinstvo v dvorani, ampak tudi strokovna žirija, ki so jo sestavljali naši priznani glasbeniki in glasbeni delavci. Franci je jeseniškemu občinstvu dobro znan, saj vsako soboto in nedeljo prepeva s svojim ansamblom v hotelu Pošta na Jesenicah. Skromen in tih fant je in obenem zelo dober pevec zabavne glasbe. Malo več spretnih potez, malo več ambicioznosti, in manj skromnega umikanja le v glasbeno življenje svojega kraja bi ga že zdavnaj pripeljalo v osrednje tokove naše zabavne glasbe. Njegovo petje spominja na Vice Vukova, njegov glas je svež. čist, interpretacija pa zaradi dovršenosti pritegne in navduši. # »Franci, kdaj si prvič stopil za mikrofon?« »Ze v Ljubljani, v internatu srednje tehnične šole sem pel pri nekem zabavnem ansamblu, pri vojakih z ansamblom Andreja Puharja, pozneje pri jeseniških Atomih, zdaj pa že tri leta z ansamblom Orion na Jesenicah, poleti pa "a Bledu za hotelom Bie^oš. • »Si se že b ZaJ prej v*y ležil tekmovanja pevcev zabavne glasbe?« »Nastopil sem v Ljubljan1 na oddaji Pokaži kaj znaš, 113 oddaji Spoznavajmo svet ijj domovino, na radijski oddaj1 Koncert iz naših krajev '° drugih manjših tekmovanji'1' • »Kje si pridobival osnovno glasbeno znanje?« Obiskoval sem glasbeno Solo na Jesenicah, pozneje Pa sem se izobraževal in fcPfll njeval ob poslušanju plošč J» lastnem petju. Z ansambl0l£ redno vadimo, sam pa se večkrat spremljam na kitari- ® »Katere popevke naj1** je poješ?« »Najraje pojem počasi melodične popevke.« • »^aj ti pomeni »Zelo veliko, več kot |f ^ polnjevanje prostega 3 Rad dobro za po jem in *eS sem. če je občinstvo m, ce je obCinsivu *■' t voljno in me rado poslu © »Načrti?« »Rad bi sodeloval na lg| nem festivalu zabavne 8 9? be. Vesel bi bil, če bi krat lahko preizkusil i bi, ki bi bila le zame na. Se vedno pa bom val na tekmovanjih, kla* pisa' »do- na. Se vedno pa bom val na tekmovanjih, ^ prireja jeseniški Stereo . Preveiika Francijeva sk« ,„, nost za njegovo vse proi skromno petje. c^i"i MIHA KLINI AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Nekoliko neprijetno mu je bilo ob teh besedah, saj si je rekel pri sebi, da bi bilo za človeštvo bolje, ko bi se profesorju Haberju izum ne posrečil. Prav tako mu je bilo tudi kasneje Dri duši neprijetno, ko je v ministrstvu zvedel, oa se profesor Haber tudi sedaj ukvarja z izumi *a vojsko in sicer s strupenimi plini, še mnogo °°lj strupenimi in uničujočimi, kakor so bili P'ini, uporabljeni in preizkušeni na fronti pri vPru in drugih frontah. — Neumnosti. Izguba časa brez haska. Nepotrebna izraba človeškega intelekta. Tako je mislil o profesorju Haberju, ki ga nekateri v ministrstvu, a še bolj pri glavnem Poveljstvu Reichswehra gledajo postrani zaradi Profesorjevega judovskega porekla. Mislil pa je Podobno tudi o sebi, ko so mu rekli, da bo vzdrževal stike z biokemičnim inštitutom, ki naj "i poskrbel za novo biološko orožje, za vzgojo ^psektov, bakterij in drugih podobnih reči, ki bi Jm lahko vojska v primeru nove vojne uporabila 23 zastrupljanje v sovražnikovem zaledju. 77 Nori generalski možgani, ki se ne morejo sprijazniti s porazom in dejstvom, da vojne nikoli več ne bo. Ljudje niso bedaki, da bi se po krvavih štiriletnih spoznanjih in trpljenju še Pustili gnati v klavnico. Samo vera, da vojne ne bo nikoli več, ga je obvarovala, da pred tremi leti sedanje službe ni zavrnil. Mimo tega se mu doslej ni bilo treba v službi prenaprezati, saj so tudi v institutu imeli doslej generale za nepoboljšljive norce, na denar, *i so ga v te namene prejemali od vojnega ministrstva, pa so gledali kot na dobrodošla dodatna sredstva v znanstvene namene, v Denar bo samo znanosti v prid, njemu pa služba, v kateri se mu ne bo treba prenaprezati in mu bo ostajalo toliko več duševnih sil in časa za literaturo, za delo, ki ga v resnici ljubi in se mu z ljubeznijo posveča. Tako je mislil vse do včeraj. Živel je za poezijo in za Štefi, ki mu je pomenila vse, kljub temu, da je komaj upal, da bo kdaj zares njegova. Toda zanjo je pisal. Njej se je izpovedoval. Ze to, da bo ona brala njegove pesmi, mu je pomenilo več, kakor da bi jih brala vsa Nemčija ali celo ves svet. Zanj je bila Štefi več kakor slava, pa je prav včeraj prejel njeno v Miinchnu oddano pismo s sporočilom, da se vrača k možu, in z željo, da bi ji nehal pisati in jo pozabil. — Ljubim moža Ljubim samo njega. Vselej sem ga ljubila. To zadnje čase vedno bolj čutim. To pismo je krivo, da je Fric Lchmann potrt kakor še nikoli. Že tako ni mogel upati na uresničenje svoje ljubezni, vseeno pa je imel v Štefi človeka, ki mu je bil več kakor mati, več kakor prijatelji, več kakor Lotte, ki jo je ljubil nekoč, pa mu jo je ubila vojna kot bolničarko v zaledju tik za fronto, štefi ga je spominjala nanjo. A bila je več. Bila je živa in jc še vedno, a mu je od včeraj, kakor da je včeraj umrla. Prav tako mu je bilo, ko ga je včeraj presenetilo njeno poslovilno pismo. Razjokal se je pred njeno sliko, ki jo ima v pisarni na pisalni mizi. Najbrž bi se ne mogel premagati niti pred kolegoma, ko bi bila v pisarni. V solzah ga je našla pospravljalka Marta Linke, starejša ženska in vdova, ki je v vojni izgubila moža in vse tri sinove (sinovi so padli v Franciji, moža pa je pobrala lakota) in ga sočutno vprašala, če mu je umrla mati, ker joče. — Moški jočejo samo takrat, — je rekla in se čudila, ker je odkimal, potem pa uganila sama, ko je zagledala pred njim fotografijo, ki jo je poznala že dolgo, saj jo je sleherni dan obrisala prahu. Naj ji gospod svetnik ne zameri, je rekla potem in ga skušala tolažiti, češ: manjka žensk, saj moški v teh časih lahko menja ženske kakor srajce. Mar se mu ne ponujajo na slehernem vogalu in celo na slehernem koraku od mla- doletnih gimnazijk do zrelih žensk, M se kažejo v kratkih izzivajočih krilih kakor kake frklje, moški pa se jih komaj ugledajo in raje goje umazano onegavljenie z mladimi fantalini, ki se (o, kakšni umazani časi!) preoblačijo v ženske, puščajo rasti dolge lase in se lepotičijo ter se prodajajo .toplim bratcem' kakor vlačuge. Celo pri dnevu jih lahko srečaš na Kurfurstendammu, kako se sprehajajo, preoblečeni v ženske pod roko z moškimi, ponoči pa posedajo in se tišče z moškimi v nočnih lokalih. Med temi so celo zelo ugledni ljudje. Pa saj sam ve, je namignila na nekatere višje uradnike iz vojnega ministrstva. Še bi ženska čvekala, ko bi jo poslušal. Pa je vstal (o, s kakšno muko!) in odtaval iz pisarne in ministrstva. Da, odtaval kakor kak starec. Kolena so se mu šibila. Vse na njem in v njem je odpovedalo. Hiše na ulicah so kakor plesale, se zibale na mestu kakor v novih plesih, ki so izpodrinili nekoč priljubljeni valček in tango in ki jih zdaj plešejo po zabaviščih. Tudi sedaj ni z njim bolje. Bolečina zaradi Štefi ni nič manjša. Nič ni pomagalo, da si je vso noč dopovedoval, da bo nekega dne prav gotovo prišlo do tega trenutka, ki se ga je bal že od dne, ko je izrabil svoj položaj v obrambnem ministrstvu in začel poizvedovati za pogrešanim Federlom v upanju, da bodo v dodatni kartoteki med vojno padlih, a takrat razglašenih za pogrešane našli tudi Franca Federla iz Penz-berga na Bavarskem. Upal je in želel, da bi bilo tako in da bi potem obzirno sporočil štefi, da je vdova, čez nekaj časa pa bi jo prav tako obzirno prosil, če hoče postati njegova žena. Toda njegovo upanje je splahnelo že čez nekaj dni, ko so mu iz kartoteke pogrešanih sporočili, da se je Franc Federle iz Penzberga na Bavarskem vrnil iz francoskega vojnega ujetništva. Uradnik je moral ponoviti, šele potem je verjel, da je slišal prav. Pa kljub temu še vedno ni hotel verjeti, da bi bil ta Federle mož žene, ki jo je srečal na Kobariškem on in ki jo že od tistega prvega srečanja ljubi. Zato je hotel vedeti še ime Fedcrlove žene in zvedel za Štefi in za njenega sina Slavka. Od fanta do moža (4) »Dota se pobota, štor pa ostane!« Deklo , aJj ,e je nekdaj na različne načine ugibalo, ali jo fant ljubi ki l116" *ska'e s°» na primer, štiriperesno deteljico. Za tisto, le deteljico našla, je to pomenilo, da bo srečna. Druga, zelo aljena navada je bila trganje cvetnih listov marjeticam, vrsti so trgale list za listom in govorile: »Ljubi me iz (pri" ^Pr' prvem "stu), »iz ljubezni« (pri drugem), »prav malo« fist tret^em) m »Prav nič« (pri četrtem listu), nato pa znova, ie °i ^ar ^e Pri^o ne< vrsto pri zadnjem cvetnem listu, tisto jalo za njenega lanta. kanSleta so poiskale tudi pi-baPolonico. Rekii so ji tudi nasnwflieek- PikaPolonica je kann • prinašala srečo. Pi-^Poionico si je dekle dalo na prst in kamor je potem odletela, tam je bil doma nien fant. V današnjem času dekleta več ne verjamejo v takšne »dokaze« ljubezni. Dekle je nekdaj tudi vede-*evala, kakšnega moža bo dojila. Ko je obesila perilo in Ve Je bilo takrat lepo vreme, ^ to pomenilo, da bo njen b°doči zvest. Ce je bilo vre-^e deževno, ko je obesila Perilo, je to pomenilo, da bo n3cn bodoči pijanec. Danes *e takim vražam dekleta le Se smejijo. Fantje pa že vča- sih niso vedeževali, kakšno ženo bodo dobili. Korbar se spominja, da so si včasih fantje skušali pričarati dekletovo ljubezen tako, da so v kozarec pijače kanili kapljo krvi in dali to pijačo izpiti dekletu. Oče se tega običaja že več ne spominja. Ce je dekle pri lickanju našla rdečo koruzo, je to pomenilo, da se bo v kratkem omožila. Isto je pomenilo tudi, če je prišla prva domov, ko je nesla na veliko soboto žegnat velikonočni kolač v cerkev. Nekdaj so verjeli, da se fant ali dekle ne bosta poročila, če se je komu od njiju razbilo ogledalo. Rekli so, da se ne bosta poročila sedem let. Za fanta je veljalo, da se ne bo oženil, če ga je dekle pri pometanju ometlo z metlo. Dekle pa se bo omožila, če bo videla na sveti večer v potoku grd obraz. Nevesto si je nekdaj poiskal fant v domači vasi ali v okoliških vaseh. Če so mu jo »skomandirali«, potem jo je dobil lahko tudi iz več kilometrov oddaljene vasi. Bolj razvpiti so morali iti po-njo še dlje. Med obema vojnama se je ta meja še razširila, po drugi svetovni vojni pa se je z razvojem avtomobilizma in industrije ta meja raztegnila že na sto in več kilometrov. Marsikateri ženin si danes poišče svojo Gorenjski kroji in ljudj^ bodočo ženo tudi onkraj slovenskih meja. V današnjem svetu praktično ni več meje za izbiro življenjskega tovariša. Korbar pravi, da so nekdaj predvsem starši izbirali fantu nevesto. Fantovo mnenje oz. simpatija je bila slučajno lahko identična z izbiro staršev, vendar največkrat sploh niso vprašali za čustva, ampak so »poročili« imetje z imetjem. Oče pravi, da jc bilo takrat, ko je bil on fant, že več prostosti, kljub temu pa je velikokrat obveljala odločitev staršev. V današnjem času izbira dekle skorajda le fant sam. Če so starši preveč starokopitni, to fantov ne moti; največ staršev pa prej ko slej le potrdi sinovo odločitev. Zanimivi so tudi vidiki, po katerih izbirajo nevesto. Nekdaj jc bilo glavno bogastvo, pridnost; lepota je bila manjšega pomena. Pozneje so bolj gledali na delavnost, pridnost, čeprav je bilo pomembno tudi bogastvo, pa tudi na lepoto niso pozabljali. Manj lepe ženske so se težje poročile, kar pa za prvo, starejše obdobje ne bi mogli trditi. Rekli so: »Dota se pobota, štor pa ostane.« s tem so hoteli povedati, da se vrednost bale lahko hitro izgubi, ženska pa ostane taka, kot je bila. Danes gledajo fantje najprej na lepoto — vsak želi imeti lepo ženo! Hkrati gledajo tudi na poklic, vse ostalo je drugotnega pomena, na vse ostalo se manj ozirajo ali pa sploh ne. Glavna vez, ki danes združuje dva mlada človeka, je ujemanje značajev. Fant in dekle sta se nekdaj zmenila za vasovanje ob delavnikih na polju, med delom, ob nedeljah na poti v cerkev in iz cerkve, lahko pa sta si tudi pisala. Pošto je potem prenašala kakšna zaupna ženska ali berač. Danes fant dekletu (in dekle fantu) lahko piše na dom, saj starši običajno ne odpirajo pisem, ki so namenjeni otrokom. Za sest:.nek se lahko dogovorita tudi med delom v tovarni ali podjetju, po telefonu, preko tretje osebe ipd. Načinov, da se fant in dekle dogovorita za sestanek, je danes veliko. Tudi ni nič nenavadnega, če prvi korak naredi dekle, kar bi nekdaj ostro obsojali, češ da dekle »leta« za fantom. (V Ivan Slvec naprej) h;/ m [I; GLAS * 22.' STRAN \^ SOBOTA — 21 APRILA l«"! Ročne lutke govore c, ? om In odraslim $ Pred približno petimi leti jc okoli dvajset fantov in deklet iz Kranja prvič prijelo v roke ročne lutke in od takrat jih približno polovica še ni zapustila te čudovite igrače. »Naša lutkovna skupina pri Prešernovem gledališču v Kranju,« pravi Saša Kump, vodja te skupine, »obstaja že peto leto, pa smo še vedno nekako na začetku. Imamo nekaj navdušenih lutkarjev, manjka pa nam ljudi, ki bi pripravljali predstave.« Lutkovne predstave so bile po urah pravljic v Prešernovem gledališču prava osvežitev. Z lutkovnimi predstavami se konec koncev lahko tudi obišče šole, kar s predstavami Ura pravljic ni bilo mogoče. Kako pa se je pravzaprav začelo z Jutkarstvom pri Prešernovem gledališču? SAŠA KUMP: »Otrokom, ki so se igrali pod oknom, sem pokazal ročne lutke. Nekateri od teh otrok se do danes niso ločili od ročnih lutk. Jeseni bomo pripravili nov tečaj za lutkarje in upam, da bomo dobili nove člane. Nekatere dosedanje tečaje so obiskovale tudi vzgojiteljice iz vrtcev, saj lahko svoje delo z otroki imenitno popestre prav z lutkami. Ne morete si misliti, kaj predstavlja za otroke lutka. To je treba videti in doživeti. Pa ne samo otrokom, tudi odraslim lahko veliko pove ročna lutka. Znano je, kako imajo radi lutke na primer Čehi in Nemci, saj je ročna lutka za satiro kot nalašč. Sploh je ročna lutka tako vsestranska, da bi Jo morali pri delu z otroki bolj uporabljati, predvsem pa v mali šoli.« V garderobi Prešernovega gledališča ima lutkovna skupina shranjenih že kar lepo število lutk. Sprva jih je izdeloval Saša Kump sam, sedaj pa le nariše osnutke, lutke pa izdelajo v profesionalnem gledališču v Dravljah. Lutk se bo sčasoma nabralo toliko, da jih bodo rade volje posojali tudi lutkovnim krožkom na osnovnih šolah. Čeprav Saša Kump meni, da so v animaciji njegovi lutkarji šc začetniki, so vendarle konec letošnjega februarja na reviji lutkovnih amaterskih skupin v Mariboru poželi lepa priznanja. Lutkovni krožek pri Prešernovem gledališču pomaga s strokovnimi nasveti tudi lutkovnim krožkom na osemletkah, posojajo jim tudi lutke, za kakšno večjo pomoč pa že ni več časa. Radi bi jim bolj pomagali, saj prav sedej kaže, da bodo lutkovni krožki na nekaterih šolah ponovno oživeli. Posebno velikih načrtov kranjski lutkarji nimajo. Žele pa si vendarle, da bi počasi, morda v nekaj letih prerasli v pravo lutkovno gledališče z lastno dvoranico sredi Kranja, kjer bi na popoldanskih predstavah zabavali otroke. Do sedaj so kranjski lutkarji naštudirali enajst lutkovnih igric. Samo v letošnji sezoni so imeli 22 predstav. V maju pa bodo z lutkovnimi predstavami gostovali po več Šolali v občini. L. M. Veže nas obljuba: o rojaku Blaziju Grči s Spodnje Bele kaj več povedati, posebno o njegovem prijateljevanju s pesnikom Simonom Gregorčičem. SIMON IN BLAŽU Srečanje na vnanje tako različnih mož — Simon šibek in nežen, Blazij krepak in tršat, skoro grčast — je bilo povsem naključno. Čeprav je potem nujno prijateljevanje držalo več desetletij. Res je bilo med njima tudi nekaj let starostne razlike, ko sta se njuni poti pr- Cian lutkovne skupine pri Prešernovem gledališču v Kranju s lutkama Piko in Doktorjem. Blazij Grča vič strnili: Gregorčič jc bil že glavni prefekt v goriškem semenišču, Grča pa je bil šele slušatelj prvega letnika. Drugo njuno srečanje je bilo leta 1873. Takrat sta si kar zamenjala službeni mesti: Grča se je selil iz Rihcmbcr-ka v Kobarid, Gregorčič pa iz Kobarida v Rihcmbcrk. Šc bolj sc je utrdilo njuno prijateljstvo potem, ko jc Gregorčič živel v Gorici, Grča pa služboval v šempasu v Vipavski dolini. Drug drugega sta močno cenila. Seveda je Blazij občudoval Simonov pesniški dar, Gregorčič pa jc hvalil gospodarsko-organizacijsko delo našega Blazija Grče. Sodobniki sc ga spominjajo v svojih spisih (npr. pesnik Joža Lavrcnčič) kot agilnoga kulturnega delavca in gorečega narodnjaka. Po drugi plati pa je njegova dejavnost šla v praktično smer: s podukom in vzornim zgledom sc jc trudil za procvit kmetijskih panog, posebno živinoreje in sadjarstva. Veliko jc posegal v politiko, a ostajal pri tem vedno zmeren in objektiven. Bil je Blazij Grča mož širokega obzorja, dovtipen in duhovit, ljubezniv in gostoljuben. Do poslednjih dni svojega življenja je ostal mladeni-ško živahen. OSLOVSKA KOZA Ob neki priliki, ko jc bil Simon Gregorčič v go-steh pri Blaziju Grči v šempasu, je nanesla beseda tudi na pesništvo. In ob tej priložnosti je Fran Franke, Grčin sosed z Oseka, omenil dotlej dobro skrito skrivnost: »Tudi Grča je pesnik, saj ima celo zbirko pesmi v rokopisu!« Potem gostje niso dali miru toliko časa, dokler gostitelju ni prinesel zvezka svojih pesmi, uvezanega v oslovsko kožo (pergament) z naslovom »Cvetje in trnje«. Simon Gregorčič je vzel zvezek v roke, ga počasi listal, tu in tam kaj s svinčnikom popravil, potem pa na notranjo stran platnic napisal: Saprament, zvezal si jih v pergament; kot so te v oslovski koži, le še takih nam zakrožU Seveda se Blazij Grča tedaj ni prevzel, vedel je, da ni poet; sam jc rekel, da je le kovač — pač zato, ker pesmi kuje! Zal, so bile vse pesmi Blazija Grče zgubljene v vihri prve svetovne vojne, šempas se jc znašel v neposredni bližini soške fronte in Grča je kot begunec pustil težke zaboje s knjigami in rokopisi kar v stanovanju. Le kdo bi na begu nosil tako težo! Pa še tisto malo, kar je imel s seboj, mu je bilo 13. avgusta 1916 na postaji v Logatcu ukradeno. Tako se jc vrnil v domače kraje pod gorami praznih rok ... Biti begunec v času prve svetovne vojne pa je bilo čez vse grenko. Mnogi slovenski Goricam" in Tržačani so to okusili — malo je bilo pri srečnejših rojakih sočutja in pomoči, dosti več pa očitkov in spodnašanj. Mar si je Blazij Grča zato izbral Šenčur za kraj svojega pokoja? In ne Spodnje Bele, kjer jc vendar imel svoj rojstni dom, trdno domačijo? Morda pa sam ni več želel iti na dom? A naj bo tako ali tako — tenčica prijazne pozabe naj prekrije to neprijetno vprašanje ... RIME, RIME ... Ko jc bil Blazij Grča poslanec goriškega deželnega zbora, je prihajal v Gorico iz Šempasa z lastno vprego. Voz in konja je puščal v gostišču »pri Zvezdi«. Tam se je po sejah tudi šc nekoliko pomu-dil v prijateljski družbi. Navadno je tu Grčo Gregorčič že čakal, seveda v družbi nekaterih slovenskih gimnazijskih profesorjev in drugih narodnjakov. Pesniško šegavi Simon Gregorčič je imel navado, brž ko je Grča vstopil v gostilniško sobo, zaklieati v pozdrav kako domislico. Eno takih navajam, ker se jc ohranila: Hitro natočite mi dva vrča, da na zdravje pijem Blažu Grča! Potem j c družba seveda završala in se razživela. Govorili so navadno o vseh perečih zadevah, o narodnosti in politiki, o gospodarstvu in prosveti. In tako se je nekoč razvnel tudi pogovor o pesništvu in pesnikovanju. Beseda je nanesla, da so mnogi od priso* nih hvalili, kako čiste rima ima Gregorčič v svojih pesnitvah. Skromni Simon pa se j« kar malo razhudil, češ, tudi pesnik ne stresa rim kar i* rokava. Da je treba dostikrat trdo iskati in misliti. Za vzgled jc dal besedico »dober«, ki ji ne najde in na najde rime v nobeni slovenski besedi. Omizje mu jc ponujalo »oktober«, »cinober« in podobno. Vse je Simon odklanjal kot neslovenske. GROB V ŠENČURJU Na vzhodni strani, ob zidu vaškega pokopališča v Šenčurju, stoji i)a" grobnik iz črnega marmorja* ki pove, da tu spi stari, delovni Bcljan Blazij Grča. če komu gre miren sen in počitek, tedaj gre temu možu, ki sc je celih 45 let žrtvoval z delom in skrbmi za dobrobit goriških Slovencev. Ne bom izdal skrivnosti, če povem, da Blazij Grča MoJ kot upokojenec v Šenčurju nj mogel živeti brez dela. Zbiral je zdravilno rastlinstvo in Pj" magal bolnim ljudem. Bil P nekak sodobni homeopat, seveda bolj rožar. Govoril sem z ljudmi v Šenčurju, ki s° povedali, da jc Blazij Grča s posebnimi čaji in obkladk' ozdravil njihove bolne starše-V tem spomin na starega župnika še živi. A bilo bi močno prav, če bi tudi Bcljani priložili veji^0 spomina k imenu svojega rojaka. Predlagam, da turistiCj no društvo na Beii poskrbi *jj vzidavo vsaj skromne marnome plošče v pročelje l,lS na Spodnji Beli št. 7: V TEJ HIŠI SE JE 29. 1. 1846 RODIL BLAZIJ GRČA POLITIK IN GOSPODARSTVENIK č. Zoreč sobota - 24. aprila 1971 Kraljica iz Čarobne piščalke »Kje so zdaj moje igrače?« sem se vpraševal nekega dne. Mama mi je povedala, da so na podstrešju. Hitro sem zdirjal na Podstrešje in se kmalu vrnil s polno vrečo igrač. Malo sem čakal, da sta oče in mama odšla v kino. Nato sem razporedil gradove po tleh. Spomnil Sem se, da bi lahko naredil iz mize veliko goro. Sel sem v sobo, poiskal zeleno odejo in jo razgrnil čez mizo. Nanjo pa sem položil lesen grad, ki Pa ni bil kaj prida. Nato sem razporedil viteze v vrsto. Spredaj pa je jezdil kralj. Avtomobile pa sem vrgel v vrečo, ker ne spadajo v srednji vek. Nato sem opazil, da pred gradom ni straže. Iz vrste sem vzel dva vojaka in ju Postavil pred vrata. Nato sem poiskal kraljico, ki je nisem nič kaj rad gledal. Kadar pa sem jo pogledal, so se mi jezili ias-je. Imela je zakrivljen nos, kakor čarovnica iz »Čarobne piščalke«. Potem pa sem iz vrste vzel mladeniča, ki sem ga imel za viteza Pardalliana. Tega sem dal zraven kralja, ki je bil podoben hudičku, le da jc imel namesto rogov papirnato krono. Ta moja vojska je štela pet vojakov, krivokljuno kraljico, kralja, viteza Pardalliana in ujetnika. Po dolgi ježi pa so le prispela v grad. Zdaj pa je tistih zlatih časov konec, ker moram hoditi v šolo. Darjo Plesnlčar, 5. c razred osnovne šole heroja Bračiča, Tržič Ne smem več telovaditi Zelo rada telovadim. To je najljubši predmet. Zelo 8em vesela, ko na umiku zajedam, da imamo naslednjo ^ro telovadbo. Letos pa ne reč £n smela. Imela sem nam- izpah kolkov. Ko sem bila še majhna, bila 19 mesecev v bol-rtnici v Stari gori. To je bilo ny° dolgo, saj toliko časa j>Sem smela stopiti na noge. ^zdravili so me in mislila ■n. da je vse v redu, a sem Štiri najmanjše v Evropi lJevT(?es V7eniLmo v r°ke zcm' fcaim ln Poskušajmo poiskati TVžknj*e državice v Evropi. t^'° Jlh bomo našli, ker so Pomarmi'hne' da bi si morali klom8^u s povečevalnim ste- Velikt> , prav -PO obkrožajo točne ržave> ki imajo mo- »nive i j Je lePše i" zam- se motila. V šoli sem vadila le lažje vaje. Pred enim mesecem sem v nogi začutila bolečino. Mamica me je odpeljala v Ljubljano na slikanje. Na vrsto bi morala čakati skoraj mesec, zato so me odpeljali v zdravilišče v Valdoltro. Tam so ugotovili, da imam na levi nogi premalo razvito glavico. Zdravnik mi je predpisal opornice in vsak dan po deset minut posebne telovadbe. No, in zopet sem oproščena telovadbe. Hudo mi je, ker ne morem tako telovaditi kot druge učenke. Upam, da se bom do konca leta le pozdravila in bom zopet med njimi. Silva Jordan, 5. b razr. osnovne šole Lucijan Seljak, Kranj Vas Zvirče Vas ima ime po studencih, ki izvirajo pod skalami. Leži na ravnini, južno od vasi Kovor. Obdajajo jo gozdovi, travniki, sadovnjaki in polje. Polje je last tržiške zadruge, nekaj polja pa je še vedno od kmetov. Vas delita dve cesti na tri dele. Ena je namenjena za lokalni promet, druga je avto cesta. Iz vasi se lepo vidijo gore. Najbližji sta Kriška gora in Dobrča. Na dnu Rebra teče Tržška Bistrica. Vas ima 38 hiš in približno 150 prebivalcev. Skoraj vse hiše so bile v povojnem času obnovljene, veliko pa je novih. Večinoma so visoko pritlične ali enonadstropne. Vaš-čani so delavci tržiških in kranjskih tovarn, nekaj pa se jih bavi s kmetijstvom. Otroci hodijo v šolo v Kovor. kjer končajo štiri razrede, osemletko pa dokončajo v Tržiču. Skoraj v vsaki hiši imajo televizor ali radijski sprejemnik, nekateri pa tudi avtomobil. V vasi je gostilna z avtomatskim kegljiščem in avtobusna postaja. V bližnjem gozdu rastejo poleti jagode in borovnice, ki jih hodijo nabirat tudi iz Tržiča. Jeseni rastejo gobe in kostanj. Tam je tudi veliko živali, predvsem zajcev, srn, ježev in lisic. V narodnoosvobodilnem boju je sodelovalo veliko vaš-čanov. Padlo jih je deset, med njimi je bila tudi moja teta. Padli partizani nimajo svojega spomenika v Zvirčah, ampak so njihova imena vklesana na kovorskem spomeniku. Mojca Ovsenek, 5. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Ekskurzija po Poljanski dolini ""vejšp \jr JC »epse m z: deželic v- "-"'hovega. To so u zaporov in pj ~jer ljudje ne ijejo davkov, kjer izdajo vojake — ki so le za okras *° zaradi zanimivosti — l6 P° nekaj dolarjev in kjer ^edstavlja prodaja znamk *^ivečji državni dohodek. To •■so pravljične dežele, tem-miru-državice: Liechten-*te?n. Andora, San Marino in ^Puanjša z najdaljšim na-*k**>vn: S. M. O. M. — suve-5* vojaški (viteški) red z V četrtek, 1. aprila, smo se ob sedmih zjutraj odpeljali na ekskurzijo v Poljansko dolino. Najprej smo se ustavili v Logu. Od tam smo nekaj časa hodili v hrib in si ogledali cerkev Sv. Volbenka. Ta cerkev sc vidi po vsej dolini. Na Visokem smo obiskali grobnico Ivana Tavčarja. Visoko jc drugi pisateljev dom. Videli smo tudi Tavčarjev spomenik, ki mu ga je dal postaviti njegov sorodnik iz Amerike. V Poljanah smo se zbrali ob spomeniku padlim borcem. Pred vojno je na tem mestu stala cerkev z zelo visokim zvonikom. V njem so imeli Nemci strelivo in streljali na partizane. Od tu Srečanje pionirjev-kurirjev na Rovtarici je bilo nadvse prisrčno, saj so morali mladi kurirji iz Železnikov po težki poti priti do njih Predaja kurirčkove torbe Letos, 25. maja bo tovariš Tito praznoval 79. rojstni dan. V počastitev tega dne je tudi letos krenila na pot kurir-čkova torba. 12. aprila smo tudi pionirji iz Železnikov odnesli kurir-čkovo torbo na Jelovico. Za to častno nalogo smo bili določeni trije pionirji iz sedmih razredov, z nami pa je šel tudi tovariš ravnatelj. Ob devetih se je začeia naša pot. Dobro oblečeni in obuti smo se odpeljali proti Rovtarici. Toda že pod Pod-stanom smo naleteli na sneg. Izstopili smo iz avta in peš nadaljevali pot. Ker je bil sneg mehak, se nam je udiralo. Več kot tri kilometre smo se prebijali korak za korakom po mehkem snegu. Med potjo smo molčali, ker smo vso energijo porabili za hojo. Zelo smo bili veseli, ko smo nekaj sto metrov pred Rovtarico prišli na kopno ce- sto. Pot smo tu nadaljevati veliko hitreje. Kmalu smo opazili koče na Rovtarici, kjer so nas že čakali pionirji Iz Bohinjske Bistrice. Preden smo jim predali torbo, smo jih povedali geslo in v dnevnik napisali podatke. Pionirji iz Boh. Bistrice so takoj odnesli kurirčkovo torbo na njihovo šolo, mi pa smo v drvarski menzi popili vroč čaj. Ker je ura neusmiljeno hitela, smo se vrnili k avtomobilu. Vrnili smo se po krajši, vendar po grši poti. čeprav smo bili dobro obuti, smo bili mokri. Kurirčkova torba je odšla z našimi željami in upamo, da bo srečno dospela do tovariša Tita. Irena Prevc in Ivanka Eržen, 7. c razr. osnovne šole Železniki Želje smo se po hribčku povzpeli do Tavčarjeve rojstne hiše, pred katero stoji njegov spomenik. Iz Poljan smo odšli v Ho-tavlje. Tam mi je bilo najbolj všeč, ker smo zvedeli toliko novega. Videli smo žago, s katero režejo marmor. Pokazali so nam tudi, kako delajo umetni marmor. Nameravali smo sc ustaviti na Trebiji, a je bilo pred domom vse polno avtomobilov. Ustavili smo se šele v Zireh, kjer smo se potem poigrali s tamkajšnjimi šolarji. Iz Žirov smo se zadovoljni odpeljali domov. Tanja Prevodnik, 3. a r. osn. šole Cvetko Golar, škofja Loka Vsalkdo ima polno najrazličnejših želja. Ze otrok steguje ročice in išče maminega zavetja. In ko otrok raste, rastejo tudi njegove želje. Ce človek nekaj dobi, nekaj doseže, že se pojavi deset novih želja. Kdor ima malo, si želi veliko, kdor ima veliko, si želi še več. Do konca življenja spremljajo slehernega človeka številne želje. Seveda pa so te različne. Nekateri hrepene po materialnih dobrinah, drugi po slavi, tretji si žele zdravja, spet nekdo tihe sreče in zadovoljstva; nekdo vesele družbe, zatirani svobode, ljudje v Vietnamu miru, lačni kruha. Ob praznikih d mg drugemu izrekamo želje in čestitke. Zelje ne minejo do konca življenja, uresničitev marsi- katere pa je odvisna od nas samih. In kakšne so moje želje? Predvsem si želim, da bi bili v družini vsi zdravi, in da bi imel v šoli veliko uspeha. Dmgo bo že nekako šlo, saj je odvisno samo od mene samega. Zelje brez prizadevanja in dela pa so ne-uresničl j ive. Bogdan Bricelj, 7. a razr. osnovne šole Tone Cufar, Jesenice S ŠOLSKIH KLOPI zdravnik vet uje Zofka Z. iz Kokre — Stara sem 15 let, visoka 160 cm, tehtam pa 56 kg. Imam kratke kostanjeve lase in sivo zelene oči. Za valeto bi rada primerno obleko. Prosim, če mi narišete model in mi svetujete, kakšne vrste blago in kakšne barve naj kupim. Marta — Če sc navdušujete za zadnji krik mode »vroče hlačke«, mislim, da bi vam pristajale. Če vam gre pletenje od rok, je prav, če si jih spletete. Zraven nosite primeren puli. Naj naštejem nekaj barvnih kombinacij: črne hlačke — rdeč puli, ali rumen, lila, bel ali črn; črn puli — hlačke in kratek brezrokavnik črtast ali črno-rdeč itd. Čez puli nosite pas, spuščen na boke. Če pa želite obleko, sem vam pripravUa dva modela. Oba sta v chanel dolžini, kro jena ob liniji in z zadrgo na hrbtu. Leva obleka je sešita iz modrega in belega blaga. Rokavi so kratki. Vsi beli dodatki so ali vstavljeni ali pri-šiti na obleko. Desna obleka je iz opečnato rdečega blaga. Obleka je precej rezana, šivi pa so poudarjeni. Jc brez rokavov. Priporočam vam »žoržet«. Korenje Ko kupujemo korenje, izbi raj mo med čvrstimi gladkimi koreninami, ker so le-te sveže in vsebujejo dovolj soka. Korenje sodi med boljše vrste zelenjave, saj je njegova celuloza lažje prebavljiva kot pri drugi zelenjavi. Zato je zelo primeren za otroško prehrano, zaradi lahke prebavljivosti pa ga ponudimo tudi odraslim z želodčnimi težavami. Pri prebavnih motnjah ga pripravimo kot juho ali kot pire, vendar brez maščobe. Korenje ima veliko vitaminov, največ pa vitamina A. Deluje na rast in razvoj, zato je nujen za otroke, mlade ljudi in nosečnice. Ce ni vitamina A, nastane zastoj v rasti ter izguba teže. Znan je tudi vpliv korenja na vid, kožo in pa za zaščito pred infekcijami. Nikar ne recite, da Je še prezgodaj misliti na počitnice! Na sliki je predlog, kako naj bi bile oblečene letošnje poletje na morju: oba kompleta sestavljajo kratke hlačke in jopica. Desni model je ročno pleten iz homhažne preje v naravni barvi Odvečni kilogrami Morda ste med tistimi, ki zavidajo suhljatim ljudem, ki brez vsake škode pospravijo ob vsakem obroku neizmerne količine hrane. Če bolehate za debelost naj seveda zdravi odkriti vzroke. Bolezensko debelost naj seveda zdravi zdravnik, nebolezenske vzroke, zaradi katerih pa preveč posegate po hrani, je treba pač odstraniti z voljo in drugačnim načinom življenja. Treba je razmisliti o sebi, svojih prehranjevalnih navadah, pri tem pa se je treba zavedati, da se debelosti ne da odpraviti čez noč. Nenehno je treba nadzirati količino in pa kalorično vrednost hrane, ki jo uživamo, če boste dobro vedeli, koliko hrane in kakšna vam popolnoma zadostuje, da lahko v redu delate in živite, šele potem boste sposobni odkloniti hrano, ki so vam jo ponudile lačne oči. Debeli ljudje lahko jedo ob vsakem dnevnem času. Željo po jedi pa še posebej vzbujajo živčnost, dolgočasje. utrujenost, samota ali razburjenost. Kadar kmalu po kosilu segate po hrani, se skušajte vprašati, zaradi katerega vzroka nenadna želja po jedi. Ste iz dolgočasja odprli hladilnik? Ste razburjeni, ker so se napovedati gosti, ali pa vas je morda kdo razjezil- S hrano namreč le navidezno potolažimo svojo živčnost. KAVA J ŽIVII-/v V NOVI £ EMBALAŽI O ŠE O BOLJŠA Zdravljenje pljučne tuberkuloze I. SPLOŠNI UKREPI (2) Vemo, koliko beljakovin potrebuje človek za normalno življenje. Tu berkulozni bolnik jih P°-trebuje več, vendar pa ne vemo koliko. Potrebuje pa kar največ beljakovin in to v taki obliki, da se v telesu najlaže in naj hitreje uporabijo Bolniku zaradi delov* nja tuberkuloznih bacilov razpada pljučno tkivo. Za radi tega vse obrambne sile organizma pri dolgo trajni bolezni porabijo ogromno energije. Zaradi tega je prehrana eden najvažnejših splošnih u" krepov, saj vemo, da »ta bila nekoč prehrana 1° svež zrak edini zdravil* za tuberkulozo. Beljakovine morajo biti različne, predvsem živalskega, Pa tudi rastlinskega izvora-Najbolj vredne beljakovine za nas so v mesu. mlečnih izdelkih in jajcih-Prehrana mora vsebovati veliko teh Jedi, čeprav tega po naši socialni tra-•diciji nismo vajeni. Razen beljakovin telo potrebuje tudi vitamine. Vitamin* po svoji pomembnosti ne zaostajajo za beljakovinami, posebno so važni za otroke in mlajše U«*' Tudi starejši so jih P° trebnl, ker jih poživijo i» osvežijo. O vitaminih sf^o že veliko slišali in tu«' preizkusili, saj vemo, da dobro vplivajo posebno j takrat, če smo utrujeni in izčrpani. Kako dobro «afl> dene Cedemonta, mnog0 boljša Je od turške kave V splošne ukrepe zdrav ljenja tuberkuloze sodi tudi ležanje, ki ga ne določi zdravnik glede °a težo in trajanje obolenja-Ko še ni bilo zdravil g per tuberkulozo, Je w!° najpomembnejše ležaoJe In počivanje. Danes vento. da Je strogo ležanje inlk trebno samo v prvi bolezni, ko Ima bol vročino, nima apetita J* hitro fizično propada. JJ koč Je ta stroga k»?J doba trajala celo leto * več let, danes pa po vadi en do dva DRUŽINSKI POMENKI sobota - 2!. APRILA 1771 CLAS * B- STRA^ "lotiiicfs AlVfO Rs bo i ,cl(«niili ccstno-hitrostnih dirk za T Nagrado Loke se Uvu.ježilo nekaj izvrstnih tekmovalcev, ki so se lani visoko , u'i na lestvici tekmovanj za svetovno prvenstvo. Kar po-t~*mo: do 50 cem — Kunz (ZRN) 3., Parlotli (Italija) na To-Jan ' do 125 ccm — Szabo (Madžarska) 5-, do 250 cem — 12 en (Švedska) 5., Marsovzky (Švica) 7., Szabo (Madžarska) u> ao 350 ccm — Hoppe (Irska) 13., Nelson (Velika Britanija) 13 ' n 500 ccm Molloy (Nova Zelandija), 2., Marsovszky (Švica) •' uodds (Avstralija) 15., prikolice — Enders L Brk30'- '° gledalce najbolj navdušil Billic Nelson iz Velike lu- aniJe- Tekmovalec je brez ene noge in mora startati s nek ?°mo^J°- To mu pomeni že na začetku precejšen zaosta-Lan' *?a pa kasneje z drzno vožnjo kaj kmalu nadomesti. ^ 1 ^ je v kategoriji do 350 ccm uvrstil na odlično drugo d °' čeprav ga po prvem krogu ni bilo niti med prvimi te„ !m'- Poleg tega je v tej kategoriji izboljšal rekord, v ka-got°riJI do ^ ccm pa mu Je odpovedal motor. Zdaj je že Dn iVi°' da borno Billija Nelsona gledali tudi letos, ker jc že v SIal svojo prijavo. Binsj* manJše pozornosti prav gotovo ne zasluži Novozelandec pr ger MoIloy — absolutni rekorder škofjeloške tekmovalne naj^e:. Tovarniški dirkač Bultaca bo tudi letos naskakoval Prit? ° znamko- ki Jo je postavil lani. Nov rekord bi mu nesel Nagrado Loke v znesku 5000 N din. - jg Z osemnajsto redno letno skupščino, ki bo danes ob 19.30 v hotelu Grajski dvor v Radovljici, bo avto-moto društvo Radovljica proslavilo tudi 20 letnico ustanovitve in delovanja. Ob tej priliki bodo danes zvečer 10 ustanoviteljem podelili priznanja za dolgoletno delo v društvu in njegov razvoj. Današnje ayto-moto društvo je bilo ustanovljeno 7. januarja 1951. Takrat se je imenovalo avto-motociklistično društvo Radovljica. Društvo vrsto let ni imelo svojih prostorov, zato na začetku tudi ni imelo pogojev za še hitrejši razvoj svoje dejavnosti. Vseeno pa je že 1956. leta začelo s šolo za bodoče voznike motornih vozil. Od 1960. leta je društvo posvečalo vedno večjo skrb vzgoji voznikov in pridobivanju novih članov. Trenutno je v društvo včlanjenih 330 voznikov, do konca leta pa pravijo, da se bo Trgovina v Kokri-da ali ne? Ali bomo res ostali brez trgovine, se sprašujejo prebi-VQlci Kokre. Trgovina pri kamnolomu mora ostati, saj j« večini najbližja, v njej pa lahko kupimo vse in nam ni freba hoditi na Fužine, na ,ezersko ali v Preddvor. Tako govorijo prebivalci Kokre, ko so izvedeli, da je lastnik hiše, v kateri je trgovski lokal veletrgovine živila iz Kranja, odpovedal gostoljubje. Delegacija vaščanov je odšla na občino, na SZDL in na upravo veletrgovine Živila. Želeli so, naj trgovina v Kokri Kultura na novi poti V torek, 20. aprila, so se v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah zbrali jeseniški kulturni delavci na ustanovni skupščini kulturne skupnosti. O delu iniciativnega odbora, ki se je več mesecev resno prizadeval, da k» z novimi nalogami in cilji kulturne skupnosti jeseniška kulturna dejavnost dobila svoj pravi P<> rnen in veljavo, je poročal predsednik iniciativnega odbora tovariš Janez Kavčič. Povedal je, da so Priprave na ustanovno skupščino in novo kulturno skupnost zajele širok krog občanov, toda delov-ne organizacije v občini Se še vedno niso zadovoljivo odzvale. . V zelo živahni razpravi Je predsednik ZKPO obči-ne Jesenice Joža Vari dejal, da ustanovitev kulturne skupnosti pomeni velik i korak naprej v našem samoupravna sistemu in veliko prelomnico v na-^pni družbenem razvoju. *°da samo ustanovitev Knlturne skupnosti še ni radostno jamstvo, da bo Kuhurna dejavnost zažive- la v takem obsegu kot si želimo in hočemo. Doslej smo vse preveč zanemarjali kulturno vzgojo občana. Vzroke za ta problem pa moramo iskati v osnovnih šolah, kjer kulturi zaradi prenatrpanega učnega programa ne morejo dajati več poudarka. Kulturna dejavnost sc bo morala usmerjati tudi na širša kulturna gibanja. Poleg načrtne vzgoje in doslednega vodstva bo potrebno poiskati tudi tiste oblike in načine kulturnega dela, ki bodo najustreznejši in najboljši. V okviru jeseniške kulturne skupnosti bo delovalo nekaj stalnih komisij: komisija za založništvo in knjižničarstvo, komisija za spomeniško varstvo. Na ustanovni skupščini so izvolili osemčlansko skupščino kulturne skupnosti, za predsednika pa imenovali dosedanjega predsednika iniciativnega odbora tovariša Janeza k.iveiča. O programu in delu kulturne skupnosti pa se bodo pogovorili in razpravljali na prvi seji kulturne skupnosti. ostane in naj se nekdo sporazume z lastnikom hiše. O vzrokih, zakaj je usoda trgovine v Kokri negotova, smo se pogo\'arjali z direktorjem veletrgovine Živila iz Kranja Cirilom Ankerstom. Tovariš Ankerst nam je povedal, da so trgovino v Kokri želeli že predlanskim preurediti. S tem bi bila trgovska mreža v dolini Kokre urejena. Ponovno so poskusili letos, vendar jih je prehitela lastnikova odpoved lokala, ki je trgovini očital tudi nečistočo ter pijančevanje v njenih prostorih. Trgovina bi se morala izseliti do 1. marca letos. Medtem pa so se predstavniki veletrgovine Živila z lastnikom dogovorili, da trgovina lahko ostane. Vendar je lastnik ta dogovor kasneje dopolnil s tem, da trgovina lahko ostane samo v primeru, če sedanja poslo-vodkinja odide. Če veletrgovina Živila tega ne bo storila, velja odpovedni rok 1. marec. Zahtevo je lastnik kasneje podkrepil s tem, da želi hišo popraviti in bo prostor, kjer je sedaj trgovina, uporabljal zase. Želel je, da bi se trgovina izpraznila do 15. maja. Na vprašanje, kako bo s trgovino v Kokri, je odgovoril, da bo mogoče tudi v prenovljeni hiši prostor zanjo, vendar se bodo o tem pogovarjali kasneje. Tovariš Ankerst nam je na koncu še dejal, da bodo zadevo poskušali rešiti na najbolj ugoden način, ker je trgovina v Kokri vsekakor potrebna. Povedal je, da so prav zaradi tega trgovino pripravljeni popraviti in bi jo že, če lastnik ne bi nasprotoval. J. Košnjck število članov povzpelo na 400. Ko sta 1964. leta prevzela delo društva sedanji predsednik Vinko Magister in sekretar Milan Cizej, si je upravni odbor zadal nalogo, da čimprej dobijo svoje prostore. Tako so kmalu odkupili prostore kmetijske zadruge Radovljica in 1968. leta so jih toliko uredili, da so se lahko preselili. Društvo ima sedaj svojo učilnico in kabinet ter službene avtomobile za poučevanje kandidatov. V prihodnjih dveh letih pa nameravajo dokončno urediti dom in okolico, opremiti učilnice in posvetiti še večjo skrb vzgoji članov. Odločili so se tudi, da bodo v prihodnje vse voznike motornih vozil na predavanjih seznanjali z novostmi in predpisi o prometu. A. Ž. Letni delovni čas Na sredini seji sta oba zbora radovljiške občinske skupščine sklenila, da bodo upravni organi skupščine prešli s L majem na letni delovni čas. Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih bo- do delali od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 16. ure. Letni delovni čas bo veljal do 30. septembra letos. Uradne ure za stranke ostanejo nespremenjene. Lešani bodo jutri voSili V 28. volilni enoti tržiške občine — Lešah bodo jutri nadomestne volitve za odbornika občinskega zbora. V tej volilni enoti volijo svoje skupščinske predstavnike prebivalci naselij Lesc, Palo-viče, Popovo in Vadiče. Na jutrišnjih volitvah bodo izmed dveh kandidatov — Cveta Bohinca in Franca Papler-ja — izbrali _ svojega novega predstavnika v skupščini občine Tržič. Oba predlagana sta znana družbena delavca v domačem kraju. -ok Nezanimanje ali kaj drugega? V preteklih dneh so se po vsej republiki začele javne razprave o ustavnih spremembah. Ena od oblik seznanjanja občanov o teh spremembah so tudi javne tributie. Taka tribuna je bila za pretekli torek ob 20. uri napovedana tudi v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Zakaj pisati ravno o tej tribuni? Je bila kaj posebnega? Nedvomno. Zlasti po udeležbi. Tribuno je vodil poslanec republiškega zbora skupščine SRS Cene Matičič. Ob napovedani uri za začetek tribune je bilo v dvorani komaj pet ljudi. Po 15-minutnem čakanju se je zbralo končno število udeležencev — 18 (osemnajst!). In ta številka naj bi pomenila število udeležencev iz celotne Poljanske doline, razen Žirov, kjer je bila tribuna v nedeljo. Kje je vzrok tako majhne udeležbe? Morda sta bUa ura in dan res nekoliko neposre* čeno izbrana. Pa to ne bi smel biti razlog. Še bolj čud' no je, da na tribufii ni bila niti enega prosvetnega delavca in zelo malo mladih. Je vzrok za to že prevelika seznanjenost z ustavnimi spremembami? Bojim se, da bi marsikoga izmed učiteljev lahko kak nadobuden šolar-ček neugodno presenetil. Po tribuni sem bil vsaj malo potolažen, ko sem izvedel, da tudi zanimanja za druge podobne prireditve ni. izjema so seveda plesi, ki pritegnejo mlade. Tokrat pa tega ni bilo. Mislim pa tudi, da bi tribuna prav nikomur ne škodovala, saj je bila to ena redkih priložnosti, da se občani na enostaven način se-zna}iijo s spremembami. Upam, da je slaba udeležba %v Gorenji vasi osamljen primer. Vsaj upam, da je bilo drugje bolje! J. Govekar Zazidalni načrt za Možjanco Na krajevnem uradu v Preddvoru so pred kratkim razglasili osnutek zazidalnega načrta za območje Možjance nad Preddvorom. Osnutek bo razgrnjen do 14. maja. Občani bodo do takrat lahko povedali svoje pripombe na osnutek načrta in dobili zaželena pojasnila. -jk GI AS * 2< STRAN SOBOTA — 24. APRILA 1971 wTj [Mercalorl veletrgovina import-export PE Preskrba Tržič vabi k sodelovanju 1. poslovodjo prodajalne tekstila Pogoj: KV trgovski delavec tekstilne stroke in eno leto prakse v trgovini na drobno 2. poslovodjo prodajalne s športnimi potrebščinami Pogoj: KV trgovski delavec in eno leto prakse v trgovini na drobno 3. več prodajalcev in prodajalk mešane robe Pogoj: KV trgovski delavci Delavci bodo sprejeti na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo bo trajalo za poslovodje tri mesece, za prodajalce en mesec. Nastop dela jc možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo ponudbe v desetih dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Mcrcator, PE Preskrba, Tržič, Trg svobode 27. Spet veliko znižanje cen - Spet veliko znižanje Znižanje cen za prvomajske praznike od 21. aprila dalje v vseh naših prodajalnah in mesnicah. Cenjenim kupcem je na voljo: 1. Plečka »šunka« v dozah 450 g kos 13,00 din 2. Jajca — sveža »A« platon 18,00 din 3. Pomaranče Jaffa kg 4,70 din 4. Napolitanke 200 g 2,20 din 5. Radgonski biser 0,8 steklenica 9,50 din Iz lastnega obrata Klavnica Radovljica prodajamo po konkurenčnih cenah: 1. »Rolšunka« 2—3 kg 2. Vrat brez kosti 1—1,6 kg 3. Vrat s kostmi 1,20—2 kg 1. »šunka« s kožo 6—12 kg kg kg kg kg 27,50 din 38,40 din 26,50 din 28,80 din Posebno priporočamo novo salamo sava kg 28,50 din Izkoristite ugoden nakup - Izkoristite ugoden SAMO ZA ENO STEKLENICO NARAVNE SADNE PIJACE VIPI LAHKO DOBITE LEPO NAGRADO Če dobite zamašek, na katerem bo pod plu-tovino narisan znak VIPI, postanete srečni dobitnik ROČNE URE znamke DARWIL. Z zamaškom, v katerem je vrisan znak VIPI, se osebno zglasite pri Klansku Viliju, Brezje 76a na Gorenjskem, kjer boste osebno prejeli nagrado. 9 Zahtevajte VIPI v svojih trgovinah ali pa se osebno zglasite na Brezjah, kjer lahko dobite »družinske« steklenice (3/41). Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj letos spet organizira dopolnilno šolanje za kandidate, ki se žele vključiti v učenje deficitarnih poklicev. Po dokončanem dopolnilnem tečaju se kandidati vključijo redno v uk naslednjih poklicev gradbene, lesne in gostinske stroke: zidar, tesar, mizar, kuhar, natakar na željo delovnih organizacij pa tudi drugih poklicev teh treh strok. Kandidate bodo sprejemale v uk vse večje delovne organizacije gradbene, lesne in gostinske stroke.-Dopolnilni tečaj traja 6 mesecev in se bo začel 1. julija 1971. Kandidati morajo imeti najmanj uspešno končanih 6. razredov osnovne šole. Prijavijo se lahko na Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj, Sejmišče št. 4 ter na vseh izpostavah ia Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču. Rok za prijavo jc 25. maj 1971. Tudi za vsa podrobnejša pojasnila se obračajte na cavod in njegove izpostave. Trgovsko podjetje mm® Ljubljana, Tomšičeva 2 objavlja prosto delovno mesto za Blagovnico v škofji Loki • vodjo bifeja Pogoj: a) gostinski tehnik in 5 let prakse v gostinstvu, pasivno znanje enega tujega jezika; b) poklicna gostinska šola in 10 let prakse v P°" klicu, od tega 3 leta na samostojnih delovnih mestih v gostinstvu, pasivno znanje enega tujega jezika. Poskusno delo dva meseca. Delo za nedoločen cas. Možnost ureditve stanovanja v Škofji Loki po P°' sobnem dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim ŽivlJ njepisom in dokazilom o izobrazbi in praksi sPrC^ ma kadrovsko socialna služba podjetja 15 dni P abjavi. Komisija za razpis vodilnih delovnih mest podjetja Predelava plastičnih mas Termopol Sovodenj nad škofjo Loko razpisuje prosto delovno mesto komercialnega vodje Poleg splošnih pogojev in odsluženega vojaškega roka morajo kandidati izpolnjevati še enega naslednjih pogojev: cka a) visoka ali višja komercialna, ekonomska, trgov ali sorodna izobrazba z 2-letno prakso, ^ b) srednja komercialna, ekonomska, trgovska sorodna izobrazba s 4-letno prakso. Osebni dohodki in poskusna doba po P™**1^^. delitvi osebnih dohodkov oziroma po ^^gnje-Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ^^Jjenia pisom in opisom dosedanjih zaposlitev SP^ ^ komisija 15 dni po objavi razpisa oziroma sedbe delovnega mesta. IZŽREBANI DOBITNIKI V BLAGOVNICI MERCATORJA V TRŽIČU Mercator 20. aprila ob 16. uri pred blagovnico L Hladilnik »Gorenje«, 135 1 2. Kavč 3. Tranzistor Diora 4. Lestenec 5. Mikser Girmi G 32 6. ženska ročna ura 7. Garnitura namiznih prtov 8. Garnitura moških robcev 9. Garnitura moških robcev 10. Garnitura moških robcev H. Garnitura moških robcev 12. 1/1 kg Kave Mercator 13. 1/1 kg Kave Mercator 14. 1/1 kg Kave Mercator 15. 1/1 kg Kave Mercator 16. 1/1 kg Kave Mercator 17. 1/1 kg Kave Mercator 18. 1/1 kg Kave Mercator 19. 1/1 kg Kave Mercator 20. 1/1 kg Kave Mercator 21. 1/1 kg Kave Mercator 22. 1/1 kg Kave Mercator 23. 1/1 kg Kave Mercator 24. 1/1 kg Kave Mercator 25. 1/1 kg Kave Mercator 2«. 1/1 kg Kave Mercator 27. 1/1 kg Kave Mercator 28. 1/1 kg Kave Mercator 29. 1/1 kg Kave Mercator 30. l/l kg Kave Mercator 31. 1/1 kg Kave Mercator 32. Garnitura moških 33. Garnitura moških 34. Garnitura moških 35. Garnitura moških 36. Garnitura moških 37. Garnitura moških 38. Garnitura ženskih 39. Garnitura ženskih 40. Garnitura ženskih 41. Garnitura ženskih 42. Garnitura ženskih 43. Garnitura ženskih 44. Garnitura ženskih 45. Garnitura ženskih 46. Garnitura ženskih 47. Garnitura ženskih 48. Mlečna čokolada, *9. Mlečna čokolada, 50. Mlečna čokolada, 51. Mlečna čokolada, 52. Mlečna čokolada, 33. Mleuna čokolada, 54. Mlečna čokolada, 55. Mlečna čokolada, 56. Mlečna čokolada, 57. Mlečna čokolada, 58. Mlečna čokolada, 59. Mlečna čokolada, 60. Mlečna čokolada, W. Mlečna čokolada, 62. Mlečna čokolada, 63. Mlečna čokolada. 64. Mlečna čokolada, 65. Mlečna čokolada, 66. Mlečna čokolada 67. Mlečna čokolada robcev robcev robcev robcev robcev robcev robcev robcev robcev robcev robcev robcev robcev robcev robcev robcev 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg 1/2 kg , 1/2 kg . 1/2 kg , 1/2 kg , 1/2 kg , 1/2 kg . 1/2 kg GOS AR MOJCA, Bistrica 40 ZADNIKAR FANI, Bistrica 129 BREJC CILKA, Cankarjeva 6 MALI NEŽKA, Sp. Vetemo 2 HEFNER ROBERT, Kosarska 7 LIC AN JELKA, Pristava 69 PERKO NUŠA, Pristava 80 SPAROVEC ZINKA, Cankarjeva 11 • JEGLIČ ZDENKA, Trg svobode 17 LAKNER BREDA, Bistrica Nh . ZUPAN MARIJA, Ravne 18 — PROSEN STANA, Črtomirova 5a, Ljubljana — PAPLER MARIJA. Bistrica 127 — CUJNIK VIKTOR, »NOVOTEKS« Novo mesto — KRISTAN CVETKA, Ravne 19 — šEHOVIČ VESNA, Trg svobode 10 — SEHOVIC ZORA, Trg svobode 10 — KRAŠOVEC VERONIKA, Ravne 12 — VUK IVANKA, Virje 24 — ŠIMUNOVIC ANICA, Valjavčev 6, Kranj — LAMPIC STANKO, Ročevnlca 27 — BUBAS ANICA, Bistrica lOld — VOZEL DORCA, Partizanska 24 — RESNIK DUŠAN, Retnje 38 — HALOZAN JOŽEFA, Proletarska 10 — PLAJBES SUZANA, Cankarjeva 8 — MENEGALIJA MILKA, Partizanska 7 — SMOLEJ FRANC, Kovor 43 — MOČNIK VOJTEH, Bistrica 101a — TERAN RUDOLF, Pristava 69 — KOPRIVNIK FRANC, Staneta Rozmana 11, Kranj — GRANIC TONE, Podljubelj 101 — KALAN MILKA, Pot na Zali rov t 9 — STRNIŠA GRETA, Trg svobode 10 — GRICAR MARIJA, Partizanska 5 — LUKMAN IVANKA, Bistrica 160 — GODNOV MARIJA, Bistrica 58 — JEKOVEC LADO, Virje 7 — ROBI.EK ZDENKO, Pristava — PEHARC JOšKO, Koroška 30 — GRILC MARIJA, Virje 6 — AHACIC PEPCA, Našieeva 1 — AHACIC JOŽE, Našičeva 1 — NEMEC FRANC, Ravne 20 — STEGNAR PAVLA, Sebenjc 35 — ŠINKOVEC ANICA. Bistrica 6 — NOC MARJETA, JLA 45 — GRAMC IVAN, Grajzerjeva 5 — TIŠLFJR MARIJA, Podljubelj 12 — ARTAC MIJA, Cesta 31. divizije — TERAN MARIJA, Pristava 69 — JEZERŠEK TILKA, Cankarjeva 5 — KNIFIC CILKA, Proletarska 3u — MF.ŽEK OLGA, Našičeva 7 — DOPONA LUDVIK, Pristava 65 — ZALETEL BORUT. Partizanska 23 — PREŠEREN KAREL, Pristava 43 — BLASUTTO JULIJAN, Grmičeva 35 — KALAN JOŽE, Bistrica — MAJERŠIC JERNEJ, Koroška 25 — PEJASINOVIC DUŠANKA, Koroška 10 — I1UMJAK ADELA, Šoriljeva 17, Kranj — KURNIK JURIJ, Bistrica 41 — SAJOVIC RAIKO, Slap 1 — ELER ROBERT, Cankarjeva 2 — MURGIC BRANE, Cankarjeva 1 — MEGLIC FRANC, Lom 8 Pri žrebanju je sodelovala naslednja komisija: Predsednik: Gradišar Marjan Član: Kogoj Francka, JLA 5 Zapisnikar: Krmelj Milen Glasovne listke je žrebala: Mejač Marjetka, JLA 1 50 receptov, kako okusno in pravilno pripravimo meso na žaru, samo za 8 din Kdor želi sebi in gostom pravilno pripraviti specialitete z žara, temu je brošura najboljši svetovalec in pomočnik. Kupite jo lahko pri vašem prodajalcu časopisa, v najbližjem kiosku, knjigarni ali pri CZP »Kmečki glas«, Ljubljana, Miklošičeva 4/1. Študentje, dijaki, upokojenci in drugi! Priložnost imate priti do lepega zaslužka! 1. Iščemo akviziterje, ki bi zbirali naročila za nove naročnike .'. Iščemo uliem prodajalce časopisov, ki bi prodajali časopise in ponedeljkovo Delo tinti ob nedeljah zvečer. Ponudbe sprejema in daje informacije uprava polnilnice CGP Delo Kranj, Koroška 16. K Aerodrom Ljubljana-Pula GPE hotel letališče vabi k sodelovanju nove sodelavce: 2 KV natakarja(-ici) 2 KV kuharja(-ici) 5 priložnostnih delavcev za strežbo in kuhinjo Prijave sprejema tajništvo podjetja Aerodrom Ljubljana-Pula Kranj, p.p. 33 do zasedbe delovnih mest. 3. maja 1971 se peljite z nami v Gradec na ogled spomladanskega sejma Cena enodnevnega izleta je 85 dinarjev Vabi vas Creina Kranj (21-022) GLAS * ŽVSTRAN Konfekcija Mladi rod ZID Kranj Odbor za delovna razmerja razpisuje vodilno delovno mesto vodje računskega sektorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: 1. najmanj srednja strokovna izobrazba; 2. najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v finančni službi. Ponudbe sprejema splošni sektor podjetja do vštetega 7. maja 1971. Veletrgovsko podjetje KRANJ želi zaposliti: # ekonomske tehnike s prakso in pripravnike z ekonomsko ln administrativno srednjo šolo za delo v računovodstvu in notranji trgovini • krojača — krojačico za delo pri uslužno- stnih popravilih ob prodaji konfekcije. Zaposlitev je takojšnja, oziroma po zaključku šolskega leta. Kandidati, zglasite se osebno ali pošljite prošnje na naš naslov — Kranj, Poštna 1. ^-l OD 10. APRILA DO 5. MAJA Wb VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA S/j V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU Izredna prilika za kupce i omara aleksandra omara florida omara claudia omara daniela spalnica marta spalnica carmen pralni stroj 663 BIO Gorenje 597,60 N 756,80 N 718,40 N 531,20 N 204,00 N 165,00 N din ceneje din ceneje din ceneje din ceneje din ceneje din ceneje 160,00 N din ceneje Ale zamudite! Samo do 5. maja murka • • ® ® ® $ TRIGLAV KONFEKCIJA K^NJ Mlajšemu FINOMEHANIKU nudimo specializacijo za vzdrževanje šivalnih strojev doma in v inozemstvu. stot^b ^ P™£imo, mhid* dekleta za INDUSTRIJSKE ŠIVILJE. Prijave sprejema uprava -Savska 34. - oglasi Ugodno naprodaj KOČA na Siji planini (Karavanke). Dostop možen z avtomobilom. Poizve se: Cvenkelj, Pe-račica 4, p. Brezje 1870 Ugodno prodam 3000 kg dobrega SENA in OTAVE. Dolenc Janko, Praprotno 15, škofja Loka 1976 Prodam MOTORNO KOSILNICO irus, 8 KM. Debeljak Matevž, Jarčje brdo 2, Selca nad Škofjo Loko 2002 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOSILNICO oliVnpija z vozičkom. Ogled v nedeljo, 25. aprila. Mulej Stane, Bodešče pri Blodu 2004 Prodam KRAVO s teletom. Bohinc, Praše 2, Kranj 2005 Prodam KRAVO s teletom. Voglje 41 2006 Prodam dobro ohranjeno vprežno KOSILNICO in SLA-MOREZNICO s puhalnikom in verigo. Sp. Duplje 71 2007 Prodam KRAVO, dobro mlekarico s tretjim teletom. Lahovče 32 2008 Prodam KOZO po mladičih, dobra mlekarica, ročni VOZIČEK, nosilnosti 100 kg in električni KUHALNIK na tri plošče, Kovor 42, Tržič 2009 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO rondine. Zgornja Bela 14, Preddvor 2010 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor, Sp. Brnik 26 2011 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom, vprežno KOSILNICO in 2000 kg SENA. Peterim, Podboršt 1, Komenda 2012 Prodam dolgo belo obhajil-no OBLEKCO. Ogled od 15. ure dalje. Kranj, Gosposvet-ska 4 2013 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE, žeje 10, Komenda 2014 Prodam PRAŠIČA za zakol ter KROMPIR igor in cvet-ndk. škofjeloška 30, Kranj 2015 Poceni prodam lovi vzidljiv ŠTEDILN0K. Arhar Jože, Hra-stje 102, Kranj 2016 Ugodno prodam zakonsko SPALNICO z žLmnicami in vzmetmi. Ogled po 18. uri. Vreček, Kranj, Nazorjeva 4 (prt Nebotičniku), stanovanje 4, drugo nadstropje 2017 Poceni prodam novo TELEVIZIJO. Naslov v oglasnem oddelku 2018 Škofji Loku. Tominc, Jego-rovo predmestje 3, škofja Loka 2020 Prodam BETONSKO ŽELEZO. Zg. Bela 50 2021 Prodam 2000 kg SENA. Ra-kovec Marija, Sp. Duplje 1 2022 Ugodno prodam 1500 kg SENA in OTAVE, Ovscnek Metod, Zg. Veterno 6, pri Tržiču 2023 Prodam nov prenosni RADIO TRANZISTOR grunding elite boy — priključek za avto. Cvetko, Sp. Duplje 95 2024 Prodam dve leti starega VOLA. Brezje 43, p. Brezje 2025 Prodam SENO, LUCERNO, PESO m SEMENSKO GRA; HORO. Olševek 11 2026 Prodam 600 kg težkega delovnega VOLA. Podreča U» Kranj 2027 Prodam kombiniran Katf" janski OTROŠKI VOZIČEK« Kožar Marija, Kidričeva 15, Kranj 20# Prodam AKVARIJ 40 >j X 90 X 40. Čolnar, KranJ' Prešernova 1 202? Prodam KRAVO s tretji«] teletom in plemenskega V0" LA, težkega okrog 400 kg- J? rala Jože, Mlaka, p. BegnnJj na Gorenjskem 203U Proti prhljaju in za rast las uporabljajte DROGESAN lasno vodo. Kozmetična obrt P. sln' Kovec Kranj, Prešernova i ulica 19 PRI- Prodam Športno moško KOLO rog in vplinjač bing za mopufi. Borni k, Bukovšči-ca 5, Selca nad škofjo Loko 2019 Prodam zazidljivo gradbeno PARCELO v Retečah pri Prodam enoosno kliper -KOLICO, dvobrazdni ferg"*^ nov PLUG, PLANIRNO D» SKO MF ter SLAMOR^ NICO s puhalnikom in ^ rigo. Poljšdca 3, Podnart & Prodam strešno OP E (folc). štirnova 8, P""1^ vo, Kranj ... Prodam KROMPIR cvejjgj in igor. Suha 14, Kranj ^ Prodam dva lončena ^ g MINA (eden kombiniran^ ploščo za kuhanje). ***0 Gregorčičeva 19 .4 Prodam LATE (rim^IL 4X5. Polajnar Stanico, ^ kra 45, Jezersko Prodam več kosov ST SNE OPEKE bobrovec »GRUšT«, vse rabljeno. ^ nd vrt 5, Golnik -g. Prodam ELEKTRIČNI.S^ D1LNIK gorenje. Pu£dJ'2037 sta talcev 19 b, Kranj Ugodno prodam ' , ohranjen KLAVIR. Ref/ 2033 škofja Loka, Sp. trg •» PRODAJAMO 10 mesecev stare KOKOŠI nestrice in devet tednov stare JARČlV?,, Strahinj 38. Naklo ™ Prodam 900 kosov italijanske zidne OPEKE — model 19 X 19 X 29 Bratun, Kokrica 219, Kranj JMj) Prodam SEMENSKI KROM-*IR dezire in kupim vprežni OKOPALNIK Zabnica 1 2041 Tri mesece stare JARčKE *" eno leto stare KOKOSI Prodaja VALILNICA Naklo 2042 Prodam večjo količino SENA. Suha 39, Kranj 2043 Prodam 25 m» dvakrat seja-nega PESKA. Dobi se pri Zm-darju v Šenčurju, Partizanka ulica, novo naselje. Informacije na telefon 22-862, Kranj 2044 Prodam domače ŽGANJE, velesovo 44, Cerklje 2045 Prodam 1000 kg drobnega KROMPIRJA po 0,40 din. Ve-ksovo 4, Cerklje 2046 Prodam KRAVO s teletom. Britof 314, Kranj 2047 Prodam SENO in KOLE KABO. Sp. Brnik 54 2048 Prodam SEMENSKI KROM-PIP igor. Lahovče 32 2049 Prodam SEME črne dete-lie. Sp. Brnik 10 2050 Prodam LATE za kozolec. Praprotna Polica 24, Cerklje 2051 Prodam SEMENSKI KROM-^P igor in GNOJNICNI S°D. Vopovlje 16, Cerklje 2052 Prodam PRAŠIČKE. Zalog 8. Cerklje 2053 /rodam dva PRAŠIČA za zakol. Praprot na Polica 8, Cerklje 2054 Prodam delovnega VOLA, rpega 400 kg. šenturška go-** 3, Cerklje 2055 Prodam SVINJO po praši-C:h- Zg. Brnik 20 2056 Prodam SEME črne dete-Cerklje 116 2057 Prodam SEMENSKI KROM-JH 'gor in dezire. Lahovče w- Cerklje 2058 s Prodam 1000 kg dobrega tNA. Laliovče 37, Cerklje 2059 Pl n(>dani nov nemški lahek Ucv vinkcl in črno-bolo TE-j> Ko, od dobre mlekarice. sprotna Polica 29, Cerklje p 2060 blowam 2000 kS SENA. Ro-,K Ivan, Peračica 3, Brezje p . 2061 ^■odam NSU primo 150 ccm, J CRP°V GNOJNIČNI SOD ^ K P ALKO na motorni po-"°n- Breg 14, Preddvor 2062 KlN?Uam PUNTE in BAN-tav i 0ir,ejc Ivan, Gorenje-"«Jjka 1 b, Kranj 2063 p ixxlam SENO. Poljšica 4, prnart 2064 1AR?w-am dva meseca slare Bo* • le8norn. Sušnik, Sp. telet*11 mlado KRAVO s bre;0in ali osem mesecev taca c" dva BIKCA simen-**• *>P. Brnik 70, Cerklje p 2066 v07ricm globok OTROŠKI nica 2067 Poceni predam ŠIVALNI STROJ znamke esepal 30. Eržen, Planina 16, Kranj 2068 Prodam nekaj PRAŠIČEV, težkih okrog 40 kg. Maj d nek, Lesce 2069 Prodam 420 kg težkega VOLA, vajenega vožnje. Mošnje 7 2070 Prodam 300 kosov OPEKE monta 12 in zamenjam 100 kg ŽELEZA 15 za 10. Naslov v oglasnem oddelku 2071 ZAMENJAM betonsko ŽELEZO za CEMENT. Bistrica 10, Duplje 2072 Prodam dva rabljena ELEKTRIČNA ŠTEDILNIKA in polavtomatski PRALNI STROJ hoover. Rugale, Kidričeva 3, Kranj 2109 Prodam mlado KRAVO, brejo ali s teletom. Zbilje 24, Medvode 2110 Prodam VODNO ČRPALKO hidrofor. Zg. Bitnje 218 2111 Prodam dva PRAŠIČA za rejo. Bobovk 3 Prodam dobro ohranjen gara/; ran AVTO SKODA 1000 MB, letnik 1968, prevoženih 35.000 km. Vprašati na tcle-fon 22-294 Kranj po 14. uri 2079 Prodam dva dobro ohranjena MOPEDA. Svegelj Jože, Pokopališka 28, Kokrica, Kranj 20S0 Prodam FIAT 750. Skrbiš Peter, Drolčev-o naselje 13 (Orehek), Kranj 2081 Prodam dobro ohranjen FIAT 750. Ljubno 15, Podnart 2082 Prodam MOPED T-13. Šu-bic, Naklo 67 2112 Ugodno prodam MOPED T-12. Kranj, Cesta na Klanec 27 2113 Prodam italijanski FIAT 1100, letnik 1962, prevoženih 12.000 km. Zadružna 8, Kranj 2114 mm SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. Mlademu zakonskemu naru eventualno mlajšima upokojencema nudim v Podljube-lju (pol ure peš hoje od Tržiča, cesta do hiše) STANOVANJE z zelenjavnim vrtom in sadnim vrtom. S. Polak, Kranj, Partizanska 6 2083 Ženski oddam opremljeno SOBO. Naslov p oglasnem oddelku 2084 Mlad zakonski par išče prazno SOBO. Moša Pijade 46, Kranj (pri Urbančič) 2085 Zakonca brez otrok iščeta večjo SOBO ali sobo s kuhinjo v Kranju ali okolici. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2086 Fant in dekle, ki bi se rada poročila, iščeta za dve leti manjše STANOVANJE v Kranju ali okolici, šegula Darko, Staneta Rozmana 3, Kranj 2087 Kupim betonski MEŠALEC. Naklo 23 2073 Rabljena OKNA s polkni-cami in železno zaščito (gav-tri) kupim. Ponudbe z merami poslati Vrhuncu Franju, Hrib 3, Preddvor 2074 Kupim žitno BRANO. Gro. šel j, Poženik 34, Cerklje 2075 Prodam FIAT 750. Ferlan. Trojarjeva 18, Kranj (za samopostrežbo v Straži šču) 1994 Prodam ZASTAVO 750, letnik oktober 1967. Jezerska cesta 64, Kranj 1997 Prodam AVTO ŠKODA, 1966 in novo trajno žarečo PEČ. Rotarjeva 1, Kranj 2076 Prodam osebni avto — VOLKSVVAGEN 1600 A, letnik 1968, karambol i ran. F: vlili Milan, Brezje 55 2077 Prodam FIAT 750. Preddvor stev. 19 2078 V okolici Kranja kupim nedograjeno stanovanjsko HIŠO ali hišo v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 2088 Prodam VIKEND v Podl]/-belju. Informacije Kranj, telefon 21-097 2089 Prodam GOZD pri Cerkljah. Naslov v oglasnem oddelku 2090 Prodam GOZD v okolici Smlednika (20 m3 lesa se lahko takoj poseka). Naslov v oglasnem oddelku 2091 Prodam GOZDNO PARCELO na Kokrici ob cesti v Naklo, v bližini voda in elektrika. Ponudbe poslati poti »lepa lega« 2092 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO ob glavni cesti Kranj-Naklo. primerna tudi za obrtnika. Naslov v oglasnem oddelku 2093 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali začeto rrradnjo v okolici Kranja (Primskovo. Klanec). Ponudbe poslati nod »gotovina« 2094 Na Kokrici pri Kranju prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku 2095 Proda se STANOVANJSKA HIŠA in GOSPODARSKO POSLOPJE na Klancu 27, p. Komenda.. Poizva se pri Zlate Ljudmili, Kranj, Kidričeva 34 2096 Zaposlim dva KV AVTO-MEHANIKA s prakso in odsluženim vojaškim rokom ter NK DELAVCA. Rozman Franc, Kranj, Ljubljanska cesta 5 2097 SLTKOPLESKARSKE VAJENCE in mlade fante za priučitev sprejmem takoj ali po končanem šolskem letu. FLER1N, slikopleskar in čr-koslikar, Kranj, Kidričeva 36, tdefan 21-820 2098 POMOČ pri kmetijskih delih nudi UPOKOJENEC srednjih let. Pogoj: soba, ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 2099 V varstvo sprejmem dva OTROKA. Markič, Valjavče-va 9, Kranj 2100 UPOKOJENEC išče honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 2101 POMOČ pri GOSPODINJSTVU in varovanju otrok (eno leto in šest let) iščem za sedem ur dnevno. Ponudbe poslati pod »dobro plačam« 2102 Iščem ŽENSKO za varstvo 4-n;esečne punčke za nekaj ur dnevno. Gašparič, Cesta JLA 6, Kranj 2103 FRIZERKO, dobro moč, sprejmem takoj. Plača dobra. Finžgar Peter, Cesta na Brdo 30, Kokrica 2104 SPREJMEM v UK SL1KO-PLESKARSKE STROKE več VAJENCEV in enega POMOČ-NIKA. Plača od 6 do 8 din! SLIKOPLESKAR, Kočnik Stane, štefelova 34, Šenčur 2105 1 m | L Hi mm&mm 22. aprila, od Pošte v Kranju do Ceste talcev 11, izgubljeno uro v etuiju, vrnite Bakovnik Mariji, Cesta talcev 11, Kranj ' 2106 TAPETNIŠKO DELAVNICO na Bledu dam v najem. Čer-ne Cilka, Bled, Ulica narodnih herojev 3 2107 JTVE itttti GOSTINSKO PODJETJE »ZELENICA« Tržič prireja 1. in 2. maja PLES v RESTAVRACIJI POŠTA s pričetkom ob 20. uri. Vabljeni! 2108 Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: L Osebni avto RENAULT R-4, leto izdelave 1967 z 58.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 6000 din. 2. Osebni avto ZASTAVA 750, leto izdelave 1960 s 112.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 1500 din. Ogled vozila možen vsak delovni dan od 8.—14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom sprejemamo do srede, 28. 4. 1971, do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA, PE KRANJ Tečaji prve pomoči Pred dobrim tednom so se končali tečaji prve pomoči, ki jih je organiziral občinski odbor RK za člane gasilskih društev Kovor, Brezje in Lese. Tečaj so pripravili s sodelovanjem civilne zaščite na Bistrici in so trajali tri tedne. V Kovorju je bil tečaj v šoli. Udeležilo sc ga je sedemnajst gasilcev. Ker nekateri, posebno mlajši, niso učenja vzeli resno, je izpit uspešno opravilo le devet tečajnikov. Veliko bolj resni in zato tudi uspešni so bili udeleženci tečaja prve pomoči na Brezjah nad Tržičem. Vseh dvanajst tečajnikov je uspešno opravilo izpit. Podobno so se odrezali tudi Lešani. čeprav so imeli težave zaradi večizmenskega dela, težko je bilo pripraviti predavanja in vaje, je tečaj uspel. S. Lampič SOROTA - 24. APRILA 1971 TRČENJE V OVINKU Na Gorenjski cesti v Lescah je v torek, 20. aprila, dopoldne voznik osebnega avtomobila Alojz Zupan iz Kranja v nepreglednem ovinku zapeljal na levo stran ceste v trenutku, ko jc iz nasprotne smeri privozil tovorni avtomobil, vozil ga je Florjan Arnež iz Srednje vasi pri Šenčurju. V čelnem trčenju je bil voznik Zupan huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih je za 3500 din. NEZGODA PRI ZAVIJANJU V LEVO Na Jezerski cesti v Kranju je v torek, 20. aprila, zjutraj mopedist Ivan Pogačnik s Sr. Bele trčil v voznika mopeda Vinka Grošlja s Poženika. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Grošelj zavijal v levo in gledal nazaj, pri tem pa ni opazil voznika Pogačnika, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Pri trčenju je bil voznik Grošelj huje ranjen, voznik Pogačnik pa lažje. IZSILJEVANJE PREDNOSTI V torek, 20. aprila, popoldne sta v križišču cest na Kokrici trčila osebni avtomobil in motorno kolo. Voznik avtomobila Štefan Fabijfan iz Zg. Besnice je zavijal v levo proti Rupi, pri tem pa je izsilil prednost pred motoristom Francem Šnaj-drom, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Pri trčenju je bil motorist huje ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. MOPEDIST TRČIL V PEŠCA V Breznicl pri Jesenicah je v torek zvečer voznik mopeda Zvone Bulovec iz Doslovč pri Žirovnici v ovinku trčil v Jakoba Legata, ki Je hodil po desni strani ceste. Ko je pešec opazil mopedista, Je nenadoma zavil proti sredini ceste, mopedist pa ga Je hotel obvozi ti po levi. Pri tem sta trčila in oba padla po cesti. Težje ranjena so ju odpeljali v bolnišnico. Sopotnik na mopedu Zvone Mežnarc iz Doslovč je bil le laže ranjen. NENADOMA ZAVIL V LEVO , Na Smledniški cesti v Kranju je v četrtek, 22. aprila, zjutraj voznik osebnega avtomobila Ivan Kunaj iz Šenčurja zadel kolesarijo jStojanko Tatic iz Hrastja. Nesreča se je pripetila, ko je kolesarka nenadoma, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta, zavila v levo. Pri trčenju je bila Tatičeva le laže ranjena. HUJE RANJENA SOPOTNIKA Na cesti prvega reda na Jesenicah se je v četrtek, 22. aprila, popoldne voznik osebnega avtomobila Vilko Triplat iz Lesc zaletel v avtomobil Antona Vončine z Jesenic, ki je nameraval zaviti v levo. Voznik Triplat je nato še trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozila Frančiška Koren Iz Lesc. Sopotnika v njenem avtomobilu Janez Koren hi Angela Noč oba z Jesenic sta bila v nesreči težje ranjena, voznica Korenova pa laže. Prepeljali so jih v jeseniško bolnišnico, škode na vozilih je za 11.500 din. L. M. Požari V torek, 20. aprila, popoldne je začela goreti trava in grmovje na Žirov-skem vrhu nad Zalo. Požar so pogasili vaščani. V sredo, 21. aprila, dopoldne je zagorelo v gozdu Mlrca nad Jesenicami. Pogorelo je okoli 40.000 kv. metrov gozdne površine. Požar je zanetil otrok, ki se je igral z vžigalicami. Požar so pogasili gasilci z Jesenic in Hrušice. V torek popoldne je gorelo tudi v gozdu ob savskem mostu pri Bledu. Pogorelo je okoli 5 ha gozda hi 3 ha travnate površine. Požar so gasili gasilci z Bleda in Radovljice. Skupina otrok je v torek dopoldne zanetila požar v Podbregu pri Žirovnici. Pogorelo je okoli 800 kv. metrov gozdne površine. Požar so gasili poklicni gasilci z Jesenic in PGD Zabreznica. KOMUNALNI SERVIS Kranj objavlja prosto delovno mesto strojnika težke gradbene mehanizacije (bager, buldožer) Pogoji za zasedbo: starost najmanj 21 let, odslužen vojaški rok, 2-letna praksa, poskusno delo 2 meseca. Prijave sprejema splošni sektor podjetja v Kranju, Mladinska ul. 1. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Tudi najmlajši skrbijo za čistočo Vse kaže, da so se vsaj nekateri lotili akcije »April, mesec čistoče« resno. Marca so bili številni akcijski sestanki, na katerih so sodelovali predstavniki inšpekcij, oddelka za gospodarstvo, turističnih društev in komunalnih podjetij. Vsak od njih jc dobil svoje naloge. Razen tega so začeli v obeh kranjskih kino dvoranah predvajati geslo: Vaša naloga je vzdrževati čistočo! Kjer delate, kjer bivate, kjer se gibljete! Kranjsko Turistično društvo je ustanovilo posebno komisijo, ki ves mesec opozarja na nepravilnosti in bo v začetku maja podala poročilo. Prav tako je Kmetijsko živilski kombinat nastavil čuvaja za skrb nad zelenicami. Upajo, da bo čuvaj po prvem maju uniformiran in bo lahko ljudi, ki ne bodo skrbeli za čistočo, mandatno kaznoval. Pohvala velja tudi Komunalnemu servisu, ki redno p^re ulice in jih čisti, posebno tam, kjer se zbira veliko ljudi. V akcijo so se vključili tudi prebivalci Zlatega polja, ki so sami začeli čistiti okolico svojih stanovanj. Posebno razveseljivo je, da so se v akcijo ob mesecu čistoče vključili tudi najmlajši, učenci osnovnih šol kranjske občine. Kranjsko Turistično društvo se jc lotilo zanimive akcije. Razpisalo je tekmovanje v pisanju šolskih nalog na temo čistoča, ki jih pišejo vsi učenci od tretjega razreda dalje. Teme so naslednje: Kakšen vtis napravi čisloč.4 na obiskovalca na- šega kraja?. Kaj je glede čistoče narobe v našem kraju?, Kaj lahko naredim, da bo kraj lepši? Prispevke bo ocenjevala posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Zavoda za šolstvo, sanitarne inšpekoijc in predstavniki Turističnega društva. Pisci petdesetih najboljših nalog bodo odšli na brezplačni izlet, od teh bo deset najboljših prejelo spominske nagrade, tri najboljše naloge pa bodo objavljene v Glasu. Po osnovnih šolah učitelji prav tako poučujejo učence o pomenu čistoče v naših vaseh in mestih, učenci sami pa skrbijo za urejenost okolice šol. Na žalost jih mnogi lastniki hiš v Kranju in okolici nc posnemajo, čeprav bi jih lahko. J. Koiajek i Obsojeni vodilni uslužbenci Servisnega podjetja Okrožno sodišče v Kranju je včeraj izreklo sodbo skupini uslužbencev Servisnega podjetja v Kranju. Za kaznivo dejanje poneverbe v službi in zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti je bil direktor Jože Ivane obsojen na 8 mesecev zapora. Računovodja Munib Lonič je bil prav tako obtožen poneverbe in zlorabe uradnega položaja. Sodišče ga je kaznovalo z enim letom zapora. Krapš Irena, referent za komercialne posle pri Servisnem podjetju, je bila zaradi kaznivega dejanja poneverbe, prisvajanja in ponareditve in uničenja uradne listine obsojena na 2 leti strogega zapora. Marija Golob, blagajničarka v istem podjetju je bila obtožena za ista kazniva dejanja kot Krapševa, obsojena pa je bila na 2 leti in 6 mesecev zapora. Sodišče je izreklo pogojno kazen Francu Prelogu, zidarju inštruktorju pri Servisnem podjetju in Alešu Filipu, referentu za vzdrževanje hiš v družbeni lastnini pri Stanovanjskem podjetju v Kranju. Obtožnica je prvim štirim obsojencem očitala, da so se med seboj dogovorili, da bodo s pomočjo lažnih podatkov v plačilnih seznamih, vpisali so večje zneske za osebni dohodek, z žiro računa Servisnega podjetja dvigali denar in ga med seboj delili. Prvič naj bi se to zgodilo junija 1966, ko so si Ivanec, Lonič, Krapševa in Golobova razdelili 4100 din. V aprilu 1967 so si na enak način razdelili 3026 din, v oktobru 1%8 pa še 7000 din. Obtoženi Marija Golob in Irena Krapš pa sta še brez vednosti direktorja In raču- novodje med seboj delili denar na enak način kot je bilo prej opisano. Do februarja 1969 sta si tako razdelili 21000 din. Prelog Franc pa je bil obsojen, ker je naročil Krapše-vi, naj za dela pri soob toženem Alešu Filipu izpusti stroške gradbene in pleskarske grupe. Zato je Aleš Filip p'8" čal Servisnemu podjetju okoli 5000 din manjši raču« za popravilo svoje hiše. Stroške pa so vpisali na račufl popravil v gostilni Start Maver. Prvi štirje obsojenci morajo Servisnemu podjetju vrniti 14.000 din, Golobova 1° Krapševa pa še vsaka P° 10.000 din. Sodišče se je o* ločilo tudi za prepoved opra"' Ijanja računskih poslov z* dve leti Munibu Loniču, PraV tako pa dve leti ne sme'a. opravljati dela, ki je v z*6** s samostojnim ravnanjem 10 hranjenjem družbenega Pf* moženja, Krapševa in 00 bova. V obrazložitvi sodbe Je "f vedeno, da je sodišče pri <** meri kazni upoštevalo vcUKo moralno škodo, ki so Jo °£ toženci s svojimi dejanji P leg vsega drugega povtf»č Servisnemu podjetju v K nju. Sodišče Je bilo mnenj* da so obtoženci imeli nX°' nost zaslužiti več na drus načine in ne z delitvijo dru^ benega premoženja. Sani v podjetja se Je po mnenju dišča izkazal kot nesposoB* da bi razrešil čuden naču» dire kto«" poslovanja. Tudi "»-^j sam ni bil sposoben razi teh odnosov, ker se Je {{l zapletel v kaznivo dejanj ^ pri tem prišel ob ug,e podjetju. t jtf. Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj vabi k sodelovanju delavce za priučitev na razna delovna mesta v proizvodnji. Kandidati za zaposlitev na" vlože pismene Pro&n¥ do 5. 5. 1971 na naslov podjetja, zaželeno pa Je» se javijo na razgovor oi.bno. v-- Ljubljanska conska rokometna liga Kranj : Duplje 11 : 18 .y Postali tekmi ljubljanske conske rokometne lige so nepričakovano, vendar zasluženo rokometaši iz Diipelj premagali !po. Kranja. Kranjčani so nastopili sicer nekoliko oslabljeni, m J m smel braniti kaznovani Ccrnigoj. Za zmagovalce jc do- geI največ zadetkov Marinšek, in sicer 10. ..^ Vrhu lestvice jc zdaj kar pet ekip, ki se potegujejo za naslov prvaka. j. ^E2ULTATI — Kranj : Duplje 11:18, Kamnik : Mokerc ■«» Križe : Medvode 10:0, Olimpija : Hrastnik 12:14, Zagor-*e : Krmelj 27:16. Pester smučarski spored na Voglu Zagorje 14 9 1 4 265:223 19 Kranj 14 9 0 5 299:219 U Sevnica 13 8 2 3 277:215 18 Hrastnik 13 8 2 3 227:191 18 Duplje 13 8 2 3 219:196 18 Olimpija 14 8 1 5 239:200 17 Križe 14 7 0 7 218:225 14 Mokerc 13 5 1 7 219:228 11 Kamnik 14 4 2 8 259:263 10 Krmelj 14 3 1 10 220:280 7 Medvode 14 0 0 14 150:337 J. Kuhar 0 Gorenjska rokometna liga Preddvor trka na vrata I. lige |^ V HX kolu prve gorenjske rokometne lige so za presene-ij.n.Je Poskrbeli igralci Save, ki so na vročem igrišču v Radov-folc 8 go*om Prednosti osvojili obe točki. Kranjska gora ^Q ani B sta se razšla z neodločenim rezultatom, medtem 4 t v?^'ma — Alples in Jesenice — v gosteh osvojila vse točk Sta tak° ^C ve<^no v voclstvu 2 enakim številom 21 .£E7'ULTATI — šešir : Tržič B 20:9 (8:3), Radovljica : Sava i ' T («:14), Kranjska gora : Kranj B 10:10 (7:5), Žabnica : Alp-4:16 (2:9), Križe B : Jesenice 11:17 (6:7). Alples 11 10 0 1 164: 73 20 Jesenice 11 10 0 1 183:113 20 šešir 11 7 2 2 210:136 16 Sava 11 5 2 4 179:174 12 Kranj B 11 5 0 6 136:156 11 Tržič B 11 4 2 5 128:165 10 Radovljica 11 4 1 6 189:193 9 Kr. gora 11 3 0 8 160:184 6 Križe B 11 1 2 8 143:189 4 Žabnica 11 0 1 10 130:217 1 in s t 11,81 *'g' 'c ck'Pa Preddvora v gosteh premagala Krvavec I, ]• °1?maSo so na čelu lestvice in že resno trkajo na vrata Pa j^' 'iaški dom je presenetljivo odpravil Kranj C, Besnica dni^P iDuplje B so v Radovljici iztržile točki v igri z ub° ekipo. *rSjj^ViJATI — Seš,r B : Storžič 22:16 (10:3), Dijaški dom : Vec - p ,:14 (13:3>. Radovljica B : Duplje B 11:17 (5:6), Krva-• Preddvor 19:27 (9:11). ^kand^^" SO Prtxldvor> KranJ c in Besnica, vsi s po 18 -dli Veletrgovina ŽIVILA Kranj Cesta JLA 6/IV Kranj sprejme v uk več učencev za poklic prodajalca več učencev za poklic servirka Učencem bomo omogočili praktičen pouk v prodajalnah in gostinskih obratih na področju Kranja — okolice in na področju Bleda, Radovljice in Kranjske gore. p°goji z« sprejem so: Popolna osemletka in veselje do poklica. *ok za oddajo prijav je do 30. junija 1971. Ponudbe 5Prejema kadrovska služba podjetja. školja Loka — Pretekli konec tedna ao na Voglu bila na sporedu kar tri elitna športna tekmovanja, toda vremenske razmere so preprečile, da bi vsa lahko v redu izvedli. Ze v soboto jc bil v pro,-gramu tradicionalni mladinski veleslalom, ki pa je zaradi gostote megle in vetra bil opravljen le polovično, saj so v redu vozile le mladinke, pri mlajših mladincih je startala le polovica tekmovalcev, pri starejših pa nihče. V nedeljo bi moralo biti naše najelitnejše tekmovanje »republiško prvenstvo v veleslalomu za člane in članice.« Čeprav so start večkrat prestavili zaradi megle, so se končno odločili, da tekmovanje odpovedo. Ko so tekmovalci začeli odhajati z Vogla, so vrhovi in snežne planjave zažarele v soncu. Boljši tekmovalni pogoji so bili na progah za cicibane in mlajše pionirje, ki so tekmovali za kategorizacijo. Nastopilo je okrog 150 tekmovalcev. REZULTATI — mladinski veleslalom: 1. Ccrpez (Branik), 2. Škulj (Novinar), 3. Kerec (Jesenice); starejše mladinke: 1. Jež (Fužinar), 2. Jocif (Triglav), 3. Gazvoda (Jesenice). Veleslalom za cicibane hi pionirje: cicibanke: 1. Valič, 2. Kolone (obe Transturist), Kegljanje Reprezentanca Celja : Triglav 6759 : 6988 Kegljači kranjskega Triglava so se to pot v okviru priprav za državno prvenstvo in evropski pokal v prijateljskem srečanju pomerili z reprezentanco Celja. Zaradi težkega kegljišča so bili doseženi slabši rezultati, kot smo jih pri njih vajeni. Celje: Kostomaj 744, Kam-pan 828, Kačič 848, Grum 864, Druškovič 825, Cehovin 830, Vanovšok 921, Kranjc 869. Triglav: Turk 912, Bregar 885, Stare 827, Kordež 883, Vehovec 826, Prion 841, Am-brožič 899, Česen 915. -dh Šah Sire šesti Na letošnjem prvenstvu Slovenije za mladince je med 34 mladimi šahistu Kranjčan Peter Sire osvojil 6. mesto s 23,5 točke. Zmagal jc Kajnik (Maribor) z 29 točkami. F. štagar 3. Melanšek (Velenje); cicibani: 1. Markič (Tržič) in Šter (Transturist), 3. Trojar (Novinar); mlajše pionirke: 1. Oblak (Transturist), 2. Ko- klič (Branik), Nakrst (Gori- ca), Crnko (Branik); mlajši pionirji: 1. Lukanc (Tržič), 2. Obcrstar (Olimpija), 3. For-te (Olimpija) in Križaj (Tržič). P. Pokora Porazi gorenjskih rokometašic Gorenjske ekipe v ljubljanski conski ligi so nepričakovano slabo štartale, zlasti to velja še za rokometašsice Kamnika, ki so veljale za kandidata za 1. mesto. Rezultati — Steklar B : Kamnik 27:7, Usnjar : Kranj 19:14, Olimpija B : Steklar B 12:7, Borec : Alples B 35:2, Sava : Slovan B 7:11, Kan> nuk : Usnjar 9:10, Kranj : Šešir 14:5 J. Kuhar II. zvezna vaterpolo liga Triglav ali KPK Na sestanku »Združenja pr-voligašev in dmgoKgašev« so na Reki formirali dve skupini druge zvezne vaterpolske !ige. Kranjski vaterpolisti bodo igrali v prvi skupim:. Poleg Triglava bodo igrali še: KPK (Korčula), Jedinstvo (Zadar), Špartak (Subotica), Ljubljana in Vojvodina (Novi Sad). V tej skupini sta kandidata za prvo mesto Triglav in KPK. V drugi skupini pa se bosta potegovala za prvo mesto Crvena zvezda in Riviera. Novi član prve zvezne lige bo zmagovalec srečanja prvakov obeh skupin, ki bosta odigrala dve tekmi. Razpored tekem Triglava: v Kranju — Triglav : Ljubljana (17. julij), Triglav : Jedinstvo (21. julij), Triglav : KPK (23. julij), Triglav : Vojvodina (31. julij), Triglav : špartak (1. avgust). V povratnih srečanjih bodo Kranjčani nastopili v naslednjih dneh: 7. avgusta v Ljubljani, 10. avgusta v Zadru, 12. avgusta na Korčuli, 19. avgusta v Novem Sadu in 20. avgusta v Subotici. P. Didič Sterle sam v vodstvu V okviru prvenstva Gorenjske v šahu so v sredo v Kranju odigrali sedmo kolo. Rezultati: Bukovac : Zbil 1:0, Matjašič : Vojičič 1:0, Simčič : Mali 0:1, Harinski : Djordjcvič odloženo, Šiftar : Rohlek remi, Sterle : Prcstri 1:0. Vrstni red: 1. Sterle 5, 2 Bukovac, Matjašič, Šiftar po 4,5, 5. Mali 4, 6. Vojičič in Roblok no 3, 8. Prcstri 2,5 9. Djordjevič in Simčič po 2, 11. Harinski in Zbil po 1 točko. F. Štagar Gorenjska nogometna liga Jesenice 23, Šenčur 21 V nedeljskem kolu gorenjske nogometne lige so Šenčurjani na domačem igrišču zabeležili visoko zmago in se tako nevarno približali trenutno vodeči enajsterici — ekipi Jesenic. REZULTATI — Šenčur : Bela 11:0, Kranj : Trboje 5:0, Kro» pa : Lesce 3:0, Naklo : Predoslje 6:1, Alples : Jesenice 4:7. Lestvica Jesenice 13 11 1 1 69: 17 23 Šenčur 13 10 1 2 69: 14 21 Kranj 14 9 2 3 47: 21 20 Naklo 14 8 1 5 36: 26 17 Alples 14 8 1 5 41: 38 17 Trboje 14 5 6 3 36: 26 16 Lesce 14 7 0 7 44: 26 14 Kropa 14 3 4 7 35: 47 10 Predoslje 13 3 1 9 32: 63 7 Bela 14 1 1 12 18: 79 3 Podbrezje 13 0 2 11 10:100 2 V mladinski lipi pa so bili doseženi naslednji rezultati: Triglav : Tržič 4:1, Kranj : LTH 3:0. Prvi je še vedno Triglav, ki ima 19 točk, Jesenice so na drugem mestu s točko manj. V minulem tednu so pionirji spravili pod streho dve koli. REZULTATI: Tržič : Naklo 3:0, Lesce : Kranj B 1:4, LTH : Trboje 0:1, Triglav B : Alples 8:0, Triglav A : leaenice B 1, Šenčur : Predoslje 1:0, Podbrezje : Kranj A 2:3, Predos'je : LTH 3.0, Šenčur : Tržič 5:0. Kranj B : Triglav B 0:10, Kra i A : Trboje 1:2, Lcrce : Podbrezje 3:1, Nfaldo : TrMav A IS, Alples : Jesenlc2 2:1. Vrstni red: 1. Triglav 31, 2. Trbojfl 2$ 3. Lesce 18 itd. P. Novak 1 v p r a š a nje 3 o d g o v o r i Cer. slaba dva meseca se bodo za učence zadnjih letnikov osnovnih šol zaprla šolska vrata. Osmo šolci so že zdaj pred težko odločitvijo: za kakšen poklic naj se odločijo, da ga bodo z veseljem opravljali vse življenje. Odločitev ne bo lahka. Vsak stoji pred neštetimi možnostmi. Eden izmed poklicev, ki mlade močno privlači, je poklic trgovca. Vsako leto je večje povpraševanje po delovnih mestih kot jih je na voljo. Tri trgovske vajen-ke, ki so se za poklic odločale lani, smo povprašali, kako gledajo na svoj poklic po enem letu. Klince Marija — poslovalnica Veletrgovine Loka v Poljanah: »Za poklic trgovke sem se odločila v osmem razredu. Ni mi bilo težko, ker me je že dolgo veselilo delo z ljudmi. Po enem letu se mi zdi, da sem se kar prav odločila. Tudi trgovska šola mi ni delala preglavic, čeprav sem se vsak dan vozila z avtobusom od tu iz Poljan v Kranj. Nekaj denarja prispeva v času šolanja podjetje, ostalo mi dajo pa starši. S strankami in sodelavci se kar dobro razumem, če bi bila še enkrat pred odločitvijo, bi se odločila za isti poklic« Znidarčič Mojca — poslovalnica Veletrgovine Loka v Trebiji: »Postati trgovka, to je bila že moja davna želja. Zato ob koncu osemletke nisem imela težav glede poklicne odločitve. Za ta poklic sem se odločila zato, ker me je vedno veselilo delo z ljudmi. Tudi zdaj se mi zdi, da sem se dobro odločila. Seveda dela ni malo, saj sem zaposlena v klasični obliki trgovine. Vsak dan je treba narediti pre- cej korakov. Stranke? Ne morem se nič pritožiti. S trgovsko šolo nisem imela težav. Težava je bila le v tem, da sem se v Kranj vsak dan vozila — zgodaj zjutraj sem šla od doma, domov pa prišla pozno popoldne. šifrar Silva — poslovalnica Veletrgovine Loka na Sovodnju: »Na trgovino sem mislila že v osnovni šoli, a sc zanjo nisem takoj odločila. Najprej sem bila v Kroju, kasneje pa sem se le odločila za mojo prejšnjo željo. Pri tem poklicu me jc najbolj privlačilo delo z ljudmi. Veliko je k dokončni odločitvi pripomoglo tudi to, da imam zelo blizu v službo. Med šolanjem stanujem v internatu v Kranju, saj je vožnja tako daleč zaradi slabih zvez skoraj nemogoča. Pri podjetju imam štipendijo, nekaj pa mi morajo primakniti tudi starši. Lahko rečem, da sem z delom zadovoljna. V samopostrežni trgovini je nekoliko manj dela, ker le pomagam. Če bi še enkrat stala pred poklicno odločitvijo, se ne bi odločila drugače. J. Govekar Vabilo mladim za prosveto V kranjski občini se bodo lotili širše akcije, s katero bodo skušali v prihodnje zagotoviti močnejši dotok mladih ljudi v prosvetne vrste. To so sklenili na torkovi skupni seji temeljne izobraževalne skupnosti, sveta za šolstvo ter kadrovske in štipendijske komisije. Na seji so znova opozorili na vse večje pomanjkanje osnovnošolskih učiteljev za nekatera področja in velike potrebe, ki bodo nastale v prihodnjih letih. Deloma gredo na račun odhoda starejših pedagoških delavcev v pokoj, še več pa jih bo potrebnih za nove šole. Kot so ugotovili na zavodu za šolstvo, bodo v kranjski občini v prihodnjih petih letih samo na sedanjih osemletkah potrebovali 29 novih učiteljev za razredni pouk. Tem je treba prišteti še tiste za predmetni pouk, za katere bo prostih še več mest. Potrebe pa se bodo močno povečale z dograditvijo predvidenih novih šol. Ker je sedaj med štipendisti za pedagoški poklic razmeroma malo študentov, se bojijo, da vseh omenjenih potreb ne bodo mogli pokriti. Vsled tega se sedaj zavzemajo za to, da bi med mladimi vzbudili več zanimanja za prosvetno delo. V ta namen naj bi posvetili več pozornosti propagandi, predvsem pa povišali štipendije. Na seji so sklenili, da bodo najprej pripravili temeljito analizo sedanjih razmer in predvidenih potreb za prihodnje. S temi podatki bodo prišli pred občinsko skupščino, ki naj bi jim pomagala začrtati politiko na tem področju, si Ciril Vidmar je bil rojen 1902 na Fužinah, vasici v kotlini ob cesti med Trebijo in Sovodnjem. Danes bt lahko užival zasluženo pokojnino, a še vedno dela v_ številnih organizacijah in prav vsakemu rad priskoči na pomoč. Dela je navajen že od mladih nog. Vrsto let je bil zaposlen kot cestar, dokler ga leta 1957 nt napadla zahrbtna bolezen v grlu. To obdobje potnem zanj nekaj najhujšega. Prestal je hude operacije in P°l leta ni mogel spregovoriti niti besede. Njegova klena volja do življenja in dela mu je pomagala, da se 1e kaj kmalu spet postavil na noge in začel delati. Ciril je eden od ustanoviteljev gasilskega društva v Trebiji, ki mu je ostal zvest do danes. Ze celih 23 le je tajnik društva. »Ne, da bi bil rad pri koritu,« pravt, »ampak skoraj ni moglo biti drugače. Mladih prej ^l bilo. Zdaj, ko je v društvu precej mladine, upam, #*• bom tajniške posle prihodnje leto preložil na &rii\ ramena, še vedno, pa bom pri delu rad pomagal- * posebno moram pohvaliti prizadevnega predsednika i člane, da lahko toliko naredimo.« Za sodelovanje v gj silski organizaciji je prejel Ciril številna priznanja -~ občinska in republiška. Največje je prav gotovo repu liško gasilsko odlikovanje H. stopnje, ki ga je PrCl ob 100-letnici gasilstva v Sloveniji. Gasilstvo pa ni edina organizacija, kjer Ciril a^ct^(0 dela. Pri krajevni organizaciji RK v Trebiji vsako i ■ zbere večje število krvodajalcev. Lansko leto niti 1 republiški odbor RK Slovenije podelil srebrni ZJ*% priznanja za delo in uspehe. Naj omenim, da je c . tudi tajnik KS Trebija. »Precej skrbi je. Premalo 1 narja imamo in še poneveriti nič ne morem,« se šalil. : Tak je Ciril. Delaven. Prav vsak, ki se obrne *a^ lahko pričakuje pomoč. Ni tak, da bi lahko odre • Kdo bi lahko preštet njegove prostovoljne delovne ~ v Številnih akcijah. Vsak ne bi bil pripravljen ,alca }eia lati. Zanj je to nekaj povsem vsakdanjega. Brez ne more shajati. , ar j. Govekar Gorenjska alpinistična odprava v Hindukuš Jutri, v nedeljo, 25. aprila ob deveti uri dopoldne bodo odpotovali na dolgo pot do Zah. Pakistana članli alpinistične odprave v Hindukuš. Ljubitelji ;